SZ člen 117, 117/1, 117/5, 123.ZOR člen 103, 109, 117.
privatizacija stanovanj - zahteva za prodajo stanovanja - soglasje imetnika stanovanjske pravice - neveljavnost pogodbe - ničnost - izpodbojnost - prenehanje pravice - pravno mnenje
Pogodba, ki so jo sklenile tožene stranke je izpodbojna. Tožnica, ki je bila imetnica stanovanjske pravice, bi imela pravico zahtevati razveljavitev sporne prodajne pogodbe, toda le tedaj, če bi obenem utemeljeno zahtevala tudi sklenitev pogodbe z njo (glej podrobneje o tem pravno mnenje Občne seje VS RS z dne 22. in 23.6.1993, Poročilo o sodni praksi VS RS, št. 1/93, stran 28). V konkretnem primeru je tožnica zahtevala prodajo stanovanja šele po 18.10.1994, torej po izteku dveletnega roka iz 123. člena SZ, zato ni več upravičena do odkupa stanovanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristransko sojenje - oteževanje medsebojnih delovnih odnosov
Zaradi tega, ker je eden od upnikov mož predsednice okrajnega sodišča so se pri udeležencih v postopku pojavili različni dvomi, ki objektivno lahko povzročajo dvom v nepristransko sojenje, poleg tega pa otežujejo delo sodišča in medsebojne odnose med ljudmi, ki na sodišču opravljajo sodno funkcijo.
Sporazum z dne 08.08.1990 ni predpogodba, ker ni sklenjena v predpisani obliki. V zvezi s tem revizijska izvajanja niso sprejemljiva, saj ustrezna obličnost koristi predvsem kupcu, ki po 33. členu ZTLR pridobi lastninsko pravico na nepremičnini šele z vpisom v zemljiško knjigo in izbrisom prejšnjega lastnika. Sporazum z dne 08.08.1990 tudi ne more biti predpogodba, ker ni vseboval bistvenih sestavin iz glavne pogodbe, to je cene ali podatkov, na podlagi katerih bi jo bilo mogoče določiti (prvi odstavek 462. člena ZOR).
Prepozno vloženo tožbo sodišče zavrže (2. točka 1. odstavka 34. člena ZUS). Rok za tožbo zoper akte iz 4. odstavka 1. člena ZUS prične po 2. odstavku 21. člena ZUS teči z objavo akta. Rok 30 dni za vložitev tožbe je zakoniti procesni rok in je prekluziven.
povrnitev negmotne škode - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca
S tem, da je dala tožnici kot dolgoletni policistki na razpolago denar za nabavo obutve, je tožena stranka ravnala v utemeljenem zaupanju, da tožnica na podlagi svojih izkušenj in glede na opremo svojih kolegov ve, kakšne čevlje potrebuje za službo. Čevlje si je izbrala sama tožnica. Tožene stranke v zvezi s tem ne zadene krivda.
Revizija sicer pravilno navaja, da določilo 207. člena ZOR ureja le medsebojno odgovornost več oseb za isto škodo in da je treba presojati odgovornost toženih strank po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti. Toda sodišče prve stopnje je tako tudi ravnalo, saj je izhajalo iz temeljnih načel obligacijskega prava (12., 16. in 18. člen ZOR), iz splošnih načel o odškodninski odgovornosti (154. in 158. člen ZOR) ter je šele na 8. strani utemeljitve navedlo tudi 207. člen ZOR.
Izpodbijana sodba nima razlogov o tem, kdaj pri izdaji odločbe o dovolitvi priglašenih del niso bila obravnavana tudi že opravljena dela na objektu, ki so sporna zaradi posega v skupne napeljave.
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, če je bil predsednik senata, ki je odločal v upravnem sporu, sodnik, ki bi moral biti izločen, saj je izdal in podpisal odločbo tožene stranke, izdane v prejšnjem postopku in odločbo tožene stranke o zavrženju predloga za obnovo postopka.
ZOR člen 119, 200, 200/1, 200/2. ZPP (1977) člen 325, 325/1, 338, 338/1. ZJO člen 9.
denarna odškodnina - povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi okrnitve pravice osebnosti - objava sodbe - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - obseg objave sodbe
Novinar, ki objavi informacijo v obsegu in na način, kot jo je izvedel na tiskovni konferenci državnega organa, ni dolžan še sam ocenjevati (9. člen ZJO), kateri ustavni pravici je treba dati prednost: varstvu tožnikove osebnosti in osebnostnih pravic (35. člen URS) ali pravici javnosti do obveščenosti (prvi odstavek 39. člena URS).
