MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00074700
ZMZPP člen 23. ZPP člen 8, 286, 286/3, 286b, 339, 339/2, 339/2-15.
prodaja nepremičnine - neodplačno razpolaganje - nepremičnina v tujini - zmotna uporaba materialnega prava - uporaba tujega materialnega prava - hrvaško pravo - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost) - prekluzija dokazov - dolžnost takojšnjega grajanja procesnih kršitev - pravilna dokazna ocena - posredni ali indicijski dokazi - ocena listinskih dokazov
Glede na lego stanovanja, ki je bilo predmet kupne pogodbe, bi bilo najbrž treba uporabiti hrvaško pravo (23. člen ZMZPP) in ne slovenskega OZ. Kljub temu navedena pomanjkljivost sodbe ni vplivala na njeno zakonitost, saj je splošno znano, da so za to pravdo relevantna pravna pravila (da je pogodbo treba izpolniti in da kupec mora plačati dogovorjeno kupnino) enaka v obeh pravnih redih.
ZIZ člen 58, 58/2, 239, 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 151, 151/1, 163, 163/6, 365, 365-3. OZ člen 190.
začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine - zavarovanje denarne terjatve - izkaz verjetnosti obstoja terjatve upnika - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena oziroma precej otežena - neznatna škoda za dolžnika - narok v postopku odločanja o ugovoru - narok v postopku zavarovanja terjatev - skrivanje premoženja pred upniki - premoženjski ekvivalent za prodano nepremičnino - nesorazmernost posega - ugotavljanje dejstev mimo trditev - pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu - napačna uporaba materialnega prava
Določila ZIZ ne predvidevajo odgovora dolžnika na upnikov odgovor na ugovor.
Izvedba naroka v fazi ugovornega postopka zoper sklep o začasni odredbi ni obligatorna (drugi odstavek 58. člena ZIZ). Poleg tega narok ni namenjen opredeljevanju strank do vlog nasprotne stranke (do opredeljevanja tožencev do tožnikovih navedb v odgovoru na ugovor), temveč izvajanju dokazov.
Odtujitev premoženja ne opravičuje izdaje začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve, če ni dvoma o pridobitvi premoženjskega ekvivalenta.
Začasna odredba ni kaznovalna sankcija, temveč je njen namen zavarovati dolžnikovo premoženje pred razpolaganji, ki bi upniku otežila izvršitev njegove terjatve.
ZFPPIPP člen 232, 232/1-2, 235, 235/3, 239, 239/1, 239/1-2. ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 318, 318/3.
odločanje o začetku stečajnega postopka - začetek stečajnega postopka - zakonske domneve insolventnosti - narok za začetek stečajnega postopka - ugovor dolžnika - domneva o priznanju dejstev - sklepčnost
Dolžnica je vložila ugovor, vendar v njem ni oporekala niti upničini upravičenosti, da predlaga začetek dolžničinega stečaja, niti da je sama insolventna. Upničin predlog je bil sklepčen in mu je bilo treba ugoditi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00070697
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 20, 20/1, 20/2, 20/3. ZPP člen 337, 337/1, 360, 360/1. OZ člen 356, 356/1, 356/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršljiva sodna poravnava - zastaranje obveznosti - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - občasna denarna terjatev - uporabnina - zastaralni rok - nedopustne pritožbene novote
Značaj judikatne terjatve, za katere velja desetletni zastaralni rok, imajo samo tiste obveznosti dolžnika po izvršilnem naslovu, ki so zapadle v plačilo ob sklenitvi oziroma zapadlosti sodne poravnave. Tri letni zastaralni rok tako velja tudi za izterjavo bodočih obrokov uporabnin, ki temeljijo na pravnomočnem izvršilnem naslovu. Za njih torej ne velja deset letni zastaralni rok, kot je to napačno zaključilo sodišče prve stopnje.
