začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - onemogočeno ali precej oteženo uveljavljanje terjatve
Višje sodišče pritrjuje pritožbi, da ravnanja drugotoženca v zvezi s prodajo sporne nepremičnine ni mogoče opredeliti kot "povsem transparentnega", saj ni ravnal v skladu z dogovorom o vpisu hipoteke na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo, poleg tega je sam, brez sodelovanja s tožečo stranko, sklenil kupoprodajno pogodbo za eno od (treh) nepremičnin.
Vendar pa višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da iz komunikacije tožeče stranke z drugotožencem prek SMS sporočili ne izhaja namera drugotoženca, da bi razpolagal z nepremičnino tako, da bi bila uveljavitev terjatve tožeče stranke otežena.
ZIZ člen 15, 58, 58/4. ZPP člen 105, 105/1, 105/3, 108, 108/1, 336.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obvezne sestavine ugovora - podpis ugovora - vloge - pravna sredstva - ugovor kot pravno sredstvo - obvezne sestavine vloge - podpis vloge - nepodpisana vloga - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - pravilo o vračanju nepopolne vloge - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - nepopoln ugovor zoper sklep o izvršbi - poziv na dopolnitev ugovora - izjema od pravila - restriktivna razlaga izjem - sodna praksa kot pravni vir
Ugovor je sodišče obravnavalo vsebinsko, pritožba pa utemeljeno opozarja, da za to (še) ni imelo pravne podlage, saj je bil ugovor nepopoln (nepodpisan) in kot tak nesposoben za meritorno obravnavo.
Kljub temu, da je ugovor nepodpisan in zato nepopoln, ni mogoče pritrditi upnikovim pritožbenim navedbam, da bi ga moralo sodišče zavreči takoj, brez pozivanja na dopolnitev. Pritožba v tem delu primarno temelji na stališču, da je tudi v ugovornem postopku treba smiselno uporabiti določbo 336. člena ZPP, temu pa ni mogoče slediti. Drži sicer, da je tudi ugovor tako kot pritožba pravno sredstvo, vendar pa se 336. člen ZPP, po katerem se ne uporablja določba 108. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, izrecno in jasno nanaša samo na pritožbeni postopek. Ker gre za izjemo od splošnega pravila o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, izjeme pa je treba razlagati restriktivno, uporaba 336. člena ZPP v ugovornem postopku glede na njegovo jasno dikcijo ne pride v poštev.
Podlago za poziv k dopolnitvi nepopolnega ugovora predstavlja 108. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po katerem zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo, ki je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, popraviti ali dopolniti.
ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/2. ZZK-1 člen 89, 96.
izročitev nepremičnin - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - pritožba zoper sklep - pritožbeni razlogi - omejeni pritožbeni razlogi - pogoji za vknjižbo - prenehanje pravic tretjih na prodanem premoženju - zemljiškoknjižni postopek
Pritožbeni razlogi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu so omejeni. Sodišče v tej fazi postopka ugotavlja zgolj, ali so izpolnjeni pogoji za vknjižbo, torej ali je bila kupnina plačana, zato v pritožbi zoper ta sklep ni več mogoče uveljavljati ugovorov, ki jih ponovno načenja pritožnica.
Odločitev o izbrisu pravic tretjih ni predmet stečajnega postopka, temveč zemljiškoknjižnega postopka.
ZPP člen 156, 156/1, 243, 254. ZDR-1 člen 6, 7, 7/4, 146, 146/2, 146/2-1, 147, 147/8, 163, 163/1, 185. ZSDP-1 člen 50. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 16, 16/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4.
trpinčenje na delovnem mestu - mobing - izvedensko mnenje, izdelano izven sodnega postopka - dokazna ocena izvedenskega mnenja - odločitev o pravdnih stroških - odsotnost iz pisarne - separatni stroški
Očitanih ravnanj oziroma opustitev (niti samih zase niti) v povezavi z ostalimi ni mogoče opredeliti kot trpinčenja na delovnem mestu, pri čemer tožnica ni dokazala niti nastanka nepremoženjske škode. Zato je sodišče utemeljeno zavrnilo odškodninski tožbeni zahtevek z obrestmi.
