skupno premoženje zakoncev – solastnina – pasivna legitimacija
Samo dejstvo, da sta dva živela v zakonski zvezi, še nima za posledico, da je premoženje, ki sta ga v tem času pridobila, skupno premoženje. Skupno je le tisto premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze. V predmetni zadevi sta vikend gradila starša toženca, pravdni stranki pa v izgradnjo nista vlagala. Ker je toženec postal solastnik do ½ na podlagi dedovanja, gre za posebno premoženje toženca in ne skupno premoženje pravdnih strank.
V sporu glede ugotovitve obsega in deleža na skupnem premoženju je samo toženec kot bivši zakonec lahko pasivno legitimiran. Solastnika nepremičnine (toženec in njegova sestra) namreč nista nujna sospornika.
razdružitev solastnine – napotitev na pravdo – vlaganje v nepremičnino – povečanje solastniškega deleža – uporaba ZTLR ali SPZ
Sodišče v nepravdnem postopku za delitev solastnine prekine postopek in udeležence napoti na pravdo, če je spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev (3. odst. 188. čl. ZNP). Torej mora biti sporno stvarnopravno vprašanje glede predmeta delitve, ne obligacijsko. V kolikor ima udeleženec le obligacijski zahtevek, ta na sam postopek delitve stvari ne vpliva.
Kljub izrecