Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, je potrebno odločiti o stroških umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbi drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta. Če tožeča stranka takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka tožbo umakne, lahko od tožene stranke zahteva toliko pravdnih stroškov, kolikor ji pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
ZDR-1 člen 85, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118.. KZ-1 člen 209.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - sodna razveza
Glede na vsebino razgovora, ko tožnici nadrejena ni izrecno prepovedala iznosa artiklov, je bilo od tožnice neutemeljeno pričakovati, da bo po nekaj dneh za izdelka, za katera je z nadrejeno že opravila razgovor glede iznosa, ponovno zahtevala odobritev. Le v kolikor bi nadrejena tožnici izrecno rekla, da nima dovoljenja za iznos in da mora za iznos istih artiklov ponovno zaprositi, bi bilo mogoče sklepati o tem, da bi tožnica ravnala v nasprotju z odločitvijo nadrejene delavke. Od nadrejene delavke je v tem primeru treba pričakovati jasno opredelitev, ali je iznos odobren ali ne, saj je razgovor potekal prav zaradi predvidenega iznosa. Zato tožnica ni ravnala krivdno, torej ni naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu določbe 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Tožnica s svojim ravnanjem ni izpolnila znakov kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja iz prvega odstavka 209. člena KZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00018427
ZIL-1 člen 3, 3/2, 47, 47/1, 47/1-a, 47/1-b, 47/2, 47/2-a, 47/2-b, 121. Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije člen 9, 9/2, 9/3, 212, 212/2. ZPP člen 155, 155/1, 161, 161/1, 199, 199/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 39-1, 39-2.
kršitev blagovne znamke - tožba zaradi kršitve pravic - carinski zaseg blaga - znamka - mednarodna znamka - znamka evropske skupnosti - pravice iz znamke - kršitev pravic iz znamke - podobnost znaka - podobnost znakov in blaga - podobnost znaka in proizvoda - vizualna in fonetična podobnost znakov - pomenska primerjava - verjetnost zmede v javnosti - povprečni potrošnik - prodajalec - stranska intervencija - intervencijski interes - odločitev o stroških pravdnega postopka - potrebni stroški - posvet s stranko - nagrada za zbiranje in študij dodatne dokumentacije - študij spisa - samostojna storitev odvetnika - stroški intervenienta - blagovna znamka EU
Kršitev pravic iz znamke je podana le v primeru, če je sporni znak enak ali podoben znamki. Predmet varstva znamke je znak ali kombinacija znakov, ki ga je mogoče grafično prikazati. Obseg znamke je enopomensko določen z registracijo. Drugače je z znakom, ki je predmet primerjave z znamko. Obseg znaka ni jasno določen, temveč je treba v konkretnih primerih ugotavljati, kaj obsega. S pojmom znak se opredeljuje znak ali kombinacija znakov, s katerim domnevni kršitelj v gospodarskem prometu označuje svoje blago ali storitve. A contrario to pomeni, da kot znaka ni mogoče šteti le posamičnega elementa, iztrganega iz grafične celote, saj zgolj ta izsek ni tisto, s čimer se domnevni kršitelj predstavlja v gospodarskem prometu.
Besedna zveza "povprečni potrošnik" označuje relevantno javnost, to je ciljno skupino oseb, glede katere se sklepa o verjetnosti zmede o izvoru blaga. Pri terminu povprečni potrošnik gre za pravni koncept (nadpomenko), ki loči nadaljnji dve skupini oseb, in sicer širšo javnost, s katero so mišljeni potrošniki, ki kupujejo blago in storitve za zadovoljevanje lastnih potreb, in strokovno ali specializirano javnostjo. Umestitev v eno ali drugo skupino je odvisna od tega, kateri skupini so namenjeni proizvodi, ki so označeni z znamko in znakom. Definiranje relevantne javnosti je objektivizirano, saj se relevantna javnost določi po splošnem pojmovanju ob upoštevanju značilnosti proizvodov ali storitev, na katere se nanaša znamka oziroma znak.
