pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - trditveno in dokazno breme - zaloge - zastavna pravica - dolgoročne finančne naložbe - neunovčljivo premoženje - pomanjkljive trditve
Pritožnica se v pritožbi neutemeljeno zavzema za taksno oprostitev. Res je, da so zaloge obremenjene z zastavno pravico posojilodajalca, vendar pa pritožbeno ni sporno, da ima toženka tudi dolgoročne finančne naložbe v višini 71.469,69 EUR. Glede slednjih pa toženka ni podala trditev o tem, da so neunovčljive, prav tako pa ni navedla, da so nujno potrebne za poslovanje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da toženka do oprostitve plačila sodne takse v višini 513,00 EUR ni upravičena.
Toženka pri motilnem dejanju sicer ni neposredno sodelovala, vendar je kot solastnica pritličnega stanovanja imela od tega dejanja korist. Od tega dejanja se ni distancirala in ga je molče dovolila. Toženka in njeni sinovi so delovali povezano ter interesno usklajeno.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da v motenjski pravdi ni pasivno legitimiran zgolj tisti, ki motilno dejanje neposredno izvrši ali naroči, pač pa tudi tisti, ki ga kasneje odobri ali tisti, v čigar korist je bilo (v določenih okoliščinah) to dejanje storjeno.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2. ZPP člen 249.
nagrada izvedencu - dopolnitev izvedenskega mnenja - razveljavitev sklepa
Kadar gre za dopolnilno mnenje, zaradi manjkajočih odgovorov na zastavljena vprašanja, na katera bi moralo biti že odgovorjeno v prvotnem izvedenskem mnenju, dejanski stan iz drugega odstavka 40. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih v zvezi z 249. členom ZPP ni izpolnjen.
Do vprašanja, ali je pri pravilih vračanja ponudnik blaga ali storitev od potrošnika, ki je na podlagi nične pogodbe prejel denar, upravičen zahtevati tudi kakršnokoli nadomestilo za uporabo kapitala (torej t. i. obogatitvene obresti), se je SEU izreklo v odločbi C-520/21 Bank M. Zavzelo je stališče, da kreditna institucija od potrošnika pri restituciji zneskov, plačanih na podlagi nične pogodbe, ne more zahtevati nadomestila, ki bi presegalo vračilo prejetega kapitala. Pojasnilo je, da bi to nasprotovalo odvračalnemu učinku Direktive in da takšnega razlogovanja ni mogoče ovreči s trditvami bank, da bi potrošnik v takšnem primeru prejel "brezplačno" posojilo ali da bi bila s tem ogrožena stabilnost finančnih trgov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070204
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 272/3. SPZ člen 124, 124/1. OZ člen 27, 27/1, 52, 55, 55/1, 507, 512, 512/1, 513, 513/3, 516.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - zavarovalna začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - kumulativno določeni pogoji - alternativnost pogojev - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - predkupna pravica - zakonita predkupna pravica - pogodbena predkupna pravica - oblika predkupne ponudbe - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - prenos lastninske pravice na nepremičnini - pisna oblika kot pogoj veljavnosti - ustna oblika - teleološka razlaga
Drži sicer, da mora biti skladno s prvim odstavkom 27. člena OZ v zvezi z 52. členom OZ ponudba za nakup nepremičnine pisna. Po prvem odstavku 27. člena OZ namreč v primeru, če je obličnost predpisana za veljavno sklenitev pogodbe, velja ta oblika tudi za veljavno dajanje ponudbe. Člen 52 OZ pa za sklepanje pogodb pri prenosu lastninske pravice ali ustanavljanju drugih stvarnih pravic na nepremičninah zahteva pisno obliko. Vendar pa višje sodišče soglaša z novejšim stališčem Vrhovnega sodišča RS, da je treba glede vprašanja, kakšne so civilne sankcije, če izjava je izjava volje dana v ustni obliki, tudi v zvezi s ponudbo upoštevati teleološko interpretacijo določbe prvega odstavka 55. člena OZ.
