CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00016895
URS člen 2, 22, 25. ZPP člen 82, 83, 83/1, 137. ZIZ člen 53, 53/2.
pravica do pritožbe - neobstoječ pravni pouk - začasni zastopnik - izvršilni naslov - obrazloženost ugovora - pomanjkljiva trditvena podlaga - dokazni predlog za zaslišanje strank - informativni dokaz - izjema od prepovedi informativnih dokazov - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti
Sodišče mora stranko opozoriti na pravico do vložitve pravnega sredstva, vendar v primeru, ko stranka to pravno sredstvo izkoristi kljub temu, da odločba sodišča prve stopnje pravnega pouka ne vsebuje, še ni mogoče govoriti o kršitvi pravice do pritožbe.
Začasni zastopnik ima vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika, kar pomeni, da ima v postopku enak položaj, kot bi ga imela sama stranka. Zato se začasnemu zastopniku vročajo vsa sodna pisanja, začasni zastopnik pa vsa dejanja opravlja v imenu in za račun stranke.
V pravdnem, kakor tudi v izvršilnem postopku velja splošno načelo prepovedi izvajanja informativnih dokazov, vendar pa je sodna praksa zavzela stališče, da obstaja izjema od načelne prepovedi informativnih dokazov in to v situaciji, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena. Začasni zastopnik, ki začasno predstavlja zakonitega zastopnika dolžnika, je namreč zaradi nekontaktiranja s stranko oddaljen od informacijskega vira in ima zato manj možnosti, da zadosti zahtevi po substanciranju dejanskih navedb. Zato je v tem primeru izjemoma dopustno, da sodišče poseže po dokazu, s pomočjo katerega bo šele izvedba dokaza dala trditev za pravno pomembna dejstva o plačilu upnikove obveznosti.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZVEtL člen 17, 25.
prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - ugotovitev solastninske pravice
Nepravdni postopek za etažiranje večstanovanjske stavbe v skladu z določbami ZVEtL ne predstavlja predhodnega vprašanja v razmerju do pravdnega postopka za ugotovitev solastnine in dopustitev njene (so)uporabe v korist etažnih lastnikov.
spori iz razmerja med starši in otroki - izvajanje roditeljske pravice - stiki z otrokom - režim izvajanja stikov - prava volja otroka - trajanje stikov - obvestilo o spremembi naslova - natančnost določitve stikov
Otrok mora od rezidenčnega starša dobiti jasno sporočilo, da so stiki z drugim staršem v njegovo korist. Ta občutek ali vedenje bo otrok najlaže ponotranjil, če starš, kateremu je otrok dodeljen v varstvo in vzgoje, tudi sam sodeluje pri stikih na način, da otroka na stik pripelje in(ali) ga po stiku prevzame.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00017352
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1, 339, 339/2, 339/2-14.
smrt stranke med pravdo - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka z dediči stranke - predhodno vprašanje - zakonito dedovanje - oporočno dedovanje - odpoved dediščini - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odsotnost odločilnih razlogov - navidezna (simulirana) pogodba - materialno in procesno dokazno breme - prevalitev procesnega dokaznega bremena - pravni interes za pritožbo
Krog dedičev po med postopkom umrli tretji toženki je za ta postopek predhodno vprašanje.
V konkretnem primeru tožnik nosi materialno dokazno breme za zaključek, da sta prvi toženec in oče pravdnih strank želela nekaj drugega, kot sta zapisala. Navedeno pa ne pomeni, da procesno dokazno breme v teku postopka v nobenem primeru ne more preiti na toženca. Ko stranka, ki je določeno dejstvo po materialnem pravu dolžna zatrjevati in dokazati, s tem uspe, nastopi položaj, ki od nasprotne stranke terja trditve in dokaz o nasprotnem. Tožnik je svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu zadostil in je na tožence prešlo procesno dokazno breme, da dokažejo, da je v obdobju sklepanja navedene pogodbe prvi toženec imel dovolj sredstev za plačilo kupnine, oziroma se sedaj vprašanje njegove finančne zmožnosti izkaže za pravno relevantno.