Odvetniške storitve se po tar. št. 39 Odvetniške tarife ovrednotijo posebej le, če gre za samostojne storitve.
povrnitev škode - nesreča pri delu - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - delo na terenu - nadzor državne meje - nočno delo - gibanje po terenu
Poleg objektivnih meril (neosvetljen) jarek globine en meter, neosvetljen s travo pokrit kamen in dolžnost tožnika, da pregleduje v širini cca 1 kilometer državno mejo ponoči in to v čepe položaju so podana tudi subjektivna merila nevarne dejavnosti (hoja čepe ponoči), kar nudi zadostno podlago zato, da gre za posebne okoliščine, ki pripeljejo do objektivne odgovornosti za nevarno dejavnost delodajalca tožnika, ki je policist. Pri tem ni odločilno, da je to delo delal šest let.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00018205
ZPP člen 181, 181/1, 319, 319/1, 328, 328/1, 339, 339/2, 339/2-8, 360, 360/1. ZIZ člen 192, 192/1. URS člen 22.
izvršba na nepremičnine - sklep o izročitvi - sprememba sklepa - določen predmet prodaje - zemljiškoknjižni vložek - nove parcele - faza izvršilnega postopka - pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - učinek pravnomočnosti - res iudicata - predlog za izdajo popravnega sklepa - popravni sklep - napaka, ki je ni mogoče odpraviti - pravno sredstvo - kršitev pravice do sodelovanja v postopku - vročitev vloge
Sklep o izročitvi, četudi je nezakonit oziroma pomanjkljiv, ker ne določa, katere nepremičnine se izročajo kupovalki, je pravnomočen. Ta sklep bi bilo mogoče popraviti le s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom, ga dopolniti ali (tudi po njegovi pravnomočnosti) popraviti očitne pisne napake, kar pa v tem primeru ni mogoče, ker ne gre za tovrstno napako.
Med kupovalko in dolžnikoma je v teku spor, v katerem se razrešuje vprašanje, ali je kupovalka postala lastnica nepremičnin, navedenih v izreku izpodbijanega sklepa. V primeru, ko je sklep o izročitvi neprimeren za vknjižbo lastninske pravice oziroma obremenjen z napako, da ne določa natančno predmeta izročitve, pa je hkrati tudi že pravnomočen, je to edina pravilna in dopustna pot. Gre za smiselno enako situacijo, kot je situacija v primeru dopolnitve izvršilnega naslova, ko predmet izpolnitve ni zadosti določen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSC00018349
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-2.
izpodbijanje pravnega posla - osebni stečaj - neodplačno razpolaganje
Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da z izpodbijano prodajo ni bilo zmanjšano čisto premoženje tožeče stranke kot stečajnega dolžnika, saj je tožeča stranka za prodano vozilo prejela toliko kot je glede na stanje vozila in stanje na trgu vozil bilo mogoče in tako je pravilen nadaljnji materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da ob izostalosti objektivnega pogoja izpodbojnosti po 1. točki prvega odstavku 271. člena ZFPPIPP ni potrebno ugotavljati še obstoj subjektivnega pogoja izpodbojnosti po 2. točki prvega odstavka 271. člena ZFPPIP, saj morata za utemeljenost izpodbojne tožbe in povračilnega zahtevka biti oba pogoja izpolnjena kumulativno.
Tožeča stranka svoj tožbeni zahtevek gradi na dejstvu, da naj bi tožena stranka pridobila vozilo za majhno vrednost in da je zato prodajna pogodba izpodbojna že zgolj ob obstoju objektivnega pogoja izpodbojnosti po drugem odstavku 271. člena ZFPPIPP, vendar pa se je v postopku izkazalo, da temu ni tako, saj majhne vrednosti ne more predstavljati plačilo 20.000 EUR, ki je povsem približek izvedenčevi ugotovljeni tržni vrednosti, temveč bi o majhni vrednosti lahko govorili le, če bi šlo za nižji, simbolični znesek, ki bi znatno odstopal od kupnine.