ZDR-1 člen 126, 137, 137/7. ZPP člen 212. ZIS člen 91, 91/2.
nadomestilo plače za čas dopusta - napitnina - del plače za delovno uspešnost
Ker napitnina predstavlja del plače za delovno uspešnost, jo je bila toženka dolžna upoštevati v osnovi za izračun nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela zaradi koriščenja letnega dopusta.
Izgubljeni dobiček je tisti dobiček, ki bi ga lahko pogodbi zvesta stranka utemeljeno pričakovala glede na normalen tek stvari. Že ta opredelitev kaže na to, da je izračun izgubljenega dobička v določeni meri abstrakten, saj temelji na domnevi pravilne izpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Normalen tek stvari je poslovanje v takšnem obsegu, kot ga lahko predvidevamo glede na poslovanje v preteklih obdobjih. Povedano drugače, obseg oškodovančevih poslov, ki bi ga lahko utemeljeno (torej z verjetnostjo, ki presega 50 %) pričakovali glede na normalen tek stvari, je enak obsegu oškodovančevega poslovanja v preteklih obdobjih, povečanem (oziroma zmanjšanem) za stopnjo rasti (nazadovanja) tega poslovanja v preteklih obdobjih
Aneks h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija (2008) člen 8, 8/1.
razlika v plači - dodatek k plači - višina dodatka
Tožnik je, upoštevaje prvi odstavek 8. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija in dikcijo 2. člena Pravilnika o večopravilnosti in združevanju dela, upravičen do plačila dodatka za večopravilnost. Dodatna dela in naloge, ki jih je opravljal, namreč ne sodijo v dela in naloge osnovnih delovnih mest, za katero je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi oziroma na kateri je bil dejansko razporejen, temveč gre za druga dodatna opravila, ki jih je dejansko opravljal ves čas, torej redno.
ZPP člen 163, 163/1, 242, 242/2, 249, 249/2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41, 41/2. ZZVZZ člen 55, 55/2, 55/2-4, 55a. ZPSV člen 8.
nagrada za izvedensko delo - stroškovnik - prispevki
V skladu z drugim odstavkom 249. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 242. člena ZPP mora izvedenec zahtevati nagrado takoj po izdelavi izvedenskega mnenja oziroma takoj po ustnem podajanju izvida in mnenja oziroma po nastanku stroškov, sicer svojo pravico do nagrade oziroma povrnitve stroškov izgubi. Vendar je sodišče dolžno opozoriti izvedenca na to njegovo pravico.
URS člen 25. ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4, 44, 44/1. Uredba o vknjižbi lastninske pravice na državnih nepremičninah FLRJ (1947) člen 5. Uredba o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja FLRJ (1953) člen 7.
etažna lastnina - pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - načelo superficies solo cedit - pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini
Iz vsega navedenega izhaja, da so zgoraj navedene parcele prešle v družbeno lastnino takoj po vojni, torej v letu 1947, ter da se je nakup s strani pravnih prednikov predlagatelja vršil v času, ko je družbena lastnina obstajala tako na stavbišču s hišo parcela 168/2, sedaj 1475, kot na parceli 1474, sedaj 1474/1 in 1474/2. Jasno je tudi, da sta pravna prednika predlagateljev A. A. in B. B. pridobila pravico brezplačne in trajne uporabe na zemljišču, na katerem stoji hiša, kar v postopku ni sporno, in pa na dvorišču. Z navedenimi ugotovitvami in izkazano pravno podlago pritožbeno sodišče zavrača pritožbeni ugovor, da pravica uporabe s strani predlagatelja ni bila pridobljena. Torej je pravna podlaga podana ter nasprotna udeleženka zakonske domneve ni uspela ovreči, kar je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo, a je za to navedlo zmotne razloge.
