pritožbeni rok - začetek teka roka za vložitev pravnega sredstva - fikcija vročitve - iztek roka na dela prost dan
Za pravilno izračunavanje fikcije vročitve je ključno, kdaj je vročevalec poskušal sodno pisanje vročiti osebno in, ker z vročitvijo ni uspel, kdaj je naslovniku v hišnem predalčniku pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje se sodno pisanje nahaja in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Od tega datuma se namreč v primeru, da naslovnik v navedenem roku sodnega pisanja ne dvigne, izračuna datum fikcije, tj., datum, ko se šteje, da je vročitev opravljena, od tega datuma pa nadalje prvi in zadnji dan pritožbenega roka.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - sklep o dedovanju - plačilo sodne takse v zapuščinskem postopku - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - vložitev po preteku roka
Dedičev predlog za oprostitev plačila sodne takse za sklep o dedovanju je bil pravilno zavržen kot prepozen, saj je bil vložen po preteku 15-dnevnega roka.
ZIZ člen 23, 23/2, 41, 41/2, 41/5, 55, 55/1, 55/1-2.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - zavrženje predloga za izvršbo - oznaka zahtevka - verodostojna listina - račun (faktura) - obračun obresti - fizična oseba - opravljanje dejavnosti - knjigovodska listina - poslovni dogodek ni izkazan
Če bi upnica z verjetnostjo izkazala, da listine v predlogu za izvršbo predstavljajo knjigovodske listine, ki jih je sama izdala kot fizična oseba pri opravljanju svoje dejavnosti za dejanski poslovni dogodek, bi bilo zavrženje predloga za izvršbo nepravilno.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - ugovor procesnega pobotanja - procesna funkcija pobotnega ugovora - stroški postopka
Toženec je svojo terjatev uveljavljal v pobot, da bi dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka, zato sodišče prve stopnje ne bi smelo ugotoviti obstoja v pobot uveljavljane terjatve toženca preko višine iztoževanega zahtevka tožnika.
Utemeljen tožbeni zahtevek je bil zavrnjen zaradi pobota; v takem primeru je pravilna odločitev, da vsaka stranka sama krije svoje stroške.
ZIZ člen 38, 38/5, 38/6, 38/7, 46, 46/1, 46/2, 46/3, 97, 97/3, 97/4, 97/5. ZPP člen 154, 154/1.
odločitev o izvršilnih stroških - priznanje stroškov postopka - ugotovitveni sklep - stroški izvršitelja - izvršba na premičnine - popolno poplačilo terjatve - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - prostovoljno plačilo - pravna podlaga odločanja - zmotna uporaba materialnega prava - pravnomočnost sklepa o ustavitvi postopka - izvršiteljev obračun terjatve - odstop od sodne prakse
Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za priznanje že plačanih izvršiteljevih stroškov upniku. Ker so bili vsi stroški postopka upniku z dolžnikove strani že prostovoljno plačani in je bil izvršilni postopek zaradi upnikovega umika predloga za izvršbo že pravnomočno ustavljen, ni več nobene potrebe po priznanju izvršiteljevih stroškov.
ZPP člen 287, 287/2, 436, 437, 458, 458/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-2.
spregled pravne osebnosti - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
Toženec je svojo družbo zlorabil za oškodovanje tožnice kot njene upnice, zaradi česar je kot edini družbenik pravne osebe T. d. o. o. tudi sam odgovoren za vtoževano terjatev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00018310
OZ člen 190. ZPP člen 1, 30, 30/1. ZZdrS člen 25. ZDSS-1 člen 5.
stvarna pristojnost - ugovor stvarne nepristojnosti - neupravičena pridobitev - vrnitev stroškov izobraževanja - premoženjskopravni spor - delovni spor
Tožnik zahteva od toženca vračilo stroškov za njegovo izobraževanje v času zdravniške specializacije, češ da toženec ni izpolnil svojih obveznosti, določenih v 25. členu ZZdrS. Gre za premoženjskopravni spor, ki ima podlago v zatrjevani neupravičeni pridobitvi, skladno s 190. členom OZ. Zgolj dejstvo, da je bil toženec v delovnem razmerju, ko se je izobraževal, ne pomeni, da gre v tem primeru za delovni spor. To še posebej, ker je tožnik le financiral toženčevo izobraževanje, ni pa toženca napotil v delovno razmerje.
sodna taksa za pritožbo - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks - pritožbeni razlogi - nepravilna odmera sodne takse - taksa glede na vrednost spornega predmeta - taksni zavezanec
Pritožba tožeče stranke uveljavlja razloge, zaradi katerih bi bil lahko kvečjemu utemeljen ugovor zoper plačilni nalog, ali pa morebitna pritožba zoper sklep o ugovoru. To pa niso razlogi, zaradi katerih bi bila lahko utemeljena pritožba zoper sklep, s katerim se je zavrnil predlog za delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
ZKP člen 18, 18/2, 83, 156, 214, 214/1. ZBan-2 člen 126, 126/4. ZBan-1 člen 215, 215/2. Ustava Republike Slovenije (1974) člen 15, 15/3, 33, 35.
izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - podatki o prometu na transakcijskem računu - obrazložitev odredbe - banka - bančni podatki - varovanje zaupnih podatkov - vložitev kazenske ovadbe - poseg v zasebnost - test sorazmernosti - odredba za hišno preiskavo - nujnost posega
Stališča Ustavnega sodišča iz odločbe Up-1006/13 z dne 9. 6. 2016 v zvezi z obrazloženostjo odredb za hišno preiskavo je potrebno upoštevati tudi pri odredbah, izdanih na podlagi določbe 156. člena ZKP.