Po stališču pritožbenega sodišča po uveljavitvi ZPIZ-2 s 1. 1. 2013 inštitut zajamčene plače dejansko ne obstaja več, čeprav ZZOD, ki je urejal institut zajamčene plače, kot je v VIII Ips 60/2017 opozorilo revizijsko sodišče, res ni bil z izrecno derogacijsko klavzulo v ZDMP, ZMinP, ZZVZZ niti v Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (ZUTPG) razveljavljen. Če zakonodajalec ne uporabi izrecne derogacijske klavzule, da bi razrešil vprašanje veljavnosti prej sprejetih splošnih aktov ali celo prezre, da na področju, ki ga ureja, že obstajajo splošni pravni akti, nastopi enak pravni položaj, kot da bi bila splošna derogacijska klavzula uporabljena. Torej velja, da mlajši zakon razveljavlja starejšega (lex posterior derogat legi priori). Gre za uporabo meril argumenta a cohaerentia, ki temelji na domnevi, da je pravni sistem notranje usklajena celota in da v njem ne sme biti antinomij, da se odpravijo neusklajenosti ali nasprotja med pravnimi pravili.
Zaradi nekonsistentnosti zakonske ureditve, ko torej zakonodajalec 7. odstavka 31. člena ZZVZZ, ki kot spodnjo mejo nadomestila med začasno zadržanostjo z dela še vedno določa zajamčeno plačo, ki več ne obstaja, torej znesek 237,73 EUR, kot je bil nazadnje določen v letu 2006, ni uredil tako, da bi bil pravni sistem notranje usklajena celota, je po stališču pritožbenega sodišča mogoče namesto inštituta zajamčene plače uporabljati le primerljivo veljavno kategorijo minimalne plače, urejeno z veljavnim ZMinP. Stališče, kot je bilo zavzeto v predsodnem pa tudi sodnem postopku, torej da je minimalni znesek nadomestila med začasno zadržanostjo z dela zajamčena plača v znesku 237,73 EUR, ni sprejemljivo niti z vidika načela pravne in socialne države iz 2. člena Ustave RS. Posega pa tudi v pravico do socialne varnosti iz 50. člena Ustave RS, zdravstvenega varstva iz 51. člena Ustave RS in celo človekovo dostojanstvo iz 34. člena Ustave RS. Nikakor namreč ne more biti sprejemljivo, da bi delavec v delovnem razmerju v času začasne zadržanosti z dela zaradi bolezenskega ali poškodbenega stanja, prejel nadomestilo iz obveznega zavarovanja, ki bi bilo nižje celo od osnovnega zneska minimalnega dohodka za upravičenost do socialno varstvenih dajatev oziroma celo od zneska denarne socialne pomoči. Ni sprejemljivo niti, da bi delavec v delovnem razmerju, ki sam ne more sprožiti davčne izvršbe za plačilo prispevkov za socialna zavarovanja, zaradi popolne pasivnosti pristojnih organov, vključno s toženim zavodom, trpel negativne posledice še na področju pravic iz zdravstvenega zavarovanja.
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00018201
ZEN člen 56, 56/2, 56/3. ZIZ člen 192.
pogodbena komasacija - hipoteka - pravni promet z nepremičnino - prodaja nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice v izvršilnem postopku
Pridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi (na podlagi sklepa o izročitvi, torej odločbe državnega organa) teorija pretežno, sodna praksa pa enotno, obravnava kot originaren pridobitni način. Ker ne gre za pravni promet, uvedeni postopek pogodbene komasacije, ki zajema tudi parcelo 000 2, ni ovira za njeno prodajo v izvršilnem postopku.
