Glede na vsebino 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je bistveno, da se mora delavec v času bolniškega staleža držati navodil zdravnika, da bo zdravljenje čim krajše in v skladu s predpisano terapijo in se vzdržati vseh ravnanj, ki bi lahko vplivala na podaljševanje zdravljenja oziroma poslabšanja zdravstvenega stanja in s tem njegovo delovno zmožnost. Odsotnost z dela zaradi bolezni pomeni, da delavec iz zdravstvenih razlogov ni sposoben opravljati dela. Zato je prepovedana vsaka aktivnost, ki ni izrecno odobrena. Že iz splošnega pravila izhaja, da mora biti doma.
Tožniku ni mogoče očitati kršitev navodil zdravnika, ker med odhodom od doma ni nosil opornice, saj je bila nošnja opornice le priporočljiva, celo svetovano pa mu je bilo tudi, naj jo po treh dneh prične snemati.
Nepravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da s tem, ko je tožnik obiskoval trgovine z nujnimi življenjskimi potrebščinami, pa tudi druge lokacije, to ni negativno vplivalo na izid njegovega zdravljenja. Poslabšanje zdravstvenega stanja ni poseben zakonski dejanski znak pri odpovednem razlogu po 8. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, temveč je bistveno samo (ne)spoštovanje navodil zdravnika. Tožniku je bilo sicer dovoljeno, da gre v trgovino po nujne življenjske potrebščine, pa še to le, če tega ne morejo opraviti drugi družinski člani. Niso pa mu bili dovoljeni drugi odhodi od doma (razen k zdravniku), kot npr. v fotokopirnico, vožnja in prenašanje pnevmatik v skladišče,... Navedeni tožnikovi opravki ne predstavljajo nujnih opravil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019654
URS člen 29. ZKP člen 248.
dokazni predlog obrambe - odločitev o dokaznem predlogu - kršitev obsojenčeve pravice do obrambe na glavni obravnavi - soočenje
V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje navedeno kršitev odpravilo tako, da bo dr. B. M. zaslišalo in ga soočilo z izvedenko A. D. ter s tem izpolnilo minimalno procesno jamstvo aktivne obrambe, presodilo pa bo tudi druge pritožbene navedbe, do katerih se pritožbeno sodišče, glede na ugotovljeno kršitev, ni opredelilo. Do pritožbene trditve, da interni obračun ni poslovna listina v smislu 235. člena KZ-1, se pritožbeno sodišče ni moglo opredeliti, dokler ne bo obdolžencu dana možnost, da se tudi z izvedbo predlaganega dokaza - zaslišanja dr. B. M., pridobi podlaga za presojo tega vprašanja.
pogodba o finančnem leasingu - neplačevanje obrokov leasinga - zamuda s plačilom obrokov - odstop od pogodbe - izjava o odstopu od pogodbe
Do prenosa lastništva stanovanja na toženo stranko bi prišlo le v primeru, če bi bili lizing obroki redno plačani, lizingojemalec pa bi se odločil za opcijo odkupa in zahteval, da se nanj prenese lastninska pravica na predmetu lizinga. V tem primeru tožena stranka lizing obrokov ni redno odplačevala, zato je tožeča stranka odstopila od pogodbe. V takem primeru do prenosa lastninske pravice na predmetu lizinga ne pride, ne glede na vtoževano plačilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017706
OZ člen 766. ZOdv člen 17, 17/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 8.
