razdružitev solastnine – napotitev na pravdo – vlaganje v nepremičnino – povečanje solastniškega deleža – uporaba ZTLR ali SPZ
Sodišče v nepravdnem postopku za delitev solastnine prekine postopek in udeležence napoti na pravdo, če je spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev (3. odst. 188. čl. ZNP). Torej mora biti sporno stvarnopravno vprašanje glede predmeta delitve, ne obligacijsko. V kolikor ima udeleženec le obligacijski zahtevek, ta na sam postopek delitve stvari ne vpliva.
Kljub izrecnemu soglasju drugih solastnikov za vlaganja imajo vlaganja za posledico spremembo deležev solastnikov na nepremičnini le, če med solastniki obstaja še nadaljnji dogovor – soglasje, da se sorazmerno z vlaganji spremenijo solastniški deleži.
ZIZ člen 2, 2/2, 55, 55/1, 55/1-11. ZGP člen 38. KZ člen 115, 115/5. ZSUN člen 1, 1/5. ZPPSL člen 1, 1/2, 61, 61/1, 63, 63/1, 63/2, 64, 64/1, 66, 66/2, 66/3, 66/4.
izvršba po uradni dolžnosti – potrjena prisilna poravnava - več zaporednih prisilnih poravnav - denarna kazen za gospodarski prestopek – izvršitev denarne kazni - absolutno zastaranje - zastaranje izvršitve denarne kazni – zastaranje izterjave povprečnine
Izvršitev denarne kazni za gospodarski prestopek zastara v vsakem primeru, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje izvršitve kazni, torej šest let od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila kazen izrečena. Gre za absolutno zastaranje, na katero izvršilno sodišče pazi po uradni dolžnosti v okviru pravilne uporabe kazenskega materialnega prava.
Za zastaranje izterjave povprečnine se uporabljajo pravila obligacijskega prava o zastaranju terjatev.
V ZPPSL ni pravne podlage za učinkovanje več zaporednih prisilnih poravnav na isto terjatev. Če pa obveznost niti po potrjeni prisilni poravnavi ni plačana in pride do nove potrjene prisilne poravnave, po mnenju višjega sodišča dolžnik v oz. po drugi prisilni poravnavi ne more uveljavljati zmanjšanja že s prvo potrjeno prisilno poravnavo zmanjšane terjatve. Terjatev upnika, ki po prvi potrjeni prisilni poravnavi ni bila plačana, torej v drugi prisilni poravnavi oživi in druga potrjena prisilna poravnava učinkuje na terjatev v znesku, do katerega bi imel upnik pravico, če prva prisilna poravnava ne bi bila potrjena.
valorizacija odškodnine – pravdni stroški – uspeh pravdnih strank v odškodninski pravdi – sprememba tožbe – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Če je bila denarna obveznost, ki je predmet odškodninskega zahtevka, med postopkom delno plačana, je treba valorizirati tudi delno plačilo. To terja pravilo, da z delnim plačilom denarna obveznost delno preneha. Pri delnem plačilu tako ni odločilno, kakšen nominalni znesek je bil plačan, temveč predvsem v kakšnem delu je odškodninska obveznost za plačilo prenehala oziroma v kakšnem deležu še obstaja in se valorizira dalje z odmero odškodnine po cenah na dan izdaje sodne odločbe.
V sporu zaradi plačila odškodnine za negmotno škodo se uspeh pravdnih strank presoja glede na končno višino zahtevka, če je bilo zvišanje tožbenega zahtevka posledica med pravdo spremenjenih okoliščin, ki vplivajo na odmero odškodnine.
V primeru plačila odškodnine iz AO plus zavarovanje, ker je zvin vratne hrbtenice izključen iz kritja, dodatno pa je oškodovanec utrpel še pretres možganov in postkomocijski sindrom, je ustrezna skupno odmerjena odškodnina 6.300,00 EUR, kar predstavlja 6,84 plač v času sojenja.
Pravno podlago zahtevka po plačilu odškodnine zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine od uveljavitve ZDen do vrnitve nepremičnine v posest predstavlja določba 2. odst. 72. člena ZDen.
