ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 394, 394-10, 395, 395/2, 396, 396/1, 396/1-6, 396/3. OZ člen 631.
obnova pravdnega postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - trditveno in dokazno breme - dokazni standard - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - kavzalnost - odškodninska odgovornost naročnika - protipravnost - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika
Stranka mora okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog za obnovo vložen v zakonitem roku, izkazati z dokaznim standardom verjetnosti.
Kavzalnost oziroma možnost, da bodo nova dejstva in novi dokazi vplivali na ugodnejšo odločbo, obstoji že takrat, ko obstoji zgolj možnost, da nova dejstva in novi dokazi utegnejo pripeljati do drugačne odločitve sodišča.
izterjava nedenarne terjatve - primernost izvršilnega naslova - določljivost predmeta
Pritožnica utemeljeno izpostavlja, da sodna poravnava v zapisu, da mora dolžnica upniku izročiti fotografije iz družinskih albumov, glede predmetov izročitve ni dovolj določljivo opredeljena, da bi dopuščala zaključek, kaj mora dolžnica upniku izročiti (in v primeru dovoljene izvršbe, kaj mora izvršitelj dolžnici sploh odvzeti). Ker je natančen opis naložene storitve v izvršilnem naslovu ključen in ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, od izvršilnega sodišča pa tudi ne sme terjati dodatnega vsebinskega odločanja – je pritrditi pritožbi, da sodne poravnave ni mogoče izvršiti, saj ni mogoče ugotoviti, kaj mora dolžnica dati ali storiti.
pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - trditveno in dokazno breme - zaloge - zastavna pravica - dolgoročne finančne naložbe - neunovčljivo premoženje - pomanjkljive trditve
Pritožnica se v pritožbi neutemeljeno zavzema za taksno oprostitev. Res je, da so zaloge obremenjene z zastavno pravico posojilodajalca, vendar pa pritožbeno ni sporno, da ima toženka tudi dolgoročne finančne naložbe v višini 71.469,69 EUR. Glede slednjih pa toženka ni podala trditev o tem, da so neunovčljive, prav tako pa ni navedla, da so nujno potrebne za poslovanje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da toženka do oprostitve plačila sodne takse v višini 513,00 EUR ni upravičena.
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00071239
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2, 6. ZPotK člen 7, 7/1. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1-1.
kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - profesionalna skrbnost - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - dobra vera - slaba vera banke - novejša sodna praksa
Krediti v tuji valuti sami po sebi niso nepošteni, vendar pa lahko neustrezno opravljena pojasnila glede potencialno neomejenega predmeta obveznosti vzpostavijo znatno neravnotežje (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZVPot). Banka, ki ima profesionalno znanje in izkušnje glede prevzema pogodbenih tveganj, je namreč v razmerju do potrošnika v izrazi informacijski premoči. Enakopravnost med njima je treba vzpostaviti s skrbno opravljeno pojasnilno dolžnostjo banke (dobra vera v postopkovnem pogledu). Tedaj v trenutku sklenitve pogodbe ni informacijskega razkoraka med pogodbenima strankama.
goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - sostorilstvo - nasprotja med izrekom in obrazložitvijo - razlogi o neodločilnih dejstvih - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - krivda pri sostorilstvu - obrazložitev naklepa - odmera kazni - splošna pravila za odmero kazni - storilčevo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju - povrnitev škode - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - vštevanje časa pridržanja - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - priglasitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku - status oškodovanca - upravičenec za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka - odločba o odvzemu protipravne premoženjske koristi - odvzem denarja - vrnitev stvari - napotitev oškodovanca na pravdo - stroški kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka
Pritrditi je ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je bilo delovanje obtoženca in B. B. krajevno, časovno in po razdelitvi vlog usklajeno ter usmerjeno v prepovedano posledico, pridobiti si čim več premoženjske koristi od oškodovanke. Navedba sodišča prve stopnje, da je bil prispevek obtoženca odločilen za uspeh kriminalnega podviga, je potrjena z obširnimi in pravilnimi razlogi izpodbijane sodbe o načinu izvršitve očitanega kaznivega dejanja s strani obtoženca, ki je sprva B. B., ki ni imel svojega vozila, skoraj vsakodnevno vozil k oškodovanki po denar, nato pa je po dogovoru z B. B. k oškodovanki po denar hodil sam, ob tem pa ji je tudi lažno zatrjeval, da je B. B. v zaporu in bo izročeni denar uporabljen za njegovo izpustitev. Oškodovanka pa je največje zneske izročila ravno obtožencu, ki si je z B. B. denar razdelil. Tako ni nobenega dvoma, da je obtoženi deloval kot sostorilec in ne zgolj kot pomočnik.