pogodba o naročilu - odvetniške storitve - odvetniški stroški - nagrada odvetnika - odvetniška tarifa - dogovor o plačilu odvetniških storitev - dogovor o nagradi odvetnika - pisna oblika
Pritožnica neutemeljeno izpodbija dokazno oceno prvostopenjskega sodišča o sklenjenem pisnem dogovoru med pravdnima strankama, ki predvideva plačilo v odstotku od stranki prisojenega zneska in izključuje plačilo po odvetniški tarifi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018589
ZVEtL-1 člen 19, 19/2, 20, 21, 21/2, 25, 25/4, 31, 57. Zakon o lastnini na delih stavb (1959) člen 2, 6, 53. SPZ člen 105, 105/1, 105/2. SZ-1 člen 3, 3/3, 5, 5/2, 196, 196/2. SZ člen 116.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - prehodne in končne določbe ZVEtL-1 - nacionalizacija dela nepremičnine - izvzem stanovanj iz nacionalizacije - pravica uporabe na skupnih delih stavbe in zemljišču - prenos pravice uporabe - posamezen del stavbe - splošni skupni del - posebni skupni del - solastnina na skupnih delih v etažni lastnini - pridobitev lastninske pravice na stanovanju s preureditvijo skupnih prostorov - preureditev podstrešnih prostorov v lasti etažnih lastnikov - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - zemljiškoknjižno stanje - priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe - prekluzija - pravica do izjave
Praviloma velja, da mora posamezni del zgradbe predstavljati samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo, kot so zlasti stanovanje, poslovni prostor ali drug samostojni prostor (drugi odstavek 105. člena SPZ). Drži sicer, da v postopkih vzpostavitve etažne lastnine po določbah ZVEtL-1 sodna praksa dopušča odstopanje od tega pravila, vendar le v primeru, ko gre za sporne dele v naravi obstoječih posameznih delov stavbe, ko takšno evidentiranje udeležencem omogoči lažje (pravno) urejanje medsebojnih lastninskih razmerij, je pa ob tem na dlani, da bo tak del, ko bo vprašanje lastninske pravice rešeno, postal sestavni del enega od ostalih posameznih delov stavbe. V primeru "konstrukcijskega dela nad podstrešjem" očitno ne gre za tak položaj. Tega pritožniki niti ne trdijo. Pri tem delu (ki je sestavni del ostrešja stavbe) gre zato za skupni gradbeni element (drugi odstavek 5. člena SZ-1) in s tem za skupni del, ki je v solastnini vseh etažnih lastnikov (tretji odstavek 3. člena SZ-1 in prvi odstavek 105. člena SPZ).
V položaju, ko zahtevanih predpostavk za pridobitev lastninske pravice ne izkaže nihče, sodišče na podlagi 31. člena ZVEtL-1 ugotovi lastninsko pravico zemljiškoknjižnega lastnika. To je sodišče prve stopnje tudi storilo. Upoštevajoč takšno zasnovo postopka so nepomembne vse pritožbene navedbe pete nasprotne udeleženke, s katerimi ta utemeljuje, da ni lastnica spornih posameznih delov. Bistveno je namreč le to, da glede njih ni izkazan pravni temelj pridobitve ali prenosa lastninske pravice v korist nobene druge osebe in s tem podlaga, da bi sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine spremenilo obstoječe zemljiškoknjižno lastninsko stanje.
V prvem odstavku 6. člena ZSVarPre je določeno, da je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Do denarne socialne pomoči so tako upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitve in olajšave po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.. URS člen 39, 39/1.. ZDR-1 člen 37, 83, 83/2, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2, 118.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - voznik avtobusa - svoboda izražanja - pisni opomin
Tožnik z izjavami v člankoma, da avtobus nima prevoženih zgolj sporno število km, temveč milijon, da sam letno prevozi 130.000 km in da sumi, da so avtobusu pri toženki stranki naredili nove profile ni storil očitane kršitve iz 37. člena ZDR-1, ki prepoveduje zaposlenim škodovanje poslovnim interesom delodajalca. Tožena stranka je s pisnim opozorilom pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi nesorazmerno posegla v tožnikovo svobodo izražanja.
Tožnik z izjavo, ki jo je podal spornega dne na seji odbora, da delodajalci lahko ogromno manipulirajo z delovnim časom, da morajo vozniki delati do 240 ur, da jim delodajalci ukradejo ure do redne delovne obveznosti 174 ur in jih še prikrajšajo za efektivo, ker ure obračunavajo po nekih svojih zakonih, ni kršil 37. člena ZDR-1.