ZPIZ-2G člen 25. ZPIZ-2 člen 85, 85/1, 85/1-4, 91, 111, 111/4, 111/5, 111/6, 111/7, 121, 121/1, 121/2, 124, 124/3, 178.
nadomestilo za invalidnost - veljavna pravna podlaga - časovna omejitev izplačevanja - postopek uveljavljanja pravic
Tožnik je šele 28. 3. 2022 pri tožencu vložil zahtevo za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost. Pred tem omenjene pravice ni uveljavljal. Postopek uveljavljanja pravic se skladno s 178. členom ZPIZ-2 začne na zahtevo zavarovanca. Torej je zavarovanec tisti, ki mora poskrbeti za svoje pravice in jih uveljavljati pravočasno ter na ustrezen oziroma predpisan način.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi tožena stranka morala pri odločanju uporabiti zakon, ki je veljal v času, ko je tožnik začel delati na drugem ustreznem delu. Pri odločanju upravnega organa je praviloma bistvena pravna podlaga, ki velja v času odločanja na prvi stopnji. V času vložitve zahteve in s tem tudi v času odločanja tožene stranke je že veljala novela ZPIZ-2G in organ jo je bil pri odločanju dolžan uporabiti. V noveli ZPIZ-2G namreč ni določbe, iz katere bi izhajalo, da se 25. člen novele ne uporablja za pravna razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo omenjene novele. Razen tega tudi ne gre za to, da bi tožnik že na podlagi zakona pridobil določeno pravico (pravico do nadomestila za invalidnost), temveč je treba priznanje pravice uveljavljati z vlogo.
pritožba zoper sklep o dedovanju - obseg zapuščine - sodelovanje v postopku - navzočnost na obravnavi - zapisnik o zapuščinski obravnavi - vsebina sklepa o dedovanju - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi - navajanje dejstev in dokazov v zapuščinskem postopku - novote v zapuščinskem postopku - dopustnost navajanja pritožbenih novot - dovoljene izjeme - določnost - nedovoljene pritožbene novote
Iz podatkov spisa izhaja, da sta bili pritožnici udeleženi v postopku na prvi stopnji. Na zapuščinsko obravnavo sta bili pravilno vabljeni; dejstev, ki jih sedaj navajata v pritožbah, pa nista zatrjevali. Zapuščinski postopek sodi med t. i. oficiozne postopke. Navajanje novih dejstev/dokazov je v teh postopkih izjemoma dopustno. V pritožbah niti ne trdita, da tega brez svoje krivde nista mogli storiti. Zato njune (nove) navedbe predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto, ki je ni moč upoštevati.
izterjava nedenarne terjatve - primernost izvršilnega naslova - določljivost predmeta
Pritožnica utemeljeno izpostavlja, da sodna poravnava v zapisu, da mora dolžnica upniku izročiti fotografije iz družinskih albumov, glede predmetov izročitve ni dovolj določljivo opredeljena, da bi dopuščala zaključek, kaj mora dolžnica upniku izročiti (in v primeru dovoljene izvršbe, kaj mora izvršitelj dolžnici sploh odvzeti). Ker je natančen opis naložene storitve v izvršilnem naslovu ključen in ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, od izvršilnega sodišča pa tudi ne sme terjati dodatnega vsebinskega odločanja – je pritrditi pritožbi, da sodne poravnave ni mogoče izvršiti, saj ni mogoče ugotoviti, kaj mora dolžnica dati ali storiti.
Toženka pri motilnem dejanju sicer ni neposredno sodelovala, vendar je kot solastnica pritličnega stanovanja imela od tega dejanja korist. Od tega dejanja se ni distancirala in ga je molče dovolila. Toženka in njeni sinovi so delovali povezano ter interesno usklajeno.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da v motenjski pravdi ni pasivno legitimiran zgolj tisti, ki motilno dejanje neposredno izvrši ali naroči, pač pa tudi tisti, ki ga kasneje odobri ali tisti, v čigar korist je bilo (v določenih okoliščinah) to dejanje storjeno.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2. ZPP člen 249.
nagrada izvedencu - dopolnitev izvedenskega mnenja - razveljavitev sklepa
Kadar gre za dopolnilno mnenje, zaradi manjkajočih odgovorov na zastavljena vprašanja, na katera bi moralo biti že odgovorjeno v prvotnem izvedenskem mnenju, dejanski stan iz drugega odstavka 40. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih v zvezi z 249. členom ZPP ni izpolnjen.
goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - sostorilstvo - nasprotja med izrekom in obrazložitvijo - razlogi o neodločilnih dejstvih - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - krivda pri sostorilstvu - obrazložitev naklepa - odmera kazni - splošna pravila za odmero kazni - storilčevo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju - povrnitev škode - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - vštevanje časa pridržanja - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - priglasitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku - status oškodovanca - upravičenec za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka - odločba o odvzemu protipravne premoženjske koristi - odvzem denarja - vrnitev stvari - napotitev oškodovanca na pravdo - stroški kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka
Pritrditi je ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je bilo delovanje obtoženca in B. B. krajevno, časovno in po razdelitvi vlog usklajeno ter usmerjeno v prepovedano posledico, pridobiti si čim več premoženjske koristi od oškodovanke. Navedba sodišča prve stopnje, da je bil prispevek obtoženca odločilen za uspeh kriminalnega podviga, je potrjena z obširnimi in pravilnimi razlogi izpodbijane sodbe o načinu izvršitve očitanega kaznivega dejanja s strani obtoženca, ki je sprva B. B., ki ni imel svojega vozila, skoraj vsakodnevno vozil k oškodovanki po denar, nato pa je po dogovoru z B. B. k oškodovanki po denar hodil sam, ob tem pa ji je tudi lažno zatrjeval, da je B. B. v zaporu in bo izročeni denar uporabljen za njegovo izpustitev. Oškodovanka pa je največje zneske izročila ravno obtožencu, ki si je z B. B. denar razdelil. Tako ni nobenega dvoma, da je obtoženi deloval kot sostorilec in ne zgolj kot pomočnik.
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da D. C. in C. C. nimata statusa oškodovanca, saj je bila v zmoto spravljena njuna hči in je slednja tudi izročila ves denar B. B. in obtožencu. Samo dejstvo, da je bil del tega denarja od njenih staršev, še ne pomeni, da sta starša tudi oškodovanca. Po določbi 6. alineje 144. člena ZKP je namreč oškodovanec zgolj tisti, kateremu je kakršnakoli osebna ali premoženjska pravica s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena, to pa je bila v konkretnem primeru le E. C. Vendar pa pritožnik nima prav, da zato starša oškodovanke nimata pravice priglasiti premoženjskopravnega zahtevka. Ni nujno, da sta oškodovanec in upravičenec do premoženjskopravnega zahtevka vedno ista oseba (upravičenec je lahko npr. tudi zavarovalnica po subrogaciji), upravičenec za premoženjskopravni zahtevek je po določbi 101. člena ZKP namreč vsak, ki je upravičen tak zahtevek uveljavljati v pravdi, to pa brez dvoma velja tudi za starša oškodovanke.
Sodišče prve stopnje bo moralo ponovno odločiti zgolj o premoženjskopravnih zahtevkih, ki jih bo lahko obravnavalo kot zahtevek za vrnitev stvari in bo zato lahko, pod pogojem, da bo ugotovilo, da so za to izpolnjeni vsi zakonski pogoji, zaseženi denar obtožencu odvzelo in odločilo, da se v znesku 8.900 EUR vrne E. C., D. C. in C. C., slednjim pa bo lahko priznalo premoženjskopravne zahtevke v razliki med premoženjsko koristjo in vrnjenim zneskom. Ob tem pa bo ob odločanju o višini premoženjskopravnega zahtevka moralo sodišče prve stopnje upoštevati tudi dejstvo, da je bil denar v znesku 18.442,20 EUR zasežen in odvzet tudi B. B.
izkaz verjetnosti obstoja terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - odločitev o stroških postopka
Ker niti s stopnjo verjetnosti ni bila izkazana predpostavka dobre vere tožnika, ta pa sodi med eno izmed materialnopravnih predpostavk priposestvovanja, ki morajo biti podane kumulativno, je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ni podana predpostavka obstoja verjetnosti terjatve iz prvega odstavka 272. člena ZIZ.
Aneks h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija (2008) člen 8, 8/1.
razlika v plači - dodatek k plači - višina dodatka
Tožnik je, upoštevaje prvi odstavek 8. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija in dikcijo 2. člena Pravilnika o večopravilnosti in združevanju dela, upravičen do plačila dodatka za večopravilnost. Dodatna dela in naloge, ki jih je opravljal, namreč ne sodijo v dela in naloge osnovnih delovnih mest, za katero je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi oziroma na kateri je bil dejansko razporejen, temveč gre za druga dodatna opravila, ki jih je dejansko opravljal ves čas, torej redno.
