začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - onemogočeno ali precej oteženo uveljavljanje terjatve
Višje sodišče pritrjuje pritožbi, da ravnanja drugotoženca v zvezi s prodajo sporne nepremičnine ni mogoče opredeliti kot "povsem transparentnega", saj ni ravnal v skladu z dogovorom o vpisu hipoteke na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo, poleg tega je sam, brez sodelovanja s tožečo stranko, sklenil kupoprodajno pogodbo za eno od (treh) nepremičnin.
Vendar pa višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da iz komunikacije tožeče stranke z drugotožencem prek SMS sporočili ne izhaja namera drugotoženca, da bi razpolagal z nepremičnino tako, da bi bila uveljavitev terjatve tožeče stranke otežena.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 89, 89/1, 89/1-1. OZ člen 19, 19/1, 19/2, 76. ZGD-1 člen 34, 34/3, 35, 35/1, 35/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pooblastilo za podajo odpovedi - prokurist - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Če je delodajalec pravna oseba, po prvem odstavku 20. člena ZDR-1 v njegovem imenu nastopa njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba. Ta določba izrecno določa možnost pisnega prenašanja pooblastila zakonitega zastopnika delodajalca, ki je pravna oseba, tako na posamezne zaposlene, kot tudi tretje osebe. Tako široko opredeljena zakonska možnost prenašanja pooblastila za zastopanje delodajalca pri urejanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja pa je podlaga tudi za sporni prenos pooblastila z direktorja na prokuristko.
Aneks h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija (2008) člen 8, 8/1.
razlika v plači - dodatek k plači - višina dodatka
Tožnik je, upoštevaje prvi odstavek 8. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija in dikcijo 2. člena Pravilnika o večopravilnosti in združevanju dela, upravičen do plačila dodatka za večopravilnost. Dodatna dela in naloge, ki jih je opravljal, namreč ne sodijo v dela in naloge osnovnih delovnih mest, za katero je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi oziroma na kateri je bil dejansko razporejen, temveč gre za druga dodatna opravila, ki jih je dejansko opravljal ves čas, torej redno.
prekluzivni pritožbeni rok - izguba pravice opraviti procesno dejanje - zavrženje pritožbe
V prvem odstavku 87. člena ZKP je določeno, da se roki v tem zakonu ne smejo podaljšati, razen, če zakon to izrecno dovoljuje. 15-dnevni pritožbeni rok je tako prekluzivni rok, kar pomeni, da tega roka ni mogoče podaljševati, saj zakon tega izrecno ne določa. Z zamudo prekluzivnega zakonskega roka pa procesni udeleženec izgubi pravico opraviti določeno procesno dejanje.
odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola - narava dela
Ker prehodov ni bilo toliko, da bi bili policisti konstantno obremenjeni s kontrolo, ampak so bila tudi daljša obdobja brez prehajanja meje, pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožnica lahko koristila pripadajoči odmor med delovnim časom.
Pravilno pritožba opozarja, da se je predhodni postopek že pravnomočno končal in je sedaj, v primeru podaljšanja bivanja, v skladu s 77. členom Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) potrebno uporabiti določbe o ponovnem sprejemu na varovani oddelek, saj se celoti postopek izpelje na novo.
ZPND člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 21, 21/1, 22d. ZPP člen 8. ZNP-1 člen 48, 48/2, 96.
ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - prepoved približevanja zaradi nasilnih dejanj - vpogled v zapisnik
Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da sta bili zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca, in sicer, da je nasprotni udeleženec dne 6. 1. 2023, 17. 2. 2023 in 20. 2. 2023 proti volji prve in druge predlagateljice poskušal stopiti v stik z njima, pri čemer jima je povzročil strah, občutek ogroženosti in močno duševno oziroma čustveno stisko v smislu psihičnega nasilja, saj se deklici nasprotnega udeleženca bojita zaradi preteklih nasilnih dejanj.
