odločanje o vsebini določb o šolskih okoliših - referendum
Določbe o šolskih okoliših v aktu o ustanovitvi javnega zavoda imajo naravo splošnih določb, zato o vprašanjih, ki so vsebina teh določb, lahko občani odločajo na referendumu.
pripor - ponovitvena nevarnost - retroaktivno odločanje o priporu - utemeljen sum - varnost ljudi - milejši ukrepi
Ker je bil prvotni sklep o odreditvi pripora ob reševanju zahteve za varstvo zakonitosti razveljavljen in zadeva vrnjena preiskovalnemu sodniku v novo odločitev, je ta ravnal pravilno, ko je z napadenim sklepom z dne 22.12.2000 med drugim odločil, da pripor po tem sklepu traja od 28.11.2000 dalje (od dejanskega odvzema prostosti). Ne gre za nedopustno retroaktivno odločanje o odreditvi pripora, saj je tako odločanje objektivna posledica preizkušanja pravilnosti in zakonitosti prvotnega sklepa na podlagi rednega in izrednega pravnega sredstva.
S tem ko se je preiskovalni sodnik v sklepu z dne 22.12.2000 pri ponovnem odločanju o odreditvi pripora, ki teče od 28.11.2000 dalje, skliceval na sklep o uvedbi preiskave z dne 19.12.2000 kot ugotovljeni podlagi za obstoj utemeljenega suma storitve očitanih kaznivi dejanj ter na podatke o obstoju ponovitvene nevarnosti, ki so bili zbrani tekom preiskave in na dan 28.11.2000 še niso bili znani, ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21053
KZ člen 129, 134, 134/1, 134/2.ZKP člen 372, 372-5, 420, 420/2.
stek - navidezni idealni stek - odnos konsumpcije - kaznivo dejanje hude telesne poškodbe - kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Ne gre za navidezni realni stek med kaznivima dejanjema hude telesne poškodbe po 1. odstavku 134. člena KZ in povzročitve smrti iz malomarnosti po 129. členu KZ. Predpostavka zanj je namreč, da gre za eno samo storilčevo storitev ali opustitev, ki v konkretnem primeru ni podana, saj se kaznivo dejanje po 1. odstavku 134. člena KZ stori s storitvijo, po 129. členu KZ pa z opustitvijo.
Kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po 2. odstavku 134. člena KZ po načelu konsumpcije zajema tudi kaznivo dejanje po 129. členu KZ.
izvolitev v sodniško funkcijo - zakonska domneva o osebni primernosti vsakega kandidata
V določbi 6. točke 1. odstavka 8. člena ZSS je zakonska domneva o osebni primernosti vsakega kandidata, ki velja tako dolgo, dokler se ne pojavijo razlogi, zaradi katerih ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo ta domneva tudi v nadalje držala; za izpodbijanje te zakonske domneve morajo obstajati trdni in relevantni razlogi.
Toženec je prevozil znak stop s hitrostjo več kot 50 km/h, ki mu ni dopuščala nobenega popravka. Razen tega je ogrožal varnost prometa s težkim naloženim tovornjakom, ki že s svojo maso predstavlja nevarnost za druge. Zato del njegove krivde ni manjši kot 2/3.
Tožnikove kršitve prometnih predpisov s prekoračitvijo hitrosti in z neuporabo varnostnega pasu, kar je po ugotovitvah obeh sodb v vzročni zvezi z nastalo škodo, so dovolj upoštevane pri ugotovitvi njegovega dela krivde. Odločilno je, da je nevaren položaj ustvaril toženec. Njegova kršitev je hujša, zato je njegov del krivde večji.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč, stavbnih zemljišč, stavb in premičnin - zahteva za denacionalizacijo
Le navedba v zahtevi, da je bilo denacionalizacijskemu upravičencu zaplenjeno celotno premoženje, še ne pomeni izrecne zahteve za vračilo premičnega premoženja.
ZDRS člen 10, 10/1-4, 14, 14/2. ZUS člen 16, 23, 23/3, 59, 59/1, 73. ZPP (1977) člen 173, 173/1.
pridobitev z naturalizacijo - pogoji - dokazila o drugem trajnem viru preživljanja - izjava staršev in sestre
Kot dokaz o drugem trajnem viru preživljanja ne zadoščajo izjave staršev in sestre, da tožnica od njih prejema zadostna sredstva za lastno preživljanje in preživljanje svojega otroka.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 201, 201/1-1, 361, 361/5, 420, 420/2.
pripor - begosumnost - podaljšanje pripora ob izreku sodbe - vsebina sklepa o priporu - obstoj utemeljenega suma - sojenje v razumnem roku - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri podaljšanju pripora po 5.odst. 361.čl. ZKP je pravilno ravnanje sodišča, če svoj sklep o utemeljenosti suma, ki po presoji prvostopenjskega sodišča dosega že stopnjo gotovosti, opre na dejstvo, da je bila obtožencu izrečena sodba, s katero je bil spoznan za krivega, čeprav sodba še ni pravnomočna.