Sedmi člen Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja daje kupcu, ki vpiše lastninsko pravico na hiši, pravico uporabe na zemljišču, na katerem stoji hiša (kar v tem postopku ni sporno) in na njenem dvorišču. Pojem dvorišče predstavlja pravni standard, katerega bo sodišče prve stopnje moralo v ponovljenem postopku napolniti, torej ugotoviti, kaj je v času družbene lastnine, oziroma vsaj od nakupa nepremičnine v letu 1961 s strani pravnih prednikov predlagatelja do pridobitve lastninske pravice na stavbi v letu 1997, skladno z urbanističnimi pravili, ki so veljala v navedenem obdobju, predstavljalo dvorišče hiše. Pri tem je pravna teorija zavzela stališče, da je z vidika pravilne materialnopravne presoje za ugotovitev pripadajočega zemljišča v teh primerih bistvena dejanska urejenost in uporaba zemljišča v času podržavljanja zemljišča, ne pa načrtovanje ob izgradnji stavbe, ter da pojem pripadajočega zemljišča v času podržavljanja zemljišča ni nujno obsegal tistega zemljišča, ki je bilo za redno uporabo stavbe predvideno ob njegovi izgradnji, saj se je takšno zemljišče lahko razširilo, zožilo ali spremenilo obliko.
gospodarski spor majhne vrednosti - upravnik - plačilo stroškov upravljanja - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - zemljiškoknjižni lastnik - stečajni postopek - priznana izločitvena pravica
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da okoliščina, da je bila toženi stranki izločitvena pravica v stečajnem postopku priznana, ne spremeni dejstva, da se je na podlagi priznane izločitvene pravice v istem stečajnem postopku že pred tem na Posameznem delu stavbe v zemljiški knjigi kot lastnik vpisal B. B. Tožeča stranka bi tako morala dodatno pojasniti, zakaj oziroma na kakšni podlagi je bil vpis B. B. neveljaven, oziroma kako bi si tožena stranka lahko zagotovila vpis, saj v času priznanja izločitvene pravice stečajni dolžnik ni bil več lastnik, temveč je bil lastnik B. B.
ZKP člen 215, 215/1. ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-7. ZPPPD člen 33.
izločitev dokazov - odredba za hišno preiskavo
Četudi bi sprejeli stališče, da je z obrazložitvijo, da utemeljeni razlogi za sum storitve prekrška dejansko izhajajo iz predloga, in sicer iz neposredne zaznave policista, da se na navedenem naslovu nahaja večji zimski vrt, v katerem se nahajajo sadike konoplje, v odredbi za hišno preiskavo manjka pojasnilo o tem, iz česa izhaja, da bi se prepovedana droga našla tudi v hiši in vozilih, pa tudi podatek o tem, zakaj se predlaga hišna preiskava ravno zoper konkretnega osumljenca oziroma obdolženca, ko gre dejansko za objekt brez hišne številke in ko tudi v predlogu za izdajo odredbe za hišno preiskavo ni pojasnjeno nič glede lastništva tega počitniškega objekta.
delna zamudna sodba - vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje pritožbe kot prepozne - vročitev tožbe s fikcijo vročitve - zamuda roka za odgovor na tožbo - rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - nekonkretiziranost predloga
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je skladno s prvim odstavkom 116. člena ZPP treba vložiti v 15 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok. Če je stranka šele pozneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to izvedela. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je podal tretji toženec, povsem pavšalen, saj ni navedel dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je zamudil rok za odgovor na tožbo in za vložitev pritožbe, niti dneva, ko je za zamudo izvedel. Prav tako so povsem pavšalne trditve, da je njegovo vsakodnevno delo na terenu ter da je z doma občasno tudi po mesec, dva ali tri, niti ni navedel, zakaj zaradi teh okoliščin pošte na domačem naslovu ni mogel prejemati. Ker zaradi pavšalnosti in nekonkretiziranosti navedb predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni bilo mogoče preizkusiti, tretji toženec opravičenih zamud za odgovor na tožbo in za pritožbo zoper delno zamudno sodbo ni dokazal, zato je bil njegov predlog pravilno zavrnjen.