Poseg v pravico do zasebnosti bančnih komitentov (35. člen Ustave RS) je potrebno ovrednotiti v luči načela sorazmernosti, saj ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine, ki jih v omejenem in prilagojenem obsegu uživajo tudi pravne osebe, niso absolutne, temveč jih omejujejo temeljne pravice drugih (tretji odstavek 15. člena Ustave RS).
Po presoji pritožbenega sodišča je oškodovana banka X. d.d. s podajo dopolnjene kazenske ovadbe zasledovala legitimen cilj, ki se odraža v varovanju svoje zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS, posredovanje relevantne dokumentacije policiji pa je bil primeren in edini možen način za začetek kazenskega pregona zoper osumljence, ki naj bi jo s kaznivimi dejanji oškodovali. Ravnanje oškodovane banke je bilo tudi sorazmerno v primerjavi s težo posega v pravico do zasebnosti njenih komitentov (osumljencev), saj je oškodovanka organom pregona posredovala le nujno potrebno pravnorelevantno dokumentacijo, v zvezi s katero se je pojavil sum storitve kaznivega dejanja, pri čemer na drugačen način kvalitetne in dokazno podprte kazenske ovadbe sploh ne bi mogla podati. V okoliščinah obravnavane zadeve je potrebno torej v koliziji pravic do zasebnosti bančnih komitentov in pravice do zasebne lastnine oškodovane banke dati prednost slednji, saj oškodovana banka v nasprotnem primeru ne bi imela nobene možnosti za podajo dovolj konkretizirane kazenske ovadbe in bi jo pravna ureditev o zaupnosti bančnih podatkov pravzaprav silila, da sum storitve kaznivega dejanja, s katerim je bila sama oškodovana, enostavno spregleda.
Okoliščina, da bi zainteresirane osebe lahko skrile ali uničile dokaze, za katere je izkazana verjetnost, da jih bo mogoče najti pri njih, je vsekakor okoliščina, ki bi onemogočila učinkovitost hišne preiskave, to pa je tudi konkreten razlog, zaradi katerega je bilo nujno poseči v zasebnost osumljenih.
ZDavP-2 člen 3, 3/2, 3/3, 96, 96/1, 96/3. ZIZ člen 208, 208/1.
sklep o poplačilu - davki - višina zamudnih obresti - obračun obresti - zmotna uporaba materialnega prava - obrestna mera zamudnih obresti - program za izračun zakonskih zamudnih obresti - vrnitev preostanka kupnine dolžniku
Upoštevaje opredelitev davkov in pravilo o obračunavanju zamudnih obresti od nepravočasno plačanih davkov v ZDavP-2, je upnica upravičena do plačila zamudnih obresti od neplačanih glavnic (z izjemo stroškov prisilne izterjave davkov in prispevkov ter stroškov davčne izvršbe), pri čemer je treba glede na naravo izterjevanih glavnic upoštevati 0,0247 odstotno dnevno obrestno mero in ne letno obrestno mero v višini 8 %.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00018428
OZ člen 299, 299/2. ZIZ člen 62, 62/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 20. ZPP člen 163, 163/1, 163/2.
spor majhne vrednosti - naročniško razmerje - tek zamudnih obresti - ugovor izpolnjene obveznosti - uporaba odvetniške tarife - stroškovni zahtevek
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da terjatev ne nastane z izstavitvijo računa, zato prejem računa ni pogoj za nastanek obveznosti. Ima pa dejstvo, da toženec računa ni prejel, vpliv na tek zamudnih obresti.
Sodišče prve stopnje je presojalo utemeljenost izdanega sklepa o izvršbi po stanju ob njegovi izdaji. Neupoštevno je sklicevanje pritožbe na dejstvo, da je bila vtoževana terjatev kasneje že poravnana. Ugovor izpolnjene terjatve bo toženec lahko podal v primeru, če bo tožeča stranka prisojeno terjatev poskušala (ponovno) izterjati.