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da D. C. in C. C. nimata statusa oškodovanca, saj je bila v zmoto spravljena njuna hči in je slednja tudi izročila ves denar B. B. in obtožencu. Samo dejstvo, da je bil del tega denarja od njenih staršev, še ne pomeni, da sta starša tudi oškodovanca. Po določbi 6. alineje 144. člena ZKP je namreč oškodovanec zgolj tisti, kateremu je kakršnakoli osebna ali premoženjska pravica s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena, to pa je bila v konkretnem primeru le E. C. Vendar pa pritožnik nima prav, da zato starša oškodovanke nimata pravice priglasiti premoženjskopravnega zahtevka. Ni nujno, da sta oškodovanec in upravičenec do premoženjskopravnega zahtevka vedno ista oseba (upravičenec je lahko npr. tudi zavarovalnica po subrogaciji), upravičenec za premoženjskopravni zahtevek je po določbi 101. člena ZKP namreč vsak, ki je upravičen tak zahtevek uveljavljati v pravdi, to pa brez dvoma velja tudi za starša oškodovanke.
Sodišče prve stopnje bo moralo ponovno odločiti zgolj o premoženjskopravnih zahtevkih, ki jih bo lahko obravnavalo kot zahtevek za vrnitev stvari in bo zato lahko, pod pogojem, da bo ugotovilo, da so za to izpolnjeni vsi zakonski pogoji, zaseženi denar obtožencu odvzelo in odločilo, da se v znesku 8.900 EUR vrne E. C., D. C. in C. C., slednjim pa bo lahko priznalo premoženjskopravne zahtevke v razliki med premoženjsko koristjo in vrnjenim zneskom. Ob tem pa bo ob odločanju o višini premoženjskopravnega zahtevka moralo sodišče prve stopnje upoštevati tudi dejstvo, da je bil denar v znesku 18.442,20 EUR zasežen in odvzet tudi B. B.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2. ZPP člen 249.
nagrada izvedencu - dopolnitev izvedenskega mnenja - razveljavitev sklepa
Kadar gre za dopolnilno mnenje, zaradi manjkajočih odgovorov na zastavljena vprašanja, na katera bi moralo biti že odgovorjeno v prvotnem izvedenskem mnenju, dejanski stan iz drugega odstavka 40. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih v zvezi z 249. členom ZPP ni izpolnjen.
ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - načelo enotnosti skupnega premoženja - prispevek k nastanku skupnega premoženja - nematerialni prispevek zakoncev - posebno premoženje zakonca
Celovitost presoje vseh razmer in različnih oblik prispevkov zakoncev narekuje enotno obravnavanje celotnega skupnega premoženja in določitev enotnih deležev pri vseh predmetih skupnega premoženja. Vložek posebnega premoženja v pridobitev skupnega premoženja ne more biti razlog za odstop od navedenega načela, ne glede na velikost ali pomembnost posebnega vložka; vpliva lahko na velikost deležev pri skupnem premoženju kot celoti, ne pa na višji delež pri posameznem predmetu iz skupnega premoženja. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo prav, ko je dejstvo, da sta pravdni stranki za nakup nepremičnine v k. o. 001 namenili kupnino od toženčevih nepremičnin v k. o. 002, upoštevalo pri ugotovitvi višjega toženčevega deleža na skupnem premoženju, glede nepremičnin v k. o. 001 pa pravilno zaključilo, da so glede na čas njihove pridobitve in dejstvo, da je bil ostanek kupnine plačan s kreditom, skupno premoženje pravdnih strank.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZDSS-1 člen 34.
začasna odredba - nevarnost težko nadomestljive škode
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da tožnik nastanka težko nadomestljive škode ni izkazal. V predlogu je podal le navedbe, da je ostal brez sredstev za preživljanje, ker ni upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti, in da je zunajzakonska partnerica brezposelna.
