izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - konflikt interesov - nelojalnost do delodajalca
Ker je revident naklepno plačal račun družbe, ne da bi prej o tem obvestil in pridobil podpisa obeh direktorjev tožene stranke, čeprav bi to glede na sklep tožene stranke moral storiti, je huje kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja. Pri tem ima dodatno težo še dejstvo, da je šlo za račun družbe, katere 100 odstotni lastnik je bil on sam.
Pravilno je tolmačenje, da se sicer v pokojninsko osnovo poleg plače vštevajo tudi drugi prejemki iz delovnega razmerja, od katerih so bili obračunani ter plačani prispevki za socialno zavarovanje, razen izjem iz 42. člena ZPIZ-1.
Poimenovanje izplačila kot odpravnine v sporazumu o ureditvi medsebojnih razmerjih ob razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi tožnika in bivšega delodajalca samo po sebi ne more biti odločilno za presojo o dejanski naravi tega prejemka, še manj pa, da bi ta prejemek le zaradi poimenovanja vključili v odpravnino zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica delavca v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti.
Neizvedba predlaganih dokazov, s katerimi tožnik dodatno dokazuje svoje trditve o naravi izplačila, za katerega trdi, da bi se moralo upoštevati v njegovo pokojninsko osnovo (in od katerega naj bi bili v celoti plačani davki in prispevki), predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (kršitev načela kontradiktornosti) pred sodišči druge in prve stopnje.
78a. člen ZZVZZ omogoča zavarovancu, da pravice iz zdravstvenega zavarovanja, ki so bile zadržane, uveljavlja po poplačilu dolga, saj zaradi neplačanih prispevkov pravica ni izgubljena, pač pa le zadržana.
Če so bili prispevki naknadno poravnani in če pravice ni mogel uveljavljati na način, ki ga določajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja samo zaradi neplačanih prispevkov, potem nabava medicinskih pripomočkov brez naročilnice oziroma z neveljavno naročilnico, glede na določbo 78a. člena ZZVZZ, ne more biti ovira za naknadno priznanje pravice do povračila stroškov.
poškodba pri delu - poskus ropa - odškodninska odgovornost delodajalca - odgovornost za ravnanje tretjega
Če je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, mu jo mora povrniti delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava (prvi odstavek 184. člena ZDR). Navedena zakonska določba pomeni, da je potrebno odškodninsko odgovornost delodajalca za škodo, ki jo utrpi delavec na delu ali v zvezi z delom, v celoti presojati po splošnih pravilih civilnega prava, kot ta izhajajo iz ureditve odškodninske odgovornosti v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ), to je, ali je za škodo, ki jo utrpi delavec, sploh podana delodajalčeva odškodninska odgovornost (vključno z vprašanjem morebitne deljene odgovornosti), za kakšno obliko njegove odgovornosti gre, ali gre za pravno priznano obliko škode in do kakšne višine odškodnine je delavec upravičen.
Iz opredelitve krivdne odgovornosti v prvem odstavku 131. člena OZ izhaja, da je za povzročeno škodo drugemu odgovorna tista oseba, ki je škodo povzročila, razen če dokaže, da je škoda nastala brez njene krivde.
Na podlagi ugotovitev sodišča, ki med strankama očitno niti niso bile sporne, je tožnici škodo v posledici telesne poškodbe povzročil ropar, ki jo je pri poskusu ropa na delovnem mestu blagajničarke s pištolo udaril po glavi oziroma s strani po obraznem delu. V obravnavanem primeru bi bila tožena stranka odgovorna tožnici za nastalo škodo le, če bi bila ta posledica njenega nedopustnega ravnanja.
Zgolj pavšalne ugotovitve, da bi lahko tožena stranka tudi na podlagi splošnih določb o zagotavljanju varnih delovnih razmer naredila več v smislu zagotavljanja varstva pred ravnanjem tretjih oseb, ne morejo biti podlaga za ugotovitev protipravnega ravnanja in njene krivdne odgovornosti za škodo, ki jo je sicer povzročila tretja oseba, za katero toženka ne odgovarja.