potrdilo o pravnomočnosti - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - nastop pravnomočnosti - pravilna vročitev
Predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti ni utemeljen, ker je bila sodba sodišča prve stopnje tožencu pravilno vročena. Nenazadnje je zoper njo vložil pritožbo, sodišče druge stopnje pa je ni zavrglo, ampak je odločilo o njeni utemeljenosti.
neupravičen pripor - odškodnina zaradi neupravičenega pripora - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Dolžnost države je, da tudi osebam, ki jim je sicer utemeljeno odvzeta prostost, zagotovi take standarde bivanja, ki so človeka vredni. Če jih ne, ravna protipravno in je podana njena krivdna odškodninska odgovornost zaradi kršitve pravic osebnosti.
Neutemeljena je tudi navedba, da poledenela tla predstavljajo nevarno stvar, ker iz njih izvira večja nevarnost zdrsov in padcev. Res je bilo takšno stališče starejše sodne prakse, ki pa jo je novejša sodna praksa presegla. Kadar stvar, ki sicer ni nevarna (suha tla) postane nevarna zaradi določenih okoliščin, to narave odgovornosti ne spreminja. V teh primerih je mogoče iskati odgovornost le pri subjektih, ki jim je mogoče pripisati krivdo za ravnanje (storitev ali opustitev), ki je imelo za posledico nastop teh okoliščin. Sodišče prve stopnje je torej pri odločanju pravilno uporabilo določbe o krivdni odgovornosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019319
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/2. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 158/3. ZKP člen 358, 358-1.
kaznivo dejanje razžalitve - pravica do svobode izražanja - pravica do varstva časti in dobrega imena - test sorazmernosti - poseg v osebnostne pravice posameznika - svoboda novinarskega izražanja - časnikarski poklic - politična funkcija - javna oseba - obveščanje javnosti - objektivna žaljivost - namen zaničevanja - kršitev kazenskega zakona - oprostitev obtožbe
Zasebna tožilka je s tem, ko je postala sopredsednica politične stranke, kot politik postala javna osebnost in je ob tem mogla in morala pričakovati, da bo trpela tudi hujše posege v osebnostne pravice ter da bo zaradi pravice do obveščanja javnosti do tega tudi najverjetneje prišlo, ker javnost zanima, kdo so osebe, ki so v vrhu določene politične stranke in jo ustanavljajo, tudi v smislu njihove strokovne podkovanosti in ozadja, iz katerega prihajajo, in da se bo o tem poročalo (tudi neprizanesljivo in grobo v medijih, za katere je takšen način pisanja značilen), ne glede na to, da je bila politična stranka komaj ustanovljena.
Sodišče prve stopnje ni opravilo testa, ki ga je po ustaljenem stališču ESČP potrebno opraviti v skladu z drugim odstavkom 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP), to je ali je bilo potrebno v obravnavanem primeru zaradi zaščite pravice zasebne tožilke do časti in dobrega imena nujno omejiti obdolženčevo pravico do svobode izražanja in da je prezrlo, da prispevek ni bil namenjen obravnavi zasebne tožilke osebno, temveč da je izpostavljal vprašanja in okoliščine, ki so se nanašale na njo kot politika in soustanoviteljico politične stranke, njene strokovne kompetence in profesionalno ozadje ter ravnanje in da v tem primeru sodna praksa dopušča tudi veliko bolj grobe in žaljive besede ter da ni upoštevalo, da so bili sporni izrazi (akademska ničla, popolna ničla, kvazi intelektualka) uporabljeni na provokativen način, s katerim je obdolženec izražal svoje mnenje in stališče, pravico, da tako ravna kot novinar pri obveščanju javnosti, pa mu je sodišče prve stopnje z izrečeno sodbo neupravičeno odreklo.
Pritožba citira sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju Vrhovno sodišče), Ustavnega sodišča ter ESČP, iz katerih poudarja zaključke sodišč in navaja, da je imel obdolženec tudi v obravnavanem primeru pravico izraziti svoja lastna stališča in mnenja in ni bil dolžan podajati zgolj informacij in podatkov, katerih presoja je prepuščena javnosti oziroma naslovnemu krogu bralcev; da svoboda izražanja ne zajema zgolj informacij oziroma mnenj, ki jih javnost dojema v pozitivnem smislu, temveč tudi tiste, ki žalijo, šokirajo ali povzročajo nelagodje v odnosu do države ali kateregakoli dela družbe ter da ne moremo govoriti o demokratični družbi, če ne upoštevamo medijskega pluralizma, tolerance in odprtosti do kritike; da je šlo za zadevo v javnem interesu, ker je pisal o soustanoviteljici in sopredsednici novoustanovljene politične stranke ter da gre za družbo pomembno zadevo, odprto za javno debato, zaradi česar obstaja zelo malo odprtega prostora znotraj EKČP za omejitev pravice do svobode izražanja ter da v takšnem primeru omejevanje pravice do svobode izražanja ni dopustno, ker bi to predstavljalo zahtevo novinarjem, da prispevkov ne objavljajo, saj ne bi mogli biti nikoli povsem prepričani, katera je tista meja, do katere lahko javnosti informacije predstavijo in katere izraze lahko uporabijo, da ne bodo sankcionirani. S povzetim se pritožbeno sodišče strinja, saj prav to izhaja iz sodb navedenih sodišč, in pritožba utemeljeno poudarja, da omejevanje pravice do svobode izražanja obdolženca v takšnih okoliščinah ni dopustno in da od novinarja tudi ni mogoče zahtevati, da v kazenskem postopku dokaže vsako svojo trditev, saj to krati svobodo izražanja kot temeljno človekovo pravico, hkrati pa bi se na takšen način onemogočalo obveščanje javnosti, ki ima pravico biti o javnih zadevah obveščena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KOMUNALNA DEJAVNOST - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00017238
Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (2008) člen 1, 1/1, 3, 3-6, 3-10, 9, 9/2, 9/4, 9/5, 11, 11/1, 13, 13/1, 13/2, 19, 19/1, 19/1-1, 19/1-2, 19/2. ZPP člen 341.
odvoz odpadnih nagrobnih sveč s pokopališč na zbirno mesto - obveznost plačila prevoza - zbirni center - izvajalec gospodarske javne službe - ravnanje s komunalnimi odpadki - zmotna uporaba materialnega prava - razlaga podzakonskega predpisa
Sodišče prve stopnje je sledilo stališču tožeče stranke in se pri tem oprlo na prvi odstavek 11. člena Uredbe o ravnanju z ONS, ki ga je tolmačilo tako, da si zbiranja odpadnih nagrobnih sveč ni mogoče predstavljati brez njihovega prevoza na mesto zbiranja oziroma predelave. Po presoji pritožbenega sodišča, pa navedenemu materialnopravnemu stališču sodišča prve stopnje ni mogoče slediti, saj iz 11. člena Uredbe izhaja, da je dolžna tožena stranka zagotoviti zbiranje odpadnih nagrobnih sveč od izvajalcev javne službe in upravljalcev pokopališč. Kot izhaja iz besednega pomena navedene določbe bremenijo toženo stranko stroški, ki nastanejo zaradi predpisanega ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, šele od njihovega prevzema v zbirnem centru komunalnih odpadkov dalje.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - postopek - zaslišanje nasprotne udeleženke - presoja pogojev
Nasprotna udeleženka ima pravico, da ne odgovarja na vprašanja in samo to ne bi mogel biti razlog za njeno zadržanje na prisilnem zdravljenju.