Sodišče je pri presoji zahtevka za povračilo stroškov in nagrade za zastopanje vezano na navedbe v zahtevku in če so te napačne ali pomanjkljive, zaradi česar jih ne more presoditi oziroma odločiti o njih, zahtevek zavrne, saj ni dolžno presojati oziroma ocenjevati, kaj naj bi pooblaščencu glede na njegovo sodelovanje v postopku, pripadalo.
obnova pravdnega postopka - pravnomočno končan postopek - spor zaradi motenja posesti - obnovitveni razlogi - nova dejstva in novi dokazi - javna seja - pravdna sposobnost - trditveno breme
Po prvem odstavku 394. člena ZPP je mogoče obnoviti le postopek, ki je bil s sodno odločbo pravnomočno končan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STEČAJNO PRAVO
VSL00018019
ZFPPIPP člen 127. Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 5, 24, 25, 34, 92, 92/2, 92/2-c.
pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka - rok za pritožbo - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne - mednarodna pristojnost
Določilo prvega odstavka 24. člena Uredbe (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti se je začelo uporabljati 26. 6. 2018, kar je dva tedna prej, preden je bil dne 10. 7. 2018 izdan sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom. Z vprašanjem, ali je v Sloveniji že vzpostavljen register oziroma več registrov iz 24. člena Uredbe, se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo, saj je tak register pred vzpostavitvijo decentraliziranega sistema za medsebojno povezavo registrov insolventnosti (iz 25. člena Uredbe), ki mora biti uporabnikom na voljo v vseh uradnih jezikih institucij unije, za tuje upnike brez pomena. Dotlej so tuji upniki v enakem položaju kot slovenski upniki. Za začetek stečajnega postopka nad posamezni dolžniki izvedo preko spletnih strani AJPES. Skladno z določilom 127. člena ZFPPIPP rok za pritožbo znaša 15 dni od objave sklepa in tako bo tudi po vzpostavitvi medsebojne povezanosti vseh registrov. Ta rok pa je pritožnik zamudil.
ustavitev kazenskega postopka - zavrnilna sodba - prepoved sojenja o isti stvari - res iudicata
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zasebni tožilec po svojih pooblaščencih na sodišče vložil dve povsem identični zasebni tožbi zoper istega obdolženca zaradi istega kaznivega dejanja s povsem enakima opisoma dejanj, pri čemer je bila prva vložena pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, druga pa pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, le-ta pa je bila odstopljena stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani (I K 43704/2017). Zaradi umika zasebne tožbe v zadevi I K 43704/2017 je prvostopenjsko sodišče izdalo sklep o ustavitvi kazenskega postopka I K 43704/2017 z dne 27. 3. 2017, ki je postal pravnomočen dne 1. 5. 2018. Glede na okoliščino, da se obe zasebni tožbi nanašata na istega obdolženca, isto kaznivo dejanja in vsebujeta enak opis dejanja, je zato sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovilo, da gre v zadevi I K 43704/2017 za res iudicata, ki na podlagi tretjega odstavka 293. člena ZKP predstavlja razlog za izdajo zavrnilne sodbe na glavni obravnavi na podlagi tretje točke 357. člena ZKP. Prepoved sojenja o isti stvari v zadevah, v katerih je po začetku kazenskega postopka odločeno iz vsebinskih ali formalnih razlogov, učinkuje kot res iudicata in preprečuje ponovno sojenje o isti stvari.
predlog za popolno oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti
Strankina procesna dejanja so lahko le nepogojna in s samo njihovo izvršitvijo (to je podajo vlog) v skladu z določbami ZST-1 vzpostavljajo njeno taksno obveznost.
ZPP člen 394, 394-11. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/2.
obnova pravdnega postopka - rok za vložitev predloga za obnovo - začetek teka objektivnega roka - začetek teka subjektivnega roka za obnovo - obnovitveni razlog - identično dejansko stanje - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - prehodne določbe ZPP
Subjektivni rok posamezniku, ki vloži predlog za obnovo postopka po 11. točki 394. člena ZPP, ni mogel pričeti teči prej, preden se je ta določba pričela uporabljati.
spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - višina zahtevka - dokazni predlogi - sporna podlaga in višina zahtevka - dokazna sredstva v postopku v sporih majhne vrednosti - dokaz z zaslišanjem prič
Sodišče prve stopnje je glede na vsebinsko presojo navedb iz prve pripravljalne vloge tožeče stranke spoštovalo določbi tretjega odstavka 452. in 453. člena ZPP in mu zato kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni mogoče očitati. Tožeča stranka ni ostala preslišana. Sodišče prve stopnje je zadostilo svoji obveznosti, da se z navedbami stranke seznani in se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne, ter če niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli.
Kadar sodišče (npr. z nepravilno razlago zakona) zavzame stališče, da je določeno pravno pomembno dejstvo mogoče dokazovati samo z določenim dokazilom ali določeno vrsto dokazil, je sicer mogoče govoriti o kršitvi jamstev v dokaznem postopku, ki predstavlja eno od vrst onemogočanja izjavljanja v postopku, vendar v obravnavanem primeru do tega ni prišlo.
Sodišče prve stopnje v predmetnem postopku ni bilo dolžno slediti dokaznemu predlogu z zaslišanjem prič in zakonitega zastopnika tožeče stranke, ker je pravilno ocenilo, da izvedba predlaganih dokazov na odločitev v zadevi ne bo mogla vplivati. Takšni dokazi namreč kljub uspehu ne bi pomenili uspeha v sporu.