ZPP člen 163, 163/1, 242, 242/2, 249, 249/2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41, 41/2. ZZVZZ člen 55, 55/2, 55/2-4, 55a. ZPSV člen 8.
nagrada za izvedensko delo - stroškovnik - prispevki
V skladu z drugim odstavkom 249. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 242. člena ZPP mora izvedenec zahtevati nagrado takoj po izdelavi izvedenskega mnenja oziroma takoj po ustnem podajanju izvida in mnenja oziroma po nastanku stroškov, sicer svojo pravico do nagrade oziroma povrnitve stroškov izgubi. Vendar je sodišče dolžno opozoriti izvedenca na to njegovo pravico.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 34, 35, 43, 45, 48, 48/1, 110, 110/1, 110/1-2. ZNB člen 4, 4/1, 4/2, 31, 32, 47. ZVZD-1 člen 5. OZ člen 112, 113, 114, 115. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2, 9/2-b, 9/2-c, 9/2-g, 9/2-i.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - COVID-19 - pogoj PCT - odklonitev testiranja - zakonitost ukrepa - sprememba pogodbe o zaposlitvi - obdelava osebnih podatkov - diskriminacija
Tožena stranka je za navodila, s katerimi je od delavcev zahtevala, da morajo izkazati pogoj PCT, imela podlago v zakonu, pri tem pa ni bilo potrebno, da bi bila takšna zahteva določena tudi v tožničini pogodbi o zaposlitvi. Ukrepe, ki se nanašajo na varno delovno okolje, je bila tožena stranka kot delodajalec dolžna sprejeti, saj je bila to njena zakonska dolžnost (45. člen ZDR-1, 5. člen ZVZD-1). Poleg tega so sprejeti odloki učinkovali erga omnes in so zavezovali tako toženo stranko kot tožnico. Zasledovali so javni interes ter specifično in izredno epidemiološko situacijo
V trenutku vložitve predloga za izvršbo je po sodni poravnavi v plačilo zapadel le prvi obrok, kljub temu pa je upnik izvršbo zahteval zaradi izterjave celotne terjatve, torej tudi še nezapadlega obroka, in sicer na podlagi v sodni poravnavi dogovorjenega pogoja za predčasno zapadlost celotne terjatve. Zapadlost celotne terjatve torej ob ugotovljenem v trenutku vložitve in odločanja o predlogu za izvršbo ni izhajala iz zapisnika o sodni poravnavi, saj je bila odvisna od nastopa bodočega, negotovega dejstva, nastop katerega (in posledično takojšnjo zapadlost celotne terjatve) pa je treba izkazovati s kvalificirano listino, to je z javno ali s po zakonu overjeno listino oziroma s pravnomočno sodno odločbo, izdano v pravdnem postopku.
Za terjatve iz notarskih zapisov je v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ predvidena možnost poenostavljenega izkazovanja zapadlosti (zgolj z upnikovo enostransko izjavo), medtem ko za izkazovanje zapadlosti terjatve iz sodne poravnave taka možnost zakonsko ni predvidena oziroma ZIZ predvideva izkazovanje zapadlosti izključno s kvalificirano listino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00070195
ZPP člen 18, 18/3, 29, 440. ZIZ člen 40, 40/4, 40c, 40c/3, 41, 41/6, 100, 136. ZMZPP člen 56, 63, 63/1.
pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - krajevna pristojnost izvršilnega sodišča - izvršba na podlagi verodostojne listine - sedež dolžnika - poziv k dopolnitvi predloga - zavrženje predloga za izvršbo
Ker gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije ni mogoče, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.
Upnik v predlogu za izvršbo ni navedel številke transakcijskega računa dolžnika, na katerem naj se opravi izvršba, prav tako ni podal identifikacijskih podatkov, na podlagi katerih bi sodišče lahko po uradni dolžnosti preverilo obstoj premoženja dolžnika v Republiki Sloveniji. Posledično je sodišče prve stopnje ugotovilo, da krajevne pristojnosti slovenskega sodišča, ki bi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi opravljalo izvršbo, ni mogoče določiti, kar pomeni, da predlagane izvršbe v Republiki Sloveniji ni mogoče opraviti.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - onemogočeno ali precej oteženo uveljavljanje terjatve
Višje sodišče pritrjuje pritožbi, da ravnanja drugotoženca v zvezi s prodajo sporne nepremičnine ni mogoče opredeliti kot "povsem transparentnega", saj ni ravnal v skladu z dogovorom o vpisu hipoteke na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo, poleg tega je sam, brez sodelovanja s tožečo stranko, sklenil kupoprodajno pogodbo za eno od (treh) nepremičnin.