Pritožbo je mogoče vložiti le zoper sklep sodišča prve stopnje. Izpodbijani sklep je pritožbeno sodišče izdalo kot sodišče druge stopnje. Zoper sklep sodišča druge stopnje pa lahko stranka vloži le revizijo, vendar samo v primeru, če izpodbija sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP).
ZDSS-1 v prvem odstavku 73. člena določa, da je potrebno k tožbi priložiti tudi upravni akt, ki se izpodbija s tožbo. Ker tožnica kljub pozivu sodišča dokončne odločbe, ki jo izpodbija s tožbo ni predložila, to pomeni, da je bila vloga oziroma tožba nepopolna in jo je zato sodišče utemeljeno kot nepopolno zavrglo. Popolna tožba je namreč procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da se zadeva lahko obravnava po vsebini.
poslovanje s plačilno kartico - kršitev pogodbe - splošni pogoji pogodbe - seznanjenost s splošnimi pogoji - neskrbno ravnanje
Povprečno skrbna pogodbena stranka bi se z navodili, ki so sestavni del pogodbe in dodatka, seznanila in se o njih poučila, preden bi pogodbo in dodatek podpisala. Če tega ni storila in je pogodbo z dodatkom podpisala ter nato tudi poslovala s plačilnimi karticami, ne da bi se seznanila z vsebino navodil, mora sama nositi posledice svojega neskrbnega ravnanja, saj je tožeča stranka nanje ni bila dolžna opozoriti, kot zmotno uveljavlja pritožnica. Zadevna navodila so po presoji pritožbenega sodišča v točki 5.2 tudi dovolj jasna, da jih lahko razume povprečen uporabnik kartičnega poslovanja, zato v obravnavanem primeru niso relevantna pritožbena izvajanja o tem, da naj bi bila toženka šibkejša stranka pogodbe.
Če zapuščinski sodnik eno stranko napoti na pravdo, ker so v zapuščinskem postopku med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna dedna pravica, je pravni interes za ugotovitveno tožbo izkazan že s pravnomočnim napotitvenim sklepom.
Izjava o odpovedi učinkuje tudi glede pozneje najdenega premoženja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00017999
KZ-1 člen 211, 211/1.
dokazna ocena - verodostojnost podpisa - kaznivo dejanje goljufije - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje - dokazovanje z izvedencem
Enako nerazumljiva je tudi pritožbena navedba, da izvedensko mnenje ne daje podlage za argumentiranje obdolženčeve krivde ter da bi lahko bilo kvečjemu dokaz, da obdolženi ni kriv. Izvedenec dr. B.R. je namreč s stopnjo popolne gotovosti ugotovil, da so vsi podpisi "S.M." na dokumentu Potrdilo o prejemu plačila originalni, torej napisani s strani iste osebe, pri čemer obdolženi po prejemu tega mnenja ni več osporaval, da so podpisi njegovi, Nacionalni forenzični laboratorij pa je ovrgel zagovor obdolženca, da so posamezni deli Potrdila o prejemu plačila bili izpisani naknadno, ker ni zaznati sledi tiskanja v več korakih. Zato ni jasno, kako bi naj ti izvedenski mnenji ne dali podlage za argumentiranje obdolženčeve krivde, kot to navaja zagovornik v pritožbi.
ZFPPIPP člen 97, 97/1, 402, 403, 405, 405/2. ZPP člen 87, 87/3, 88, 88/1, 90, 90/1.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - upraviteljeva procesna legitimacija - ugovor stečajnega upravitelja - organ postopka zaradi insolventnosti - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - postopkovna pravila - pooblastilo stečajnega upravitelja - pooblastilo za zastopanje v pravdnem postopku - nepravilno zastopanje - okrožno sodišče - subsidiarna uporaba ZPP v stečajnem postopku
Narok za obravnavo ugovora sodišče razpiše in izvede po postopkovnih pravilih ZPP, razen tistih, ki subsidiarno uporabo določil ZPP s pravili 405. člena ZFPPIPP izrecno izključujejo oziroma določajo drugače, prilagojeno specifiki postopka osebnega stečaja. Med pravili 405. člena ZFPPIPP ni določbe o možnih drugačnih kriterijih za pooblaščenca upravitelja, kot jih določa tretji odstavek 87. člena ZFPPIPP.