Kljub temu, da je višje sodišče pritožbi ugodilo že zaradi preuranjenosti zaključka sodišča prve stopnje, da je neutemeljen dolžničin ugovor neobstoja upničine terjatve, se v nadaljevanju opredeljuje tudi do pritožbenih navedb glede tistega dela razlogov napadenega sklepa, ki se nanašajo na presojo pogojev za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, (alternativno) določenih v drugem oziroma tretjem odstavku 272. člena ZIZ. Ena od predpostavk iz drugega oziroma tretjega odstavka 272. člena ZIZ mora namreč biti za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve skupaj s predpostavko iz prvega odstavka istega člena (to je verjetnim obstojem ali nastankom terjatve) podana kumulativno.
pritožba zoper sklep o dedovanju - obseg zapuščine - sodelovanje v postopku - navzočnost na obravnavi - zapisnik o zapuščinski obravnavi - vsebina sklepa o dedovanju - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi - navajanje dejstev in dokazov v zapuščinskem postopku - novote v zapuščinskem postopku - dopustnost navajanja pritožbenih novot - dovoljene izjeme - določnost - nedovoljene pritožbene novote
Iz podatkov spisa izhaja, da sta bili pritožnici udeleženi v postopku na prvi stopnji. Na zapuščinsko obravnavo sta bili pravilno vabljeni; dejstev, ki jih sedaj navajata v pritožbah, pa nista zatrjevali. Zapuščinski postopek sodi med t. i. oficiozne postopke. Navajanje novih dejstev/dokazov je v teh postopkih izjemoma dopustno. V pritožbah niti ne trdita, da tega brez svoje krivde nista mogli storiti. Zato njune (nove) navedbe predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto, ki je ni moč upoštevati.
ZFPPIPP člen 232, 232/1-2, 235, 235/3, 239, 239/1, 239/1-2. ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 318, 318/3.
odločanje o začetku stečajnega postopka - začetek stečajnega postopka - zakonske domneve insolventnosti - narok za začetek stečajnega postopka - ugovor dolžnika - domneva o priznanju dejstev - sklepčnost
Dolžnica je vložila ugovor, vendar v njem ni oporekala niti upničini upravičenosti, da predlaga začetek dolžničinega stečaja, niti da je sama insolventna. Upničin predlog je bil sklepčen in mu je bilo treba ugoditi.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZDSS-1 člen 34.
začasna odredba - nevarnost težko nadomestljive škode
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da tožnik nastanka težko nadomestljive škode ni izkazal. V predlogu je podal le navedbe, da je ostal brez sredstev za preživljanje, ker ni upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti, in da je zunajzakonska partnerica brezposelna.
Ob prvem poskusu rubeža dolžnika ni bilo doma, prav tako ga ni bilo doma ob drugem poskusu rubeža, kar pomeni, da sta bila oba rubeža neizvedena. Ker rubež v treh mesecih od dneva prvega poskusa rubeža ni bil uspešen, je sodišče prve stopnje utemeljeno skladno s tretjim odstavkom 88. člena ZIZ izvršbo na premičnine ustavilo.
Sodišče pravilno zaključuje, da oseba, ki nima statusa iz ZSVarPre, ne more biti upravičena do varstvenega dodatka. To velja tudi za začasno nezaposljive osebe, med katere je uvrščen pritožnik. Pravilno je stališče sodišča, da začasna nezaposljivost predstavlja status, ki je pri delovno aktivnih osebah primerljiv z začasno nezmožnostjo za delo.
Pravilno je pritožnikovo stališče, da začasne nezaposljivosti, ki lahko po definiciji traja le krajši čas, ni mogoče brez posebne obravnave podaljševati v nedogled. Pomeni, da bi moral Zavod RS za zaposlovanje postopati po 117. členu ZUTD in pridobiti mnenje invalidske komisije o tožnikovi preostali delovni zmožnosti.
Sodna praksa je enotna in ustaljena v stališču, da je potrebnost zaslišanja izvedenca, ki je svoje mnenje dal pisno, potrebno presojati od primera do primera. Do kršitve pravil pravdnega postopka, to je 253. člena ZPP (v zvezi z 42. členom ZNP-1), pa ne pride v primeru, ko sodišče kljub strankinem predlogu ne zasliši sodnega izvedenca, ki je podal pisno izvedeniško mnenje, če stranka ni podala pripomb, glede katerih bi bilo potrebno izvedenca zaslišati oziroma so bile te pripombe pavšalne, neobrazložene oziroma niso povzročile dvoma v pravilnost in popolnost mnenja.