Vendar pa višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da iz komunikacije tožeče stranke z drugotožencem prek SMS sporočili ne izhaja namera drugotoženca, da bi razpolagal z nepremičnino tako, da bi bila uveljavitev terjatve tožeče stranke otežena.
delna zamudna sodba - vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje pritožbe kot prepozne - vročitev tožbe s fikcijo vročitve - zamuda roka za odgovor na tožbo - rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - nekonkretiziranost predloga
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je skladno s prvim odstavkom 116. člena ZPP treba vložiti v 15 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok. Če je stranka šele pozneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to izvedela. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je podal tretji toženec, povsem pavšalen, saj ni navedel dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je zamudil rok za odgovor na tožbo in za vložitev pritožbe, niti dneva, ko je za zamudo izvedel. Prav tako so povsem pavšalne trditve, da je njegovo vsakodnevno delo na terenu ter da je z doma občasno tudi po mesec, dva ali tri, niti ni navedel, zakaj zaradi teh okoliščin pošte na domačem naslovu ni mogel prejemati. Ker zaradi pavšalnosti in nekonkretiziranosti navedb predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni bilo mogoče preizkusiti, tretji toženec opravičenih zamud za odgovor na tožbo in za pritožbo zoper delno zamudno sodbo ni dokazal, zato je bil njegov predlog pravilno zavrnjen.
odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola - narava dela
Ker prehodov ni bilo toliko, da bi bili policisti konstantno obremenjeni s kontrolo, ampak so bila tudi daljša obdobja brez prehajanja meje, pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožnica lahko koristila pripadajoči odmor med delovnim časom.
gospodarski spor majhne vrednosti - upravnik - plačilo stroškov upravljanja - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - zemljiškoknjižni lastnik - stečajni postopek - priznana izločitvena pravica
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da okoliščina, da je bila toženi stranki izločitvena pravica v stečajnem postopku priznana, ne spremeni dejstva, da se je na podlagi priznane izločitvene pravice v istem stečajnem postopku že pred tem na Posameznem delu stavbe v zemljiški knjigi kot lastnik vpisal B. B. Tožeča stranka bi tako morala dodatno pojasniti, zakaj oziroma na kakšni podlagi je bil vpis B. B. neveljaven, oziroma kako bi si tožena stranka lahko zagotovila vpis, saj v času priznanja izločitvene pravice stečajni dolžnik ni bil več lastnik, temveč je bil lastnik B. B.
Razlogi, ki jih obtoženec navaja namreč predstavljajo vsebinsko izpodbijanje pravilnosti samih cenitev (od katerih je nekatere naročila sama pravna oseba A. d.d., dve cenitvi pa sta izdelala s strani sodišča imenovana izvedenca oziroma cenilca), kar pa ni podlaga za njihovo izločitev. Dvom o pravilnosti danih izvedeniških mnenj se namreč v skladu z 258. členom ZKP najprej odpravljajo z zaslišanjem izvedenca, ki je podal svoje mnenje, če pa se ta dvom ne da odpraviti niti na ta način, se lahko zahteva mnenje drugih izvedencev.
ZDR-1 člen 9, 40, 170, 170/2, 170/4. ZDR člen 38, 38/1.
konkurenčna klavzula - pogodbena kazen - posebna znanja - izobraževanje delavca
Znanja ali sredstva za delo (aplikacije) se lahko štejejo kot posebna oz. specifična, če imajo dodano vrednost, ki je drugi konkurenti nimajo, ker so plod lastnih raziskav in svojstvena le temu podjetju ter tako dajejo podjetju neko specifično konkurenčno prednost. Tožeča stranka ni zatrjevala, kaj so posebne funkcije njenih aplikacij, torej kaj naj bi bila tista posebna znanja, ki so plod njenih lastnih raziskav, ji dajejo konkurenčno prednost, kakšno in v čem konkretno.
Tožeča stranka bi morala za vsako izobraževanje posebej trditi, v čem so bile vsebine takšne, da se štejejo za posebno in specialno poslovno znanje, s katerim drugi konkurenti ne razpolagajo, so plod njenih lastnih raziskav in ji dajejo posebno konkurenčno prednost na trgu. Takšnih, konkretnih trditev, pa ni podala.