ZIZ člen 42, 42/1, 42/2, 44, 44/2. ZPP člen 2, 142, 142/3, 142/4, 143, 339, 339/2, 339/2-14.
potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vsebina vloge - uveljavljanje nepravilnosti pri vročanju - napačno poimenovanje vloge - prekoračitev zahtevka - vročitev s fikcijo - dejansko bivališče - ugotavljanje dejanskega prebivališča dolžnika
Res je dolžnik vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar pa je že uveljavljeno stališče, da ni pomemben le naslov vloge, pač pa predvsem, kaj hoče stranka z vlogo doseči, in napačno oziroma nepopolno poimenovanje vloge stranki ne more škodovati. Iz pravne teorije in sodne prakse ob tem ni razvidno, da bi bilo utemeljeno razlikovanje med napačnim poimenovanjem vlog, ki jih laično vloži sama stranka, in napačnim poimenovanjem vlog, vloženih preko pooblaščenca, zato dejstvo, da je napačno poimenovano vlogo vložil pooblaščeni odvetnik, stranki ne more iti v škodo in mora sodišče vlogo tudi v takem primeru presoditi glede na njeno vsebino.
Vročitev s fikcijo je veljavno opravljena le na naslovu, kjer stranka dejansko prebiva.
Sodišče sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izda na podlagi podatkov, ki jih je posredoval upnik v predlogu za izvršbo, in ob tem ne preverja resničnosti njihove vsebine. Navedeno se nanaša tudi na podatek o dolžnikovem bivališču, kar pomeni, da sodišče sklep dolžniku vroča na naslov, ki ga je navedel upnik, ne da bi pred tem preverjalo, ali gre za dolžnikov dejanski naslov ali ne, postopanje po 143. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, za kar se zavzema upnik, pa v poštev pride šele po morebitnem neuspešnem poskusu vročitve na naslov, ki je bil naveden v predlogu za izvršbo.
stvarna pristojnost sodišča - nasprotna tožba - ugotovitvena tožba - vmesna ugotovitvena tožba - vmesni ugotovitveni zahtevek - skupno premoženje zakoncev - tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi - nedenarni tožbeni zahtevek in denarni nasprotni tožbeni zahtevek - skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe
Skupno premoženje je nedeljiv materialnopravni pojem, ki po stališčih teorije in sodne prakse onemogoča ločeno obravnavanje zahtevkov zakoncev in praviloma zahteva obravnavo v enotnem postopku. Pri odločanju o višini deležev bivših zakoncev na skupnem premoženju se namreč ugotavlja prispevek vsakega zakonca k pridobitvi celotnega skupnega premoženja, ne pa na posameznih stvareh ali delih skupnega premoženja. Pri odločanju o isti stvari ne more (sme) priti do dveh različnih odločitev. Zaradi materialnopravne značilnosti narave zahtevka je sodna praksa tudi že zavzela stališče, da ni mogoče ločeno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe pri dveh različno stvarno pristojnih sodiščih, čeprav vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi ne dosega vstopnega praga, ki ga ZPP določa za pristojnost okrožnega sodišča. Pritožbeno sodišče dodaja, da je v obravnavanem primeru zaradi pravilne obravnave celotnega spora potrebno tudi skupno obravnavanje nedenarnega in denarnega dela tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi. Ugotovitveni del zahtevka po nasprotni tožbi je namreč dejansko in pravno povezan z denarnim zahtevkom, ugotovitveni del zahtevka je glede na denarnega prejudicialnega pomena in predstavlja pravno logično izpeljavo prvega dela zahtevka. Gre za vmesni ugotovitveni zahtevek (tretji odstavek 181. člena ZPP), zato je smotrna tudi skupna obravnava vseh tožbenih zahtevkov, kumuliranih v nasprotni tožbi.
V trenutku vložitve predloga za izvršbo je po sodni poravnavi v plačilo zapadel le prvi obrok, kljub temu pa je upnik izvršbo zahteval zaradi izterjave celotne terjatve, torej tudi še nezapadlega obroka, in sicer na podlagi v sodni poravnavi dogovorjenega pogoja za predčasno zapadlost celotne terjatve. Zapadlost celotne terjatve torej ob ugotovljenem v trenutku vložitve in odločanja o predlogu za izvršbo ni izhajala iz zapisnika o sodni poravnavi, saj je bila odvisna od nastopa bodočega, negotovega dejstva, nastop katerega (in posledično takojšnjo zapadlost celotne terjatve) pa je treba izkazovati s kvalificirano listino, to je z javno ali s po zakonu overjeno listino oziroma s pravnomočno sodno odločbo, izdano v pravdnem postopku.