Po veljavni sodni praksi ima upnik pravico, kadar med pogodbenikoma ni dogovorjen določen tečaj tuje valute, da sam izbere menjalniški tečaj v kraju plačila, in to prodajni tečaj. Srednji tečaj, kot je bil določen za toženčevo izpolnitev pri Novi KBM, pa pomeni sredino med nakupnim in prodajnim tečajem za efektivo.
Snaha pokojne upravičenke, četudi je dedovala siceršnje premoženje pokojne upravičenke, glede na ureditev vstopne pravice po 12. členu Zakona o dedovanju, glede nacionaliziranega premoženja zapustnice ne sodi v krog njenih zakonitih dedičev. Zato tudi ni upravičena uveljavljati pravice iz ZDen (1. odst. 15. člena ZDen).
pogoji za uvedbo denacionalizacijskega postopka - denacionalizacija stavbnega zemljišča
Pri denacionalizaciji stavbnih zemljišč je pomemben tudi akt, na podlagi katerega je bilo zemljišče izročeno občini. Sam odvzem lastninske pravice še ne pomeni, da je podana podlaga za denacionalizacijo. Toda tudi dejanski odvzem zemljišča, izvršen v letu 1979 in to na podlagi predpisa, ki ni naveden v 3. členu ZDen, in če je bila tudi odškodnina plačana po predpisu, ki tudi ni naveden v navedeni določbi ZDen, ne more biti podlaga za uveljavljanje pravic iz ZDen.
pogoji za uvedbo denacionalizacijskega postopka - premoženje, ki je po ZDen izrecno izključeno iz denacionalizacije
Če je bilo premoženje podržavljeno na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (Ur.l. FLRJ, št. 35/48) je šteti, da je bilo podržavljeno na podlagi vseh določb tega zakona, torej tudi na podlagi določbe 7.a člena Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (Ur.l. FLRJ, št. 98/46), ki je po ZDen izrecno izključeno iz denacionalizacije.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navajanjem dejstev, ki izpodbijajo v pravnomočnem sklepu ugotovljeno dejansko stanje glede tega, da je obsojenec prejel pisni odpravek sodbe sodišča prve stopnje dne 2.4.1998, obsojenčev zagovornik uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa po določbi 2.odst. 420.čl. ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - ustna pogodba - konvalidacija - pridobitni način
Pogodba, ki ni bila sklenjena v predpisani pisni obliki in ki je po navedbah tožeče stranke postala veljavna z realizacijo, je samo pravni naslov za pridobitev lastninske pravice. Realizacija ima pomen za presojo veljavnosti pogodbe, pri nepremičninah pa ne pomeni tudi pridobitnega načina, potrebnega za prenos lastninske pravice.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - avtomobil kot nevarna stvar - deljena odgovornost - ravnanje pešca - vmesna sodba
Ustrezno je upoštevano, da je tožnik ustvaril nevarno situacijo (s hojo v temi po cesti, na kateri se je odvijal motorni promet), da je hodil po vozišču kljub razpoložljivi bankini ob njej, tudi ob srečavanju dveh avtomobilov tik pred trčenjem, da je bil težko opazen, ker ni uporabljal predpisanih svetlobnih odsevnih teles in da je cesto uporabljal alkoholiziran (zaradi česar ga je po ugotovitvah sodišč večkrat zaneslo na sredino vozišča in kar vozniku ni moglo biti znano, ko ga je zagledal le na 5 ali 10 metrov). V ugotovljenih razmerah je dobil tožnikov način uporabe ceste pomen pretežnega vzroka nastanka nezgode, zaradi česar je materialnopravno pravilen zaključek sodišč nižjih stopenj, da znaša njegov prispevek k nezgodi 60%, kar pomeni, da je imetnik avtomobila v tem obsegu prost odgovornosti in da tožniku kot oškodovancu odgovarja toženka le za 40% škode.
družba z omejeno odgovornostjo - izpodbojnost sklepov skupščine - razlogi za izpodbojnost - kršitev dobrih poslovnih običajev - oškodovanje družbenika
Sklep skupščine d.o.o. po likvidaciji, ki edinemu družbeniku priznava manjši odstotek razdelitvene mase, drugemu pa večjega od odstotka njunih poslovnih deležev v družbi, je lahko izpodbojen, ni pa ničen.
V postopku denacionalizacije, ki teče na zahtevo stranke, mora ta predložiti vsa v 62. členu ZDen predpisana dokazila, če hoče, da bo njen zahtevek meritorno obravnavan. Zato ugovor tožnice, ki ni predložila listine o podržavljenju oziroma navedla uradnega glasila, v katerem je bil objavljen akt s konkretno navedbo predmeta podržavljenja, da bi moralo sodišče opraviti primerjalno analizo 3., 4. in 5. člena ZDen in odgovoriti na vprašanje, kateri predpis je bil podlaga za podržavljenje predmetnih nepremičnin, ni utemeljena.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper odločbo, izdano v postopku izvršitve kazenske sankcije
Ker sta bili odločbi, zoper kateri je vložena zahteva za varstvo zakonitosti, izdani v postopku izvršitve pravnomočno izrečene kazenske sankcije po določbah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in Zakona o splošnem upravnem postopku in ne po določbah ZKP, zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.