Ugotovitev, da je tavala po prometni cesti in da je bila premražena, pritožnica ni uspela izpodbiti. Ti ugotovitvi pa utemeljujeta sklep, da je huje ogrožala svoje zdravje in življenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00016972
ZD člen 46, 57, 162, 210, 213.
zapuščinski in pravdni postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - pritožba zoper sklep o napotitvi na pravdo - manj verjetna pravica dediča - pravna in dejanska vprašanja - uporaba prava - obstoj dedne pravice - napotitev dediča na pravdo - velikost dednega deleža - trditveno in dokazno breme - spor o dejstvih - prejem darila - vračunanje darila - plačilo najemnine - preživnina - delnice podjetja - hranilna knjižica - razveljavitev po uradni dolžnosti
Sodišče je pritožnico iz zapuščinskega postopka napotilo na pravdo med drugim tudi z zahtevkom, naj pravdno sodišče ugotovi, da sodediču dedni delež ne pripada. Ker je v pristojnosti zapuščinskega sodišča, da ugotovi, katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, bo o vprašanju, ali sodediču pripada nujni delež ali ne, odločalo zapuščinsko sodišče po končanem pravdnem postopku, ki ga je dolžna sprožiti pritožnica, in v katerem se bo ugotavljalo ali in kakšna darila je prejel sodedič.
Pritožničina zahteva, da bi moral sodedič v pravdi trditi in dokazovati, da denarja in nepremičnin ni prejel, je nerazumna, saj negativnih dejstev pač ni mogoče dokazovati. Dedič, ki trdi, da je sodedič prejel darilo, je napoten na pravdo, če sodedič to zanika.
Toženca, ki sta se z umikom strinjala, sta zahtevala povrnitev stroškov, ki so jima nastali z vložitvijo odgovora na tožbo, čeprav je postopek po primarnem tožbenem zahtevku še vedno v teku. Ali bosta toženca upravičena do povrnitve stroškov odgovora na tožbo, je odvisno od njunega končnega uspeha v pravdi (prvi odstavek 154. člena ZPP). Odločitev sodišča prve stopnje o povrnitvi stroškov odgovora na tožbo ob tem, da je primarni zahtevek še vedno predmet obravnavanja, je zato preuranjena.
ZPP člen 458, 458/5. ZIS člen 2, 22, 22/3, 23. OZ člen 16.
spor majhne vrednosti - igre na srečo - objava sprememb pravil - nesporazum
Zmotno je materialno pravno naziranje pritožnika, da bi za vplačevanje lističev na prodajnih mestih morali imeti igralci na voljo pravila v fizični obliki. V sedanjem času in ob sedanjem obsegu pravil ni mogoče pričakovati, da bi za vse igre na srečo bila pravila v fizični obliki. Dostopnost pravil je zadostna, če so objavljena na terminalih na prodajnih mestih in jih prodajalec na željo vplačnika tudi pokaže.
Organizator iger na srečo je objavljal pravila igre na svoji spletni strani in na terminalu računalnikov na prodajnih mestih. Ker se tožnik ni pozanimal za pravila igre, ne more trditi, da pravila niso bila obljavljena na ustrezen način, ker jih ni dobil v fizični obliki.
OZ člen 149, 153, 179, 299, 299/2, 943. ZOdvT tarifna številka 2200, 2202.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - konkurenca objektivne in krivdne odgovornosti - trčenje motornega vozila in kolesarja - deljena odgovornost - deljena odgovornost udeležencev prometne nezgode - prispevek oškodovanca - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - prevozni stroški - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - dokaz z izvedencem - ogled izvedenca - možnost obravnavanja pred sodiščem - izvedensko mnenje - nagrada za sestavo odškodninskega zahtevka - vštevanje nagrade
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je zavarovanka tožene stranke vozila motorno vozilo, ki ga je v razmerju do šibkejših, nemotoriziranih udeležencev v cestnem prometu vselej treba upoštevati kot nevarno stvar v smislu določbe 149. člena OZ. Glede na to je pravilno določilo višji delež odgovornosti zavarovanki tožene stranke (65%) ter prispevek tožnice k nastanku škode v deležu 35%.