Splošno načelo enakosti je okrnjeno, kadar za razlikovanje ni mogoče najti stvarno utemeljenega razloga, ki izvira iz narave stvari in ki upravičuje zakonsko razlikovanje. Pri konkretni odločitvi vrsta invalidnosti ni ključna okoliščina, ki bi vplivala na priznanje pravice do družinske pokojnine. Sodišče je pravilno pojasnilo, da pri tožniku ni izpolnjen pogoj, vsebovan v petem odstavku 57. člena ZPIZ-2, ki poleg pogoja nezmožnosti določa še preživljanje tožnika s strani pokojnega, kar ni bilo podano.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - izklicna cena - izvršilni naslov - izpraznitev stanovanjske hiše - nastop pravnomočnosti - pravnomočno priznana ločitvena pravica - zavarovana terjatev - pravne posledice, če sta priznani zavarovana terjatev in ločitvena pravica - prosto razpolaganje strank z zahtevki
Ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki ne vloži ustrezne tožbe oziroma ne nadaljuje prekinjenega pravdnega postopka, hkrati pa te terjatve in ločitvene pravice ne prereka nihče od upnikov, kot tudi ne insolventni dolžnik sam, je torej materialna procesna dispozicija strank. Zagotavlja, da je o terjatvi, zavarovani z ločitveno pravico, odločeno z učinkom pravnomočnosti brez predhodnega vsebinskega obravnavanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00070697
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 20, 20/1, 20/2, 20/3. ZPP člen 337, 337/1, 360, 360/1. OZ člen 356, 356/1, 356/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršljiva sodna poravnava - zastaranje obveznosti - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - občasna denarna terjatev - uporabnina - zastaralni rok - nedopustne pritožbene novote
Značaj judikatne terjatve, za katere velja desetletni zastaralni rok, imajo samo tiste obveznosti dolžnika po izvršilnem naslovu, ki so zapadle v plačilo ob sklenitvi oziroma zapadlosti sodne poravnave. Tri letni zastaralni rok tako velja tudi za izterjavo bodočih obrokov uporabnin, ki temeljijo na pravnomočnem izvršilnem naslovu. Za njih torej ne velja deset letni zastaralni rok, kot je to napačno zaključilo sodišče prve stopnje.
sodba na podlagi pripoznave - omejeni pritožbeni razlogi - pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave
Sodišče prve stopnje je narok za glavno obravnavo najprej utemeljeno in pravilno razpisalo ter ga nato kljub odsotnosti pravilno vabljenega toženca, katerega izostanek je pravilno štelo za neopravičenega, opravilo, nakar je v skladu s tretjim odstavkom 454. člena ZPP v zvezi s 316. členom ZPP, izdalo sodbo na podlagi pripoznave.
Razlogi izpodbijane sodbe, katere pravno varstvo se nanaša na plačilo računov, in ne na neveljavnost pogodbe o upravljanju, so skladni s spisovnim gradivom, ki potrjuje razloge sodišča, da je narok bil opravljen v prisotnosti zakonitega zastopnika in pooblaščenke tožeče stranke ter v odsotnosti pravilno vabljenega toženca.
nesklepčna tožba - materialno procesno vodstvo - izvrševanje služnosti - prostorske meje služnosti - služnostna pravica hoje in vožnje - opis poteka služnostne poti - opis prostorskih meja stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - restriktivno izvrševanje služnosti - načelo restrikcije
Stvarne služnosti nimajo zakonsko določene vsebine in, ko gre za omejitev izvrševanja služnosti le na določene dele služeče nepremičnine, tudi ne prostorskih meja izvrševanja služnosti. Zato mora biti oboje natančno opisano. Upoštevaje navedeno je sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva tožnika pravilno pozvalo k popravi tožbenega zahtevka v smislu opisa služnostne poti. Tožnika sta pri postavljenem zahtevku vztrajala, sodišče prve stopnje pa je nato odločilo, da gre pravica vseh vrst voženj in hoje za potrebe kmetijske obdelave gospodujočega zemljišča v breme vsakokratnega lastnika zemljišča, to je celotnih dveh parcel v lasti tožencev. Kot se je slikovito izrazilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije v odločbi II Ips 32/2022, bi imel s tem lastnik služeče nepremičnine (toženca) v zemljiški knjigo vpisano potencialno črno luknjo, ki omogoča nenadzorovano širjenje služnosti in utesnjevanje njegove lastninske pravice. Umanjka namreč opis prostorskih meja služnosti oziroma prostora, na katerem se izvršuje služnost, kar je v nasprotju z načelom restriktivnosti služnosti (prvi odstavek 219. člena SPZ). Le z natančnim opisom je namreč omogočeno varstvo služnostnega upravičenca pred morebitnimi posegi v služnostno pravico po eni strani, kot tudi varstvo služnostnega zavezanca pred prekomerno obremenitvijo njegove nepremičnine.