Sodišče lahko v skladu z drugim odstavkom 48. člena ZNP-1, ne glede na omejitve, ki jih določa ZPP kot dokazno sredstvo uporabi zapis razgovora z otrokom iz drugega sodnega postopka. Prav tako lahko sodišče v skladu s 96. členu ZNP-1 odloči, da se zaradi varstva koristi otroka staršem ne dovoli vpogled v zapis o vsebini razgovora sodnika z otrokom.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 34, 35, 43, 45, 48, 48/1, 110, 110/1, 110/1-2. ZNB člen 4, 4/1, 4/2, 31, 32, 47. ZVZD-1 člen 5. OZ člen 112, 113, 114, 115. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2, 9/2-b, 9/2-c, 9/2-g, 9/2-i.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - COVID-19 - pogoj PCT - odklonitev testiranja - zakonitost ukrepa - sprememba pogodbe o zaposlitvi - obdelava osebnih podatkov - diskriminacija
Tožena stranka je za navodila, s katerimi je od delavcev zahtevala, da morajo izkazati pogoj PCT, imela podlago v zakonu, pri tem pa ni bilo potrebno, da bi bila takšna zahteva določena tudi v tožničini pogodbi o zaposlitvi. Ukrepe, ki se nanašajo na varno delovno okolje, je bila tožena stranka kot delodajalec dolžna sprejeti, saj je bila to njena zakonska dolžnost (45. člen ZDR-1, 5. člen ZVZD-1). Poleg tega so sprejeti odloki učinkovali erga omnes in so zavezovali tako toženo stranko kot tožnico. Zasledovali so javni interes ter specifično in izredno epidemiološko situacijo
ZDR-1 člen 126, 137, 137/7. ZPP člen 212. ZIS člen 91, 91/2.
nadomestilo plače za čas dopusta - napitnina - del plače za delovno uspešnost
Ker napitnina predstavlja del plače za delovno uspešnost, jo je bila toženka dolžna upoštevati v osnovi za izračun nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela zaradi koriščenja letnega dopusta.
izkaz verjetnosti obstoja terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - odločitev o stroških postopka
Ker niti s stopnjo verjetnosti ni bila izkazana predpostavka dobre vere tožnika, ta pa sodi med eno izmed materialnopravnih predpostavk priposestvovanja, ki morajo biti podane kumulativno, je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ni podana predpostavka obstoja verjetnosti terjatve iz prvega odstavka 272. člena ZIZ.
ZKP člen 215, 215/1. ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-7. ZPPPD člen 33.
izločitev dokazov - odredba za hišno preiskavo
Četudi bi sprejeli stališče, da je z obrazložitvijo, da utemeljeni razlogi za sum storitve prekrška dejansko izhajajo iz predloga, in sicer iz neposredne zaznave policista, da se na navedenem naslovu nahaja večji zimski vrt, v katerem se nahajajo sadike konoplje, v odredbi za hišno preiskavo manjka pojasnilo o tem, iz česa izhaja, da bi se prepovedana droga našla tudi v hiši in vozilih, pa tudi podatek o tem, zakaj se predlaga hišna preiskava ravno zoper konkretnega osumljenca oziroma obdolženca, ko gre dejansko za objekt brez hišne številke in ko tudi v predlogu za izdajo odredbe za hišno preiskavo ni pojasnjeno nič glede lastništva tega počitniškega objekta.
delna zamudna sodba - vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje pritožbe kot prepozne - vročitev tožbe s fikcijo vročitve - zamuda roka za odgovor na tožbo - rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - nekonkretiziranost predloga
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je skladno s prvim odstavkom 116. člena ZPP treba vložiti v 15 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok. Če je stranka šele pozneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to izvedela. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je podal tretji toženec, povsem pavšalen, saj ni navedel dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je zamudil rok za odgovor na tožbo in za vložitev pritožbe, niti dneva, ko je za zamudo izvedel. Prav tako so povsem pavšalne trditve, da je njegovo vsakodnevno delo na terenu ter da je z doma občasno tudi po mesec, dva ali tri, niti ni navedel, zakaj zaradi teh okoliščin pošte na domačem naslovu ni mogel prejemati. Ker zaradi pavšalnosti in nekonkretiziranosti navedb predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni bilo mogoče preizkusiti, tretji toženec opravičenih zamud za odgovor na tožbo in za pritožbo zoper delno zamudno sodbo ni dokazal, zato je bil njegov predlog pravilno zavrnjen.