Pri odločitvi, kakšno uporabo sankcije objave sodbe iz 199. člena ZOR narekujejo konkretne okoliščine zadeve, mora sodišče opraviti dvojno presojo. Predvsem mora paziti, da (v smislu drugega odstavka 200. člena ZOR, ki ga je tudi pri sankciji iz 199. člena ZOR treba vzeti v razmislek) ne gre na roko težnjam, ki niso v skladu z namenom odškodninskih sankcij - in ne da tej sankciji penalne funkcije, ki je po našem pravnem redu odškodninske sankcije nimajo. Poleg tega mora upoštevati, da objava sodbe v sredstvu javnega obveščanja (po ZJO) oziroma javnem glasilu pomeni obveščanje javnosti o odločitvi v nekem sodnem sporu, zato je treba upoštevati tudi interes javnosti, da je to obvestilo v sorazmerju s pomembnostjo njegove vsebine.
začasna odredba - nastanek težko popravljive škode - pristojbina za uporabo radijskih frekvenc - preklic radijskega dovoljenja
Čeprav je preklic radijskega dovoljenja stvar posebnega postopka, je vendar pomembna okoliščina v zvezi s presojo nastanka težko popravljive škode, saj je glede na poseben postopek, določen z ZTel, izvršljiva že odločba prve stopnje o preklicu radijskega dovoljenja.
Če carinski organ podvomi v ceno uvoženega rabljenega vozila, navedeno v fakturi (faktura brez številke), ugotovi carinsko osnovo v skladu z določbami 34. do 45. člena CZ.
začasna odredba - ugotavljanje dejstev brez glavne obravnave
V postopku za izdajo začasne odredbe po 68. členu ZDen ni mogoče ugotavljati dejanskega stanja glede možnih načinov vrnitve podržavljenega premoženja in tudi ni mogoče prejudicirati, v kakšni obliki bo premoženje vrnjeno.
ZDen člen 3, 3-9. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč člen 14, 14/1, 14/4.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih zgradb - nacionalizacija poslovnih prostorov po sklenjeni kupni pogodbi
Pogoji za nacionalizacijo poslovnih prostorov, v katerih je lastnica prenehala opravljati dovoljeno dejavnost, niso izpolnjeni, če so že pred izdajo odločbe o nacionalizaciji na podlagi kupne pogodbe prešli v družbeno lastnino.
sklep o dedovanju - učinek pravnomočnosti sklepa - izpodbijanje dela sklepa o dedovanju - lastninska tožba
Sklep o dedovanju rešuje vprašanje, kdo je dedič za vse zapustnikovo premoženje, ne glede na to, ali se je zanj v zapuščinskem postopku vedelo ali ne. Zato po 220. členu ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže samo stranke, ki so sodelovale v postopku, in še to samo glede pravice do dedovanja ali do volila. Sicer pa smejo udeleženci zapuščinskega postopka po pravnomočnosti sklepa o dedovanju vlagati tožbe, s katerimi uveljavljajo svojo lastninsko pravico na kateremkoli veljavnem pravnem temelju, razen na dednopravnem.
Če smejo vlagati lastninske tožbe udeleženci zapuščinskega postopka, velja to toliko bolj za stranke, ki niso sodelovale v zapuščinskem postopku. Seveda pa te nimajo pravice posegati v pravnomočno sodno odločbo, ker pravnomočnega sklepa o dedovanju ne morejo izpodbijati niti udeleženci zapuščinskega postopka, ki morajo oblikovati tožbeni zahtevek v skladu z določbami Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR, Ur.l. SFRJ, št. 6/80 do 36/90).
ZPP (1977) člen 385, 385/3, 395, 395/2.ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2.
revizija - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot revizijski razlog - dokazna ocena - delitev skupnega premoženja zakoncev
Če je materialnopravni pristop pravilen, pa stranka meni, da bi bilo treba na podlagi drugačne dokazne ocene drugače uporabiti materialno pravo, to ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 385. člena ZPP).
ZMZPP člen 4, 100. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1-6.
priznanje tujih sodnih odločb - javni red RS - meddržavna pogodba o pravni pomoči
ZMZPP določa kot razlog za odklonitev priznanja tuje sodne odločbe, če bi bil učinek priznanja v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. Pogodba z Republiko Hrvaško pa določa kot pogoj za priznanje, če priznanje in izvršitev odločbe ni v nasprotju z ustavo in pravnim redom zaprošene države pogodbenice. Ta pogodbena določba ne razširja preizkusa na dejansko in pravno pravilnost obravnavane sodne odločbe. Omejuje se na preizkus skladnosti z načeli pravne ureditve in tistimi določbami posameznih zakonov, ki opredeljujejo pravni red države.
Obveznost tožene stranke je vezana na valutno klavzulo in je izražena v nemških markah. Zato znašajo obresti toliko, kot se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled. Če pogodbeni stranki dogovorita valutno klavzulo, je mogoče za isti čas, za katerega velja valutna klavzula, zahtevati zamudne obresti le po navedeni obrestni meri.
ZOUTI člen 10, 11, 11/1-3, 12. Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti člen 4, 22.
Z izročitvijo sorazmernega solastniškega deleža na nepremičnini v posest denacionalizacijskim upravičencem bodo le ti kot solastniki razpolagali lahko samo s svojim deležem in ne s fizičnim delom solastne stvari. Soposest je posest, ki je zaradi solastništva več oseb na isti stvari po ZTLR omejena in pomeni dejansko izvrševanje oblasti več oseb na nerazdeljeni stvari.
Obveznosti nasprotnega udeleženca iz naslova zveznih in deželnih davkov v Nemčiji niso ovira v smislu 4. poglavja ZMZPP za priznanje sodne odločbe nemškega sodišča.