izročitev nepremičnine kupcu - nepremičnina, ki je dom dolžnika - najem nepremičnine - pravni pouk - razveljavitev prodaje nepremičnin - ugotovitev vrednosti nepremičnine - nepravilna vročitev sklepa
Dolžnik, ki je zaradi opustitve zakonsko predpisanega obveznega pravnega pouka zamudil v drugem odstavku 210. člena ZIZ določen 60-dnevni rok za vložitev predloga, da obdrži pravico do najema stanovanja, zaradi tega ne sme trpeti škodnih posledic in ne sme izgubiti pravice do uveljavljanja te pravice. Njegov šele v pritožbi podani predlog je zato treba šteti kot pravočasen, o njem pa bo moralo sodišče prve stopnje odločiti v nadaljevanju postopka.
Ob pregledu zadeve je bilo namreč ugotovljeno, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi obdolženko po četrtem odstavku 95. člena ZKP oprostilo plačila tega dela kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, ni pa odločilo o potrebnih izdatkih zasebnega tožilca ter nagradi in potrebnih izdatkih njegovega pooblaščenca po 7. točki citirane zakonske določbe. Izraza vseh stroškov iz četrtega odstavka 95. člena ZKP ni mogoče razlagati tako, da se nanaša na vse stroške kazenskega postopka iz drugega odstavka 92. člena ZKP. Tudi, če bi bilo s plačilom stroškov kazenskega postopka ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, sodišče ne more obdolženca oprostiti povrnitve tistih stroškov, ki niso nastali sodišču, temveč osebam, navedenim v 7. in 8. točki drugega odstavka 92. člena ZKP. Ker je na podlagi prvega odstavka 95. člena ZKP stroške zasebnega tožilca in njegovega pooblaščenca (po pooblastilu) v obsodilni sodbi dolžna povrniti obdolženka, bi sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi o teh stroških moralo odločiti. Sodišče mora namreč o stroških postopka odločiti v vsaki odločbi.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1. DZ člen 65, 66, 67, 74, 74/1, 77, 77/1, 83, 83/1, 83/3.
zavarovanje denarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - predpostavke za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost - skupno premoženje zakoncev - davčni dolg - konkretno ravnanje stranke
Presoja sodišča prve stopnje, da je podana predpostavka iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, ima podlago v ugotovitvah, da toženca bremeni visok davčni dolg, ki ga glede na zatrjevano slabo premoženjsko stanje ni sposoben plačati, in da lahko toženka kot formalna lastnica spornega premoženja z njim pravno veljavno razpolaga. Pritožnica neutemeljeno izpostavlja, da tožnica ni podala navedb, iz katerih bi izhajala konkretna nevarnost, da bo toženka razpolagala s premoženjem. ZIZ ne zahteva izkazanosti izvora nevarnosti, upnik mora zatrjevati in dokazati obstoj okoliščin take narave in obsega, da so zmožne povzročiti zahtevano nevarnost. Četudi torej drži, da mora biti za obstoj objektivne nevarnosti zatrjevano in izkazano nekaj več kot le možnost, da bi dolžnik razpolagal s premoženjem, tožnici ni bilo treba zatrjevati in izkazati konkretnega ravnanja toženke (ali koga tretjega), usmerjenega v razpolaganje s premoženjem. Po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ne gre zgolj za hipotetično sklicevanje na možnost razpolaganja – izdana začasna odredba ne temelji izključno na dejstvu (toženkinega) lastništva. Objektivno nevarnost konkretizira preplet okoliščin, in sicer, da je toženec davčni dolžnik, brez dohodkov in premoženja, da je toženka - njegova zunajzakonska partnerka, lastnica premoženja, za katerega je verjetno izkazano, da je njuno skupno premoženje, in da je v pravnem prometu ustvarjen vtis, da lahko s premoženjem samostojno razpolaga. Če bi se to med pravdo dejansko zgodilo, bi predmetna pravda pravzaprav izgubila smisel.