ZIZ člen 42, 42/1, 42/2, 44, 44/2. ZPP člen 2, 142, 142/3, 142/4, 143, 339, 339/2, 339/2-14.
potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vsebina vloge - uveljavljanje nepravilnosti pri vročanju - napačno poimenovanje vloge - prekoračitev zahtevka - vročitev s fikcijo - dejansko bivališče - ugotavljanje dejanskega prebivališča dolžnika
Res je dolžnik vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar pa je že uveljavljeno stališče, da ni pomemben le naslov vloge, pač pa predvsem, kaj hoče stranka z vlogo doseči, in napačno oziroma nepopolno poimenovanje vloge stranki ne more škodovati. Iz pravne teorije in sodne prakse ob tem ni razvidno, da bi bilo utemeljeno razlikovanje med napačnim poimenovanjem vlog, ki jih laično vloži sama stranka, in napačnim poimenovanjem vlog, vloženih preko pooblaščenca, zato dejstvo, da je napačno poimenovano vlogo vložil pooblaščeni odvetnik, stranki ne more iti v škodo in mora sodišče vlogo tudi v takem primeru presoditi glede na njeno vsebino.
Vročitev s fikcijo je veljavno opravljena le na naslovu, kjer stranka dejansko prebiva.
Sodišče sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izda na podlagi podatkov, ki jih je posredoval upnik v predlogu za izvršbo, in ob tem ne preverja resničnosti njihove vsebine. Navedeno se nanaša tudi na podatek o dolžnikovem bivališču, kar pomeni, da sodišče sklep dolžniku vroča na naslov, ki ga je navedel upnik, ne da bi pred tem preverjalo, ali gre za dolžnikov dejanski naslov ali ne, postopanje po 143. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, za kar se zavzema upnik, pa v poštev pride šele po morebitnem neuspešnem poskusu vročitve na naslov, ki je bil naveden v predlogu za izvršbo.
ZIZ člen 15, 58, 58/4. ZPP člen 105, 105/1, 105/3, 108, 108/1, 336.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obvezne sestavine ugovora - podpis ugovora - vloge - pravna sredstva - ugovor kot pravno sredstvo - obvezne sestavine vloge - podpis vloge - nepodpisana vloga - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - pravilo o vračanju nepopolne vloge - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - nepopoln ugovor zoper sklep o izvršbi - poziv na dopolnitev ugovora - izjema od pravila - restriktivna razlaga izjem - sodna praksa kot pravni vir
Ugovor je sodišče obravnavalo vsebinsko, pritožba pa utemeljeno opozarja, da za to (še) ni imelo pravne podlage, saj je bil ugovor nepopoln (nepodpisan) in kot tak nesposoben za meritorno obravnavo.
Kljub temu, da je ugovor nepodpisan in zato nepopoln, ni mogoče pritrditi upnikovim pritožbenim navedbam, da bi ga moralo sodišče zavreči takoj, brez pozivanja na dopolnitev. Pritožba v tem delu primarno temelji na stališču, da je tudi v ugovornem postopku treba smiselno uporabiti določbo 336. člena ZPP, temu pa ni mogoče slediti. Drži sicer, da je tudi ugovor tako kot pritožba pravno sredstvo, vendar pa se 336. člen ZPP, po katerem se ne uporablja določba 108. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, izrecno in jasno nanaša samo na pritožbeni postopek. Ker gre za izjemo od splošnega pravila o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, izjeme pa je treba razlagati restriktivno, uporaba 336. člena ZPP v ugovornem postopku glede na njegovo jasno dikcijo ne pride v poštev.
Podlago za poziv k dopolnitvi nepopolnega ugovora predstavlja 108. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po katerem zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo, ki je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, popraviti ali dopolniti.
ZJRM-1 člen 7, 7/2, 22, 22/1. ZP člen 155, 155/1, 155/1-8.
nedostojno vedenje - neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb
Ob tem, ko v zvezi s tem prekrškom iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja le, da je storilec žaljive besede zoper policista B. B. izrekel policistu A. A., ki se je kot dežurni policist javil na storilčev klic na policijsko postajo, pritožbeno sodišče zaključuje, da so razlogi v zvezi z obstojem zakonskih znakov storilcu očitanega prekrška po drugem odstavku 7. člena ZJRM-1 pomanjkljivi, saj iz obrazložitve ne izhaja, zakaj šteje sodišče opisan dogodek (javljanje na dežurni telefon na policijski postaji) za uradno poslovanje oziroma za izvrševanje zakonskih pooblastil policista A. A, prav tako pa ni razvidno, kako je storilčevo žaljenje policista B. B. povezano s tem "uradnim poslovanjem" policista A. A.