Pri prostovoljnem zavarovanju zavarovalnica načeloma odgovarja le do višine nominalnega zneska zavarovalne vsote, razen seveda, če je valorizacija v konkretnem primeru bodisi posebej dogovorjena bodisi je predmet splošno uveljavljene prakse zavarovalnice. Prav v tem smislu je treba razumeti sodno prakso, ki je tudi pri prostovoljnih zavarovanjih dopustila valorizacijo. Odločilni razlog za takšno prakso pa je bil v upoštevanju načela enakega obravnavanja oškodovancev v zvezi s spremembo poslovne politike zavarovalnic.
ZTLR člen 52, 53. SPZ člen 215, 216. ZUreP-1 člen 92, 110.
služnost v javno korist – sklenitev pogodbe – odškodnina zaradi manjvrednosti zemljišča
Služnost v javno korist je posebna oblika odplačne služnosti, za katero se uporabljajo splošna pravila stvarnega prava, če posebni predpisi ne določajo drugače. Že pred sprejemom ZUreP-1, ki je eksplicitno določil pogoje in funkcijo služnosti v javno korist, je praksa sledila načelom stvarnega prava o omejitvah lastninske pravice v javno korist z ustanavljanjem služnosti, in sicer s pridobitvijo soglasij lastnikov služečih nepremičnin (izvedeni način nastanka stvarnih služnosti), v primeru njihovega nasprotovanja pa z odločbo državnega organa - razlastitvijo (na izvorni način).
Soglasje lastnika služečega zemljišča kot izjava njegove volje, ki dovoljuje poseg v svojo nepremičnino z ravnanjem drugega subjekta oz. s privolitvijo v opuščanje lastnih ravnanj, katerih mu kot lastniku sicer ne bi bilo treba opustiti, in sprejem tega soglasja oz. dovoljenja služnostnega upravičenca na drugi strani, ne pomeni nič drugega, kot sklenitev pogodbe o stvarni služnosti.
OZ člen 184. ZPP člen 80. 81, 81/1, 100, 205, 205/1, 205/1-1. ZD člen 132.
smrt stranke – nepremoženjska škoda – dolžnost povrnitve škode
Ni podedljiva terjatev za povračilo nepremoženjske škode, medtem ko dolžnost povrnitve nepremoženjske škode preide na dediče, zato smrt tožene stranke, ki ima pooblaščenca, ne vpliva na tek pravdnega postopka zaradi plačila odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sodišče je ugotovilo, da zakonska zveza pravdnih strank ne sloni več na medsebojnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in pomoči, zato jo je razvezalo. Četudi se toženec ne strinja z razvezo zakonske zveze, odločitev sodišča ne more biti drugačna, saj za nevzdržnost zakonske zveze zadostuje, da samo eden od zakoncev ne more več prenašati zakonske skupnosti, pri tem pa tudi ni pomembno, kateri od zakoncev je nevzdržnost povzročil.
V primeru, ko oškodovanec sam reparira škodo, mora v okviru trditvene podlage navesti in predložiti dokaze o višini stroškov. Sklicevanje na predračun in cenitev izven pravde ne zadostuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0056024
ZPP člen 254, 254/2, 254, 254/2. OZ člen 131, 131.
povzročitev škode - pravne podlage za odgovornost - dokaz z izvedencem
Namen dokaza z izvedencem ni doseči strinjanje strank glede njegovih ugotovitev. To je samostojni dokaz, ki je ravno tako kot ostali izvedeni dokazi v postopku podvržen dokazni oceni v skladu z 8. členom ZPP. Postavitev novega izvedenca bi bila zato utemeljena zgolj v primeru, ko bi sodišče imelo dvom o njegovi strokovnosti oziroma strokovnosti in popolnosti njegovega mnenja.
odškodninska odgovornost - dokazna ocena - dejansko stanje - silobran - povzročitelj škode
O tem, ali je toženec povzročitelj, bi moralo biti sodišče prve stopnje prepričano; le verjetnost ne zadostuje. S stopnjo prepričanja pa sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti, da je prav toženec povzročitelj, zlasti zato, ker sta neposredno po dogodku policista uporabila proti tožniku strokovni prijem z zvijanjem roke na hrbtu. Življenjsko izkustvena je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je morebiten vzrok poškodbe lahko tudi ravnanje policistov.