URS člen 25. ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4, 44, 44/1. Uredba o vknjižbi lastninske pravice na državnih nepremičninah FLRJ (1947) člen 5. Uredba o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja FLRJ (1953) člen 7.
etažna lastnina - pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - načelo superficies solo cedit - pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini
Iz vsega navedenega izhaja, da so zgoraj navedene parcele prešle v družbeno lastnino takoj po vojni, torej v letu 1947, ter da se je nakup s strani pravnih prednikov predlagatelja vršil v času, ko je družbena lastnina obstajala tako na stavbišču s hišo parcela 168/2, sedaj 1475, kot na parceli 1474, sedaj 1474/1 in 1474/2. Jasno je tudi, da sta pravna prednika predlagateljev A. A. in B. B. pridobila pravico brezplačne in trajne uporabe na zemljišču, na katerem stoji hiša, kar v postopku ni sporno, in pa na dvorišču. Z navedenimi ugotovitvami in izkazano pravno podlago pritožbeno sodišče zavrača pritožbeni ugovor, da pravica uporabe s strani predlagatelja ni bila pridobljena. Torej je pravna podlaga podana ter nasprotna udeleženka zakonske domneve ni uspela ovreči, kar je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo, a je za to navedlo zmotne razloge.
Sedmi člen Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja daje kupcu, ki vpiše lastninsko pravico na hiši, pravico uporabe na zemljišču, na katerem stoji hiša (kar v tem postopku ni sporno) in na njenem dvorišču. Pojem dvorišče predstavlja pravni standard, katerega bo sodišče prve stopnje moralo v ponovljenem postopku napolniti, torej ugotoviti, kaj je v času družbene lastnine, oziroma vsaj od nakupa nepremičnine v letu 1961 s strani pravnih prednikov predlagatelja do pridobitve lastninske pravice na stavbi v letu 1997, skladno z urbanističnimi pravili, ki so veljala v navedenem obdobju, predstavljalo dvorišče hiše. Pri tem je pravna teorija zavzela stališče, da je z vidika pravilne materialnopravne presoje za ugotovitev pripadajočega zemljišča v teh primerih bistvena dejanska urejenost in uporaba zemljišča v času podržavljanja zemljišča, ne pa načrtovanje ob izgradnji stavbe, ter da pojem pripadajočega zemljišča v času podržavljanja zemljišča ni nujno obsegal tistega zemljišča, ki je bilo za redno uporabo stavbe predvideno ob njegovi izgradnji, saj se je takšno zemljišče lahko razširilo, zožilo ali spremenilo obliko.
stvarna pristojnost sodišča - nasprotna tožba - ugotovitvena tožba - vmesna ugotovitvena tožba - vmesni ugotovitveni zahtevek - skupno premoženje zakoncev - tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi - nedenarni tožbeni zahtevek in denarni nasprotni tožbeni zahtevek - skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe
Skupno premoženje je nedeljiv materialnopravni pojem, ki po stališčih teorije in sodne prakse onemogoča ločeno obravnavanje zahtevkov zakoncev in praviloma zahteva obravnavo v enotnem postopku. Pri odločanju o višini deležev bivših zakoncev na skupnem premoženju se namreč ugotavlja prispevek vsakega zakonca k pridobitvi celotnega skupnega premoženja, ne pa na posameznih stvareh ali delih skupnega premoženja. Pri odločanju o isti stvari ne more (sme) priti do dveh različnih odločitev. Zaradi materialnopravne značilnosti narave zahtevka je sodna praksa tudi že zavzela stališče, da ni mogoče ločeno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe pri dveh različno stvarno pristojnih sodiščih, čeprav vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi ne dosega vstopnega praga, ki ga ZPP določa za pristojnost okrožnega sodišča. Pritožbeno sodišče dodaja, da je v obravnavanem primeru zaradi pravilne obravnave celotnega spora potrebno tudi skupno obravnavanje nedenarnega in denarnega dela tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi. Ugotovitveni del zahtevka po nasprotni tožbi je namreč dejansko in pravno povezan z denarnim zahtevkom, ugotovitveni del zahtevka je glede na denarnega prejudicialnega pomena in predstavlja pravno logično izpeljavo prvega dela zahtevka. Gre za vmesni ugotovitveni zahtevek (tretji odstavek 181. člena ZPP), zato je smotrna tudi skupna obravnava vseh tožbenih zahtevkov, kumuliranih v nasprotni tožbi.