Ker je glede na dikcijo prekrška po prvem odstavku 22. člena ZJRM-1 mogoče sklepati, da se s to določbo varuje zakonite odredbe uradnih oseb na kraju samem, torej ob nekem uradnem poslovanju, se tudi v zvezi s to odločitvijo izkaže izpodbijana odločitev za pomanjkljivo obrazložena.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnega posla - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - potrdilo o namenski rabi nepremičnine - odprava pomanjkljivosti - predložitev listin v pritožbi - pritožba zoper sklep zemljiškoknjižnega sodišča - ugovor zoper zemljiškoknjižni sklep - dopustne pritožbene novote
Ker so bili predlagatelji šele z izpodbijanim sklepom, ki ga je izdala zemljiškoknjižna sodnica, seznanjeni z razlogi sodišča, zaradi katerih predlagani vpis ni dovoljen, manjkajočih listinskih dokazil niso mogli predložiti v ugovornem postopku, kot jim to sicer dovoljuje četrti odstavek 146. člena ZZK-1. Zato so pritožbi priložene listine pravočasno predložene.
ZP-1 člen 66, 66/2, 155, 155/1, 155/1-8. ZJRM člen 6, 6/1.
nasilno in drzno vedenje - zasledovanje osumljenca - postopek z zahtevo za sodno varstvo - dopustni pritožbeni razlog
Pri tem ni mogoče pritrditi pritožbenim zatrjevanjem, da sodišče prve stopnje izvedenih dokazov ni ocenilo ter da se ni opredelilo do zagovora storilca. Zakaj je sodišče verjelo zaslišanim pričam in ni sledilo zagovoru storilca, namreč izhaja iz 14. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, in sicer je sodišče prve stopnje obrazložilo, da so priče dogodek opisale podrobno in v bistvenih okoliščinah skladno in ker so te priče potrdile ravno nasprotno od zatrjevanja storilca, sodišče prve stopnje zagovoru storilca ni moglo slediti.
V kolikor pa se zagovornica ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, pa s tem uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa v pritožbenem preizkusu prvostopne prekrškovne odločbe, izdane v hitrem postopku o prekršku, glede na izrecno določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dopusten.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00073368
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3. KZ-1 člen 186.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - zaseg predmetov v kazenskem postopku - sorazmernost in nujnost ukrepa
Kolikor zagovornik izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje o obstoju ponovitvene nevarnosti, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je ta priporni razlog podan, saj je ugotovilo, da naj bi obdolženec storil sorazmerno težko kaznivo dejanje, za katero je predpisana visoka zaporna kazen, šlo je za veliko količino droge in sicer 8.458,06 gramov konoplje ter še 252,04 gramov smole, zasegli so mu veliko število pripomočkov za proizvodnjo konoplje, izkazal je veliko organiziranost in vztrajnost, ob tem naj bi bil koristoljuben, saj naj bi ob redni zaposlitvi proizvajal konopljo in s tem lahko zaslužil več kot 42.000,00 EUR, naj bi bil povezan z uživalci ali prodajalci in tudi predrzen, saj naj bi konopljo proizvajal v strnjenem naselju. Iz navedenega tako izhaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo subjektivne in objektivne okoliščine in zaključilo, da obstaja ponovitvena nevarnost. Zaseg premetov namenjenih proizvodnji konoplje še ne more onemogočiti ponovitvene nevarnosti, saj bi si lahko obdolženec priskrbel nove ali pa izvršil kaznivo dejanje na drugačen način.
izvrševanje kazenskih sankcij - predlog za odložitev izvršitve - zamuda roka - vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je v predmetnem postopku dopusten le v primeru zamude roka za pritožbo.
Ker je bilo postopanje sodišča prve stopnje, ki predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi nedopustnosti ni vsebinsko presojalo, pravilno, pritožba neutemeljeno zatrjuje, da bi sodišče prve stopnje moralo ugotavljati dejanske okoliščine, zaradi katerih je prišlo do zamude.