Če je škodni dogodek pri oškodovancu izzval prej klinično neme bolezenske spremembe, odgovarja povzročitelj škode tudi za tisto škodo, ki izvira iz takih sprememb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0053922
ZZZDR člen 51, 51. ZOR člen 219, 219. ZPP člen 319, 324, 319, 324. SPZ člen 68, 68.
ekonomska skupnost zakoncev - uporabnina - prepoved uporabe - stroški solastnika - pobot - pobotni ugovor - izrek sodbe
Ekonomska skupnost je komponenta življenjske skupnosti in zato ekonomska skupnost med zakoncema ne more prenehati kasneje kot življenjska skupnost.
Iz vseh ugotovljenih okoliščin ni mogoče zaključiti, da je toženec tožnico izključil iz uporabe skupne hiše.
Tožnico do izselitve iz hiše bremenijo stroški kot uporabnico in kot lastnico, po izselitvi pa zgolj kot lastnico.
Ob tem naj upošteva, da se pri pobotnem ugovoru ugotovi terjatev ene in druge stranke, terjatvi se med seboj nato pobotata, eventualni presežek (zahtevka tožeče stranke) pa je treba zavrniti (ne le v pobot uveljavljeni in priznani del).
ZPP člen 154, 154/2, 154, 154/2. OZ člen 168, 168.
premoženjska škoda - valorizacija - tek zamudnih obresti
Če je višina škode ugotovljena glede na podatke po posameznih mesecih in ne po kriterijih ob izdaji sodne odločbe, ni upravičena valorizacija izplačane odškodnine.
oderuške obresti - domneva oderuških obresti - oderuškost - tek obresti - pogodbene in zakonske zamudne obresti
Za obstoj domneve oderuških obresti mora biti podan objektivni pogoj oderuškosti, kot je opredeljen v 377. členu OZ. Domnevo oderuških obresti, tudi če so te po objektivnem kriteriju zaradi visoke obrestne mere oderuške, lahko upnik izpodbije s tem, da dokaže, da ni izrabil stiske in težkega gmotnega stanja dolžnika oziroma njegove neizkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti.
Obresti, ki so do pred uveljavitvijo OZ-A dosegle glavnico, nehajo teči. To velja tako za pogodbene kot zakonske zamudne obresti.
zaščita pred vznemirjanjem - nagatorna tožba - actio negatoria - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice
Ob ugotovitvi obstoja služnosti tožene stranke je sodišče pravilno zaključilo, da nasipanje peska ter čiščenje odtočnih jaškov ne predstavlja protipravnega posega v lastninsko pravico tožeče stranke, pač pa prav nasprotno, pomeni vzdrževanje in izboljšanje poti v korist vseh njenih uporabnikov.
Sodna poravnava v nepravdnem postopku razdelitve skupnega premoženja, s katero si nepremičnine sporazumno razdelijo sami udeleženci (16. čl. ZTLR v zvezi z 18. čl. ZTLR in 70. čl. SPZ v zvezi z 72. čl. SPZ) in torej ne sodišče kot državni organ (20. čl. ZTLR, 42. čl. SPZ), ne predstavlja temelja novega nastanka lastninske pravice (originarni, izvirni pridobitni način), temveč zgolj temelj za njen prenos v pravem pomenu besede (derivativni, izvedeni pridobitni način). Da bo na tej podlagi do spremembe lastninsko pravnega stanja zares prišlo, je potreben še razpolagalni pravni posel – konkretno vpis v zemljiško knjigo (33. člen ZTLR, 1. odst. 49. člena SPZ).
zaznamba sklepa o izvršbi – lastništvo nepremičnine
V zemljiški knjigi je kot lastnica nepremičnine, pri kateri naj bi se zaznamoval sklep o izvršbi, vknjižena oseba z drugim priimkom in naslovom, kot ga ima dolžnica. Glede na to, da zemljiškoknjižni postopek teče po uradi dolžnosti, bi moralo zemljiškoknjižno sodišče, preden je zaključilo, da dolžnica ni lastnica nepremičnine, zaradi česar zaznambe ni opravilo, te podatke preveriti, po potrebi tudi z vpogledom v izvršilni spis.