Za terjatve iz notarskih zapisov je v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ predvidena možnost poenostavljenega izkazovanja zapadlosti (zgolj z upnikovo enostransko izjavo), medtem ko za izkazovanje zapadlosti terjatve iz sodne poravnave taka možnost zakonsko ni predvidena oziroma ZIZ predvideva izkazovanje zapadlosti izključno s kvalificirano listino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00070195
ZPP člen 18, 18/3, 29, 440. ZIZ člen 40, 40/4, 40c, 40c/3, 41, 41/6, 100, 136. ZMZPP člen 56, 63, 63/1.
pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - krajevna pristojnost izvršilnega sodišča - izvršba na podlagi verodostojne listine - sedež dolžnika - poziv k dopolnitvi predloga - zavrženje predloga za izvršbo
Ker gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije ni mogoče, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.
Upnik v predlogu za izvršbo ni navedel številke transakcijskega računa dolžnika, na katerem naj se opravi izvršba, prav tako ni podal identifikacijskih podatkov, na podlagi katerih bi sodišče lahko po uradni dolžnosti preverilo obstoj premoženja dolžnika v Republiki Sloveniji. Posledično je sodišče prve stopnje ugotovilo, da krajevne pristojnosti slovenskega sodišča, ki bi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi opravljalo izvršbo, ni mogoče določiti, kar pomeni, da predlagane izvršbe v Republiki Sloveniji ni mogoče opraviti.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 34, 35, 43, 45, 48, 48/1, 110, 110/1, 110/1-2. ZNB člen 4, 4/1, 4/2, 31, 32, 47. ZVZD-1 člen 5. OZ člen 112, 113, 114, 115. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2, 9/2-b, 9/2-c, 9/2-g, 9/2-i.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - COVID-19 - pogoj PCT - odklonitev testiranja - zakonitost ukrepa - sprememba pogodbe o zaposlitvi - obdelava osebnih podatkov - diskriminacija
Tožena stranka je za navodila, s katerimi je od delavcev zahtevala, da morajo izkazati pogoj PCT, imela podlago v zakonu, pri tem pa ni bilo potrebno, da bi bila takšna zahteva določena tudi v tožničini pogodbi o zaposlitvi. Ukrepe, ki se nanašajo na varno delovno okolje, je bila tožena stranka kot delodajalec dolžna sprejeti, saj je bila to njena zakonska dolžnost (45. člen ZDR-1, 5. člen ZVZD-1). Poleg tega so sprejeti odloki učinkovali erga omnes in so zavezovali tako toženo stranko kot tožnico. Zasledovali so javni interes ter specifično in izredno epidemiološko situacijo
prekluzivni pritožbeni rok - izguba pravice opraviti procesno dejanje - zavrženje pritožbe
V prvem odstavku 87. člena ZKP je določeno, da se roki v tem zakonu ne smejo podaljšati, razen, če zakon to izrecno dovoljuje. 15-dnevni pritožbeni rok je tako prekluzivni rok, kar pomeni, da tega roka ni mogoče podaljševati, saj zakon tega izrecno ne določa. Z zamudo prekluzivnega zakonskega roka pa procesni udeleženec izgubi pravico opraviti določeno procesno dejanje.
Razlogi, ki jih obtoženec navaja namreč predstavljajo vsebinsko izpodbijanje pravilnosti samih cenitev (od katerih je nekatere naročila sama pravna oseba A. d.d., dve cenitvi pa sta izdelala s strani sodišča imenovana izvedenca oziroma cenilca), kar pa ni podlaga za njihovo izločitev. Dvom o pravilnosti danih izvedeniških mnenj se namreč v skladu z 258. členom ZKP najprej odpravljajo z zaslišanjem izvedenca, ki je podal svoje mnenje, če pa se ta dvom ne da odpraviti niti na ta način, se lahko zahteva mnenje drugih izvedencev.