Upravitelj ni stranka postopka zaradi insolventnosti. Procesno legitimacijo za vložitev ugovora pa mu v postopku odpusta obveznosti znotraj postopka osebnega stečaja podeljuje že sam zakon v 402. in 403. členu ZFPPIPP. Kot upravičenemu vlagatelju ugovora pa mu s tem v procesnem smislu daje položaj stranke (oziroma udeleženca postopka), saj z vložitvijo ugovora sproži postopek ugovora proti odpustu obveznosti, v katerem se na naroku izvede kontradiktoren postopek za ugotovitev obstoja ugovornih razlogov po postopkovnih pravilih ZPP, ker posebnih pravil razen v določilih 405. člena, ZFPPIPP nima. V tem smislu ima postopek ugovora proti odpustu obveznosti, čeprav izveden v okviru stečajnega postopka, več postopkovnih podobnosti z ZPP. Na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti lahko pride tudi do problemov ali kršitev postopkovne narave, na katere je treba opozoriti že na samem naroku. V okvir usposabljanja in zahtevanega strokovnega znanja upraviteljev pa ne sodijo poznavanje postopkovnih pravil pravdnega postopka. Zato upravitelja kot pooblaščenca stranke (oziroma udeleženca) v postopku po ugovoru proti odpustu obveznosti po zahtevani strokovnosti, ni mogoče enačiti z osebo, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Zakonodajalec je torej že v tretjem odstavku 87. člena ZPP opredelil strokovno usposobljene osebe, ki kot pooblaščenci lahko nudijo strankam kvalitetno zastopanje in nobenega razloga ni, da bi bilo v postopku obravnave ugovora proti odpustu obveznosti, sicer v okviru stečajnega postopka, drugače.
Upraviteljica na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, zastopana po upravitelju kot njenem pooblaščencu, ni bila pravilno zastopana.
OZ člen 158, 171, 171/1, 179, 179/1. ZPrCP člen 92.
odgovornost imetnika domače živali - odgovornost imetnika psa - deljena odgovornost - soprispevek oškodovanca - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - lahka telesna poškodba - udarnine - tuja pomoč
Domače živali, ki lahko ogrozijo varnost cestnega prometa, so lahko na cestah, namenjenih prometu motornih vozil, le v spremstvu oseb, ki jih varno vodijo (92. člen ZPrCP). Tožniku zato ni mogoče očitati, da bi na cesti moral pričakovati psa in vožnjo temu primerno prilagoditi. Glede na to, da mora imetnik domačih živali poskrbeti za njihovo varnost in nadzor tako, da ne morejo brez nadzora steči na cesto, vozniku take ovire (psa) na cesti ni treba pričakovati, saj je bila toženkina dolžnost poskrbeti, da se kaj takega ne more zgoditi. Hitrost na delu cestišča, kjer je prišlo do nezgode, je omejena na 30 km/h. Tožnik je vozil z dovoljeno hitrostjo 25 km/h.
ZD člen 32, 220, 221, 221/1, 224. ZPP člen 337, 337/1.
zapuščina - pozneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - vezanost na pravnomočen sklep o dedovanju - izločitveni zahtevek - prepozne navedbe - pravnomočno končan zapuščinski postopek - uveljavljanje dednih zahtevkov v pravdi
Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, izda zapuščinsko sodišče v skladu s prvim odstavkom 221. člena ZD dodatni sklep o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, ne da bi opravilo novo zapuščinsko obravnavo.