Za vodenje izvršbe na parcelo 000 2 je bistveno, da je ta vpisana v zemljiški knjigi in da je pri njej vpisana lastninska pravica v korist dolžnika.
oprostitev plačila sodne takse - vročitev sklepa - začetek teka roka za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o oprostitvi plačila sodnih taks
Upnik se neutemeljeno zavzema za stališče, da bi tudi v primeru, ko ni vložena pritožba zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje predlog za oprostitev ali odlog ali obročno plačilo sodne takse zavrne, rok za plačilo takse moral začeti teči šele po pravnomočnosti navedenega sklepa. Če pritožba ni vložena, rok za plačilo sodne takse v skladu z določbo tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 začne teči že naslednji dan po vročitvi sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017493
ZPP člen 337, 337/1.
pritožbene novote - pogodba o štipendiranju - aneks - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - dejansko stanje
Pritožnik pritožbo gradi na pritožbeni novoti, da se je (štipendist) s soglasjem štipenditorja prepisal na drugo fakulteto, pri čemer ne pojasni, zakaj tega ni zatrjeval v postopku pred sodiščem prve stopnje. Tega dejstva zato pritožbeno sodišče skladno s prvim odstavkom 337. člena ZPP, ne more upoštevati. Ob tem zgolj dodaja, da tudi če bi ga toženec zatrjeval pravočasno, to na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne bi vplivalo, saj se prepis na drugo fakulteto nanaša na študijsko leto 2015/2016 in ne na pogodbeno relevantno leto 2013/2014, pa tudi ne na študijsko leto 2014/2015, ki bi ga lahko časovno zajemalo obdobje mirovanja, če bi bil aneks sklenjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VDS00020511
ZFPPIPP člen 301, 301/2.. ZPP člen 288.
stečajni postopek - prekinitev postopka - poziv stečajnemu upravitelju
Izdaja sklepa o preizkusu terjatev je glede na določbo drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP najzgodnejši možen trenutek, ko se prekinjeni pravdni postopek lahko nadaljuje. Zato se pred objavo sklepa o preizkusu terjatev postopek, prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka, ne more nadaljevati niti na predlog strank niti na pobudo sodišča, niti ga stečajni upravitelj ne more prevzeti. Pri tem ni odločilnega pomena dejstvo, da je pravdni postopek v zaključni fazi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00018398
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - zatrjevane bistvene kršitve določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev pravice do obrambe - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - določitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi
Takšna pritožbena formulacija pa ni sprejemljiva, saj je kršitev pravice do obrambe podana v primeru, ko pritožnik tehtno obrazloži, kako je uveljavljana kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost napadene sodbe.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VDS00019169
ZDSS-1 člen 70.. ZIZ-UPB4 člen 272.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - začasna odredba - regulacijske začasne odredbe - nevarnost težko nadomestljive škode
Tako imenovane regulacijske začasne odredbe, katerih namen je začasna ureditev spornega razmerja, so zaradi preprečitve težko nadomestljive škode dopustne v izjemnih, nujnih in upravičenih primerih pod pogojem, da je izkazano, da bi z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta stranki nastala težko nadomestljiva škoda in da tudi nasprotni stranki ne bi s takšno začasno odredbo nastala večja nepopravljiva škoda, torej takšna večja škoda, ki se v primeru zavrnjenega tožbenega zahtevka, ne bi dala popraviti ali vrniti v prejšnje stanje.
Ker definicija težko nadomestljive škode ni določena v zakonu, gre za pravni standard, je obstoj težko nadomestljive škode potrebno ugotavljati in presojati za vsak primer posebej in to restriktivno. Težko nadomestljiva škoda se mora neposredno nanašati na dejstva, ugotovljena v upravnem aktu, to je v okviru začasne zadržanosti od dela, torej v zvezi z opravljanjem dela in predvsem zdravstvenega stanja, kot bistvenega razloga za zadržanost od dela. O težko nadomestljivi škodi lahko govorimo le tedaj, kadar je poleg verjetnosti nastanka škode izkazano tudi, da bo škodo težko nadomestiti ali omiliti in se pričakuje nastanek resnih posledic, ki se kaže v tem, da gre za znatno škodo, ki bi upnika prizadela toliko, da bi jo bilo težko sanirati.