začasna nezmožnost za delo - možnost pravnega sredstva - pravnomočna sodba - administrativni stalež
Revizija ne izpodbija zaključkov sodišča druge stopnje v zvezi s tolmačenjem tako imenovanega administrativnega staleža v povezavi z določbo 244. člena POZZ. Revidentka v reviziji v ničemer ne napade pravne presoje sodišča druge stopnje o tem vprašanju, pa čeprav je bila (mimo vprašanja zavrženja tožbe ali zavrnitve zahtevka) presoja pritožbenega sodišča o tem eden od odločilnih razlogov za spremembo sodbe sodišča prve stopnje v zvezi z odločitvijo o nepriznanju začasne zadržanosti od dela.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji
Za presojo, ali je obstajala možnost iz tretjega odstavka 88. člena ZDR za ponudbo sklenitve nove pogodbe pod spremenjenimi pogoji, je bistveno, kakšne so te možnosti bile ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ne ali so te možnosti obstajale kasneje, ko je delovno razmerje že prenehalo.
Ni bistveno, ali je bil A. A. pri toženi stranki v času, ko je tožniku še tekel odpovedni rok, v delovnem razmerju. Bistveno je, da je ves ta čas opravljal delo, kakršnega bi tožena stranka lahko ponudila tudi tožniku.
ponovna odmera pokojnine - upokojitev po posebnih predpisih
417. člen ZPIZ-1 govori zgolj o pokojnini, priznani po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, pri čemer ne ločuje med upokojitvijo po splošnih in posebnih predpisih. Iz tega izhaja, da se ta določba nanaša na pridobitev pokojnine po vseh - splošnih in posebnih - predpisih. V kolikor temu ne bi bilo tako, bi zakon to izrecno določil.
prenehanje delovnega razmerja - transformacija delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnik revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava navaja zgolj pavšalno in ga ne obrazloži, zaradi česar revizijsko sodišče z vidika tega revizijskega razloga izpodbijane sodbe ni moglo preizkusiti. Očitek bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pa ni utemeljen.
pravice zaradi insolventnosti delodajalca - jamstveni sklad
Ker gre v tem sporu za premoženjski zahtevek delavca iz terjatev do delodajalca, v tovrstnih sporih pa je po določbi 1. točke 31. člena ZDSS-1 revizija dovoljena po določbah ZPP, torej na podlagi 367. člena ZPP, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR, ali če revizijo dopusti sodišče. V obravnavani zadevi noben od teh pogojev ni izpolnjen.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 2, 2/25, 9, 9/9. ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-5, 22, 78.
lastnost zavarovanca - ugotovitev lastnosti zavarovanca - vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje - podlaga za vključitev
Tožena stranka si pravilno razlaga trenutek nastanka zavarovalnega razmerja po Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja, vendar v obravnavanem primeru spregleda dejstvo, da je bil tožnik ob uveljavitvi spremembe pravil že zavarovan na drugi podlagi, in sicer kot družinski član po 22. členu ZZVZZ. Bistveno je tudi, da je v obdobju, za katerega je tožena stranka naknadno ugotovila drugo zavarovalno podlago, ves čas izpolnjeval pogoje za obvezno zavarovanje na podlagi 22. člena ZZVZZ.
pravice zaradi insolventnosti delodajalca - jamstveni sklad
Navedeno pomeni, da gre v tem sporu za enako situacijo kot v primeru premoženjskih zahtevkov delavca zoper delodajalca. V tovrstnih sporih je po določbi 1. točke 31. člena ZDSS-1 revizija dovoljena po določbah ZPP, torej na podlagi 367. člena ZPP, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR, ali če revizijo dopusti sodišče. V obravnavani zadevi noben od teh pogojev ni izpolnjen.
invalidnost III. kategorije - svoj poklic - prostovoljno zavarovanje - kmetijska dejavnost - sprememba v zdravstvenem stanju
Zdravstvena sposobnost za opravljanje določenega dela se ugotavlja glede na dejanske okoliščine, zato ne more biti odvisna od formalnega zdravniškega spričevala. Če se naknadno ugotovi, da pozitivna ocena izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za opravljanje določenega dela ni bila utemeljena in da zavarovanec že pred nastopom dela zanj ni bil delazmožen, potem ni podlage za materialnopravni zaključek, da je bil.
poškodba pri delu - zdravniški izvid - objektivna odgovornost - dviganje sesalca - vsakodnevno opravilo - krivdna odgovornost
Zdravniški izvidi so sicer javne listine v smislu določbe 227. člena ZPP, vendar podatki o anamnezi, ki so vsebovani v teh izvidih, potrjujejo zgolj to, da je tožnik zdravniku v resnici izjavil, da se je poškodoval pri dvigu sesalca, ne pa tega, da se je to res zgodilo.
Dviganje industrijskega sesalca na keson kombiniranega vozila ni nevarna dejavnost v smislu določbe 149. člena OZ. Vsakodnevno opravilo, kakršno je dviganje industrijskega sesalca na keson kombiniranega vozila, ki se je pri toženi stranki izvajalo vsakodnevno in ki ga je izvajal tudi tožnik od leta 2004, ne pomeni dejavnosti s povečano stopnjo nevarnosti za nastanek poškodbe.
Zmotno je revizijsko stališče, da bi toženec za tako enostavno opravilo, kot je dvig industrijskega sesalca na keson kombiniranega vozila, moral tožnika posebej usposobiti in mu demonstrirati, kako naj to stori.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - vročanje odpovedi - fikcija vročitve
Zaradi zmotnega stališča, da je za odločitev bistveno zgolj to, kakšen je naslov stalnega bivališča tožnika, označen v pogodbi o zaposlitvi in ali je tožena stranka odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku vročala na ta naslov, sodišče ni ocenilo dokazov, ki so kazali na to, da je tožena stranka vedela, da se tožnik v času čakanja na delo nahaja doma v Srbiji ter, da je bil tožnik v stalnem telefonskem stiku z A. A., ki je v imenu in na račun tožene stranke razporejal delavce na projekte in ki je vedel, da se tožnik nahaja na čakanju na delo v Srbiji.
Tako kot bi bilo nesprejemljivo vročanje odpovedi tožniku na naslov v Mariboru v času, ko je bil napoten na delo v Nemčijo (tam je tožnik nazadnje opravljal delo za toženo stranko), je nesprejemljivo vročanje na ta naslov v času, ko je bil napoten na čakanje na delo doma. V obeh primerih je šlo za napotitev po odločitvi delodajalca in zaradi potreb oziroma razlogov na njegovi strani. V primeru napotitve na delo v drug kraj, izven sedeža delodajalca, je možna osebna vročitev na delovišču (kot „prostoru delodajalca“).
Invalid - nadomestilo za invalidnost - samostojni podjetnik - omejitve - delo na drugem delovnem mestu
Tožniku pravice do nadomestila za invalidnost ni mogoče odrekati zgolj na podlagi okoliščine, da si kot samozaposleni delavec ni izdal posebnega akta o opravljanju dejavnosti v skladu s priznanimi pravicami iz invalidskega zavarovanja, za kar se je zavzemala tožena stranka. Dejavnost kamnoseštva, ki se opravlja ob upoštevanju omejitev ni isto kot dejavnost kamnoseštva brez teh omejitev, zato je potrebno šteti, da je tožnik delal na drugem delovnem mestu. Navedeno pa hkrati pomeni, da je bil izpolnjen pogoj, ki ga za pridobitev pravice do nadomestila za invalidnost določa 4. alineja prvega odstavka 94. člena ZPIZ-1.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 343, 343/1, 343/4, 346, 346/1.
pritožba, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - sodne takse
V upravnem sporu lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, oziroma sama ali njen zakoniti zastopnik, če ima opravljen pravniški državni izpit.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Na ponovitveno nevarnost kaže sam način storitve obdolžencema očitanih kaznivih dejanj, promet s prepovedanimi drogami v hudodelski združbi, ki zahteva dobro organiziranost, obdolženci so pri dejanju izkazali tudi vztrajnost, delovali pa so tudi utečeno.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002771
ZJN-2 člen 29. ZPP člen 212, 367a, 367a/1. Uredba sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999, člen 98.
- Ali lahko Republika Slovenija kot pogodbena stranka uveljavi t.i. finančne popravke potem, ko je v času po izbiri izvajalca s strani tožeče stranke izdala sklep o izbiri, na podlagi katerega je bila s tožečo stranko sklenjena pogodba o sofinanciranju;
- Ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da toženi stranki ni bilo treba zatrjevati, da je ugotovljena kršitev pravil javnega naročanja vplivala oziroma bi lahko škodljivo vplivala na porabo proračunskih sredstev.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - odstop od sodne prakse - nezakonitost sodbe sodišča druge stopnje
Z zakonom so določene stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim tožnica ni zadostila. V predlogu namreč ni obrazložila, zakaj naj bi sodišče druge stopnje vprašanje rešilo nezakonito (prvo in drugo vprašanje), oziroma ni izkazala odstopa od sodne prakse ali njenega neobstoja (tretje vprašanje).
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog toženke v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP zavrnilo.