Zahtevek na podlagi 32. člena ZD, ki ga dedič, ki je sodeloval v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku, v tem postopku ni postavil (ali ga je umaknil), je mogoče uveljavljati v pravdi, če so podane okoliščine, ki bi narekovale obnovo postopka. Ob izdaji dodatnega sklepa o dedovanju pa sodišče in stranke prejšnjega postopka veže pravnomočni sklep o dedovanju.
ZDT-1 člen 72, 72/1, 72/1-7, 72/2, 72/2-5, 74.. ZS člen 109.. ZUP člen 87.
državni tožilec - prenehanje funkcije - negativna ocena - službeno razmerje
V obravnavani zadevi je potrebno izhajati iz stališča Vrhovnega sodišča RS, da je mogoče določbe ZDT-1 v delu, ki se nanašajo na datum prenehanja državnotožilske službe zaradi ugotovitve, da državni tožilec ne ustreza državnotožilski službi, razlagati (le) tako, da državnemu tožilcu preneha službeno razmerje z dnem vročitve odločbe Vlade Republike Slovenije po 74. členu ZDT-1. Tožnici bi torej lahko zakonito prenehalo službeno razmerje šele z vročitvijo odločbe Vlade Republike Slovenije, in ne že z dnem vročitve ocene državnotožilske službe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018974
ZVEtL-1 člen 3, 4, 4/1, 12, 28, 28/1, 28/3, 31, 31/1. SPZ člen 105, 105/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine - etažna lastnina - posamezni del stavbe - skupni del stavbe - upravnik - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Določitev novega naslova na samo dokončanje etažne lastnine ne vpliva, saj gre kljub dvema naslovoma, po podatkih prostorskega portala RS ob dnevu odločanja pritožbenega sodišča, za eno stavbo. Sodišče prve stopnje pa bo moralo ugotoviti, ali ima del stavbe na novem naslovu upravnika in v kolikor ga ima, pritegniti v postopek kot udeleženca tudi Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov na novem naslovu (prvi odstavek 4. člena ZVEtL-1).
Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov (prvi odstavek 105. člena SPZ). Del stavbe ne more biti hkrati posamezni in skupni del stavbe.
Pritožbeno sodišče je v več istovrstnih zadevah zavzelo stališče, da zakonske zamudne obresti tečejo od dneva, ko se vojak vrne z misije. Tožbeni zahtevek se nanaša na uveljavljanje odškodnine za materialno škodo, skladno z določbo 165. člena OZ pa se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. Tožnik se je z misije vrnil 31. 3. 2011, zato bi mu zakonske zamudne obresti pripadale od naslednjega dne, to je od 1. 4. 2011 dalje, ob upoštevanju zastaranja pa mu pripadajo od dne 30. 3. 2013.
ZP-1 člen 66, 66/3, 136, 136/1, 136/1-1, 136/1-5. ZPrCP člen 45, 45/10, 110, 110/3, 110/7.
ustavitev postopka o prekršku - opisano dejanje ni prekršek - ni dokazov, da je obdolženi storil prekršek - zakonski znaki prekrška - udeleženec prometne nesreče - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - neprilagojena hitrost vožnje - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči
Voznik mora vsem cestnoprometnim okoliščinam in svojim vozniškim sposobnostim vožnjo vozila v cestnem prometu prilagoditi tako, da vozilo ves čas obvladuje in ga lahko ustavi pred oviro, ki jo, glede na okoliščine, lahko pričakuje. Takšne ovire pri vožnji vozila v cestnem prometu so lahko najrazličnejše, dolgoletna sodna praksa pa je pritrdila tudi stališču, da takšno oviro pri vožnji vozila v cestnem prometu, ki jo voznik lahko pričakuje in mora po potrebi vozilo pred njo ustaviti, pomeni tudi rob vozišča, to je meja, ki loči površino, ki je namenjena prometu vozil, to je vozišče, od površine, ki to ni, na primer od bankine, obcestnega jarka itd.