ZP-1 člen 66, 66/3, 136, 136/1, 136/1-1, 136/1-5. ZPrCP člen 45, 45/10, 110, 110/3, 110/7.
ustavitev postopka o prekršku - opisano dejanje ni prekršek - ni dokazov, da je obdolženi storil prekršek - zakonski znaki prekrška - udeleženec prometne nesreče - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - neprilagojena hitrost vožnje - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči
Voznik mora vsem cestnoprometnim okoliščinam in svojim vozniškim sposobnostim vožnjo vozila v cestnem prometu prilagoditi tako, da vozilo ves čas obvladuje in ga lahko ustavi pred oviro, ki jo, glede na okoliščine, lahko pričakuje. Takšne ovire pri vožnji vozila v cestnem prometu so lahko najrazličnejše, dolgoletna sodna praksa pa je pritrdila tudi stališču, da takšno oviro pri vožnji vozila v cestnem prometu, ki jo voznik lahko pričakuje in mora po potrebi vozilo pred njo ustaviti, pomeni tudi rob vozišča, to je meja, ki loči površino, ki je namenjena prometu vozil, to je vozišče, od površine, ki to ni, na primer od bankine, obcestnega jarka itd.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00018489
OZ člen 990, 991, 991/1, 991/2. ZGD-1 člen 32.
družbena pogodba - zakoniti zastopnik pravne osebe
Ker pravno osebo v pravnem prometu zastopajo njeni zakoniti zastopniki oziroma osebe, ki so za to pooblaščene, so neutemeljeni očitki, da obveznosti ni izpolnjevala tožeča stranka temveč B. B. Slednji je bil namreč tudi zakoniti zastopnik tožeče stranke. Zato se vsa dejanja, ki jih je opravil v tej funkciji, štejejo kot dejanja tožeče stranke in ne kot njegova „osebna“ dejanja.
pogodba o finančnem leasingu - neplačevanje obrokov leasinga - zamuda s plačilom obrokov - odstop od pogodbe - izjava o odstopu od pogodbe
Do prenosa lastništva stanovanja na toženo stranko bi prišlo le v primeru, če bi bili lizing obroki redno plačani, lizingojemalec pa bi se odločil za opcijo odkupa in zahteval, da se nanj prenese lastninska pravica na predmetu lizinga. V tem primeru tožena stranka lizing obrokov ni redno odplačevala, zato je tožeča stranka odstopila od pogodbe. V takem primeru do prenosa lastninske pravice na predmetu lizinga ne pride, ne glede na vtoževano plačilo.
postopek za zavarovanje dokazov - zavarovanje dokazov pred pravdo - stroški postopka zavarovanja dokazov - vrednost predmeta postopka - pritožbeni stroški - izpodbijani del - splošno pravilo
Vrednost predmeta postopka zavarovanja dokazov ni nujno enaka sporni vrednosti predmeta pravde, v kateri bodo rezultati zavarovanja uporabljeni.
Pritožbeni stroški so odmerjeni na podlagi splošnega pravila o povrnitvi stroškov pravdnega postopka. Uporaba 167. člena ZPP, ki določa posebno pravilo o plačilu stroškov zavarovanja, ne pride v poštev, ker pritožnik v pritožbenem postopku ni uveljavljal zavarovanja ali večjega zavarovanja.
DRUŠTVA - LOVSTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00018281
URS člen 15, 15/4, 42. OZ člen 179.
lovska družina - članstvo v lovski družini - odklonitev sprejema v članstvo - neposlovna odškodninska odgovornost - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - pravica do združevanja - nedopusten poseg v čast in dobro ime
Pravica do združevanja ne sodi med osebnostne pravice.
Pritožbeno sodišče sicer ne dvomi, da je storilec I.K. opravil rehabilitacijski program, kakor je to razvidno iz potrdila Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa z dne 5. 12. 2017, ki so ga pritožniki priložili svoji pritožbi, vendar je mogoče izbris štirih kazenskih točk le na podlagi zakonsko predpisanih izpolnjenih pogojev, le-ti pa v obravnavani zadevi niso podani.
Procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je sojenje dopustno je, da je tožba vložena v zakonsko določenem 30-dnevnem roku, kot je določen v ZDSS-1, in sicer v njegovem 72. členu.