ZPND člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 21, 21/1, 22d. ZPP člen 8. ZNP-1 člen 48, 48/2, 96.
ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - prepoved približevanja zaradi nasilnih dejanj - vpogled v zapisnik
Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da sta bili zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca, in sicer, da je nasprotni udeleženec dne 6. 1. 2023, 17. 2. 2023 in 20. 2. 2023 proti volji prve in druge predlagateljice poskušal stopiti v stik z njima, pri čemer jima je povzročil strah, občutek ogroženosti in močno duševno oziroma čustveno stisko v smislu psihičnega nasilja, saj se deklici nasprotnega udeleženca bojita zaradi preteklih nasilnih dejanj.
Sodišče lahko v skladu z drugim odstavkom 48. člena ZNP-1, ne glede na omejitve, ki jih določa ZPP kot dokazno sredstvo uporabi zapis razgovora z otrokom iz drugega sodnega postopka. Prav tako lahko sodišče v skladu s 96. členu ZNP-1 odloči, da se zaradi varstva koristi otroka staršem ne dovoli vpogled v zapis o vsebini razgovora sodnika z otrokom.
Tožnica spornega dostopa po prenosu (so)posesti res ni kontinuirano uporabljala daljši čas, ampak ga je po ugotovitvi sodišča prve stopnje (brez dovoljenja) po primopredaji uporabila le enkrat, a to v okoliščinah konkretnega primera ne pomeni, da je (so)posest opustila. Upoštevati je namreč treba, da je od primopredaje v marcu 2021 do nastalega motenja (prve ovire so bile na pot postavljene že 10. 4. 2021) potekel le kratek čas in da tožnica v tem času niti ni imela potrebe, da do kupljene nepremičnine vsakodnevno dostopa, saj jo je bilo treba predhodno počistiti in obnoviti in so se pogovori z izvajalci šele začeli. Pomembno je, da je bila kot (so)posestnica v položaju, da lahko izvaja dejansko oblast nad delom nepremičnine tožencev. Opustitev nadaljnjih dostopov pa ni bila njena odločitev, ampak posledica postavitve ovir s strani tožencev.
utemeljeni sum - spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - podaljšanje pripora med preiskavo
Pri presoji, ali je podan utemeljen sum, sodišče upošteva celoto vseh dokazov in ne zgolj posamezne dokaze ali celo dele posameznih dokazov, pri čemer pa dokazov ne ocenjuje, temveč zgolj ugotavlja, ali je glede na količino in vsebino pridobljenih dokazov verjetnost, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, večja od verjetnosti, da ga ni storil.
ZKP člen 215, 215/1. ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-7. ZPPPD člen 33.
izločitev dokazov - odredba za hišno preiskavo
Četudi bi sprejeli stališče, da je z obrazložitvijo, da utemeljeni razlogi za sum storitve prekrška dejansko izhajajo iz predloga, in sicer iz neposredne zaznave policista, da se na navedenem naslovu nahaja večji zimski vrt, v katerem se nahajajo sadike konoplje, v odredbi za hišno preiskavo manjka pojasnilo o tem, iz česa izhaja, da bi se prepovedana droga našla tudi v hiši in vozilih, pa tudi podatek o tem, zakaj se predlaga hišna preiskava ravno zoper konkretnega osumljenca oziroma obdolženca, ko gre dejansko za objekt brez hišne številke in ko tudi v predlogu za izdajo odredbe za hišno preiskavo ni pojasnjeno nič glede lastništva tega počitniškega objekta.
odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola - narava dela
Ker prehodov ni bilo toliko, da bi bili policisti konstantno obremenjeni s kontrolo, ampak so bila tudi daljša obdobja brez prehajanja meje, pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožnica lahko koristila pripadajoči odmor med delovnim časom.
Pravilno pritožba opozarja, da se je predhodni postopek že pravnomočno končal in je sedaj, v primeru podaljšanja bivanja, v skladu s 77. členom Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) potrebno uporabiti določbe o ponovnem sprejemu na varovani oddelek, saj se celoti postopek izpelje na novo.