ZVEtL člen 23, 23/3, 26, 26/4. ZPP člen 116, 116/1.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - dokaz z izvedencem - stroški izvedenca - predujem za izvedenca - neplačilo predujma za izvedenca - fikcija umika predloga - več predlagateljev - deljiva obveznost - solidarna obveznost - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda prekluzivnega roka
S tem, ko je sodišče prve stopnje s sklepom predlagatelju (ki sta bila takrat še dva) naložilo plačilo predujma v roku 15 dni v višini 1.500,00 EUR, je za prvega predlagatelja nastala obveznost plačila predujma v znesku 750,00 EUR, v roku 15 dni (torej obveznost plačila predujma po enakih delih za oba predlagatelja v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZVEtL). To je del predujma, katerega plačilo je takrat odpadlo nanj. Ni namreč šlo za solidarno obveznost, saj zakon izrecno določa plačilo po enakih delih. Zato bi moralo sodišče prve stopnje po tem, ko druga predlagateljica predujma v sodno določenem roku ni plačala, s sklepom naložiti prvemu predlagatelju še dodatno plačilo predujma v znesku 750,00 EUR.
ZTLR člen 28. ODZ paragraf 424, 1460. SPZ člen 39, 41, 273.
ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - spor o lastništvu nepremičnine - priposestvovanje nepremičnine - priposestvovanje dela nepremičnine - zakonske predpostavke za priposestvovanje - pravila ODZ - priposestvovanje po določbah ztlr - dedovanje - zakonita posest - ureditev meje v upravnem postopku - potek meje
Tožnik pravice na spornem zemljišču ne uveljavlja na podlagi močnejše pravice. Zatrjuje priposestvovanje lastninske pravice na delu nepremičnine, ki zemljiškoknjižno ni njegova last. Gre za spor o lastništvu dela nepremičnine, ki je klasični lastninski spor, o katerem se odloča po pravilih pravdnega postopka.
Tudi če je meja že določena v mejnem ugotovitvenem postopku, je po sedanji ureditvi dopustno sprožiti lastninski spor (ki bo na to urejeno mejo sicer vplival).
ZFPPIPP člen 314, 382, 382/1, 383, 383/2. ZDavP-2 člen 145, 145/2-9, 146, 146/2.
osebni stečaj - stečajni dolžnik kot tožeča stranka - prijava terjatve - priznana navadna terjatev - neobstoj terjatve - terjatev za plačilo davka - plačilo davkov in prispevkov - izvršilni naslov - učinek pravnomočnosti
Terjatev tožene stranke predstavlja terjatev iz naslova davkov, prispevkov ali drugih terjatev, glede katerih odloča pristojni državni organ po uradni dolžnosti in torej spada med terjatve iz 314. člena ZFPPIPP. Zmotna je pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo ponovno presojati vsebino, temelj in višino te terjatve, saj terjatev temelji na izvršilnem naslovu in bi s ponovnim ugotavljanjem terjatve posegli v učinke pravnomočnosti. V pravdi za ugotovitev neobstoja take terjatve je mogoče uspešno uveljavljati samo trditve, ki bi jih bilo glede terjatve nasproti upniku mogoče uveljavljati v postopku individualne izvršbe, torej ugovor, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo v času, ko dolžnik tega ni mogel več uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, ali zaradi morebitnega zastaranja judikatne terjatve.
spor majhne vrednosti - osebna vročitev - fikcija vročitve - javna listina - zanikanje prejema - izpodbijanje dokazne informacije javne listine - domneva umika pritožbe
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar pa le gola pritožbena navedba, da "tožena stranka sklepa Višjega sodišča dne 8. 5. 2018 ni prejela", za kaj takšnega ne zadošča. Če bi lahko že samo takšna navedba izpodbila zakonsko domnevo (o vročitvi), bi bilo to v nasprotju z namenom, zaradi katerega je ZPP takšno dokazno moč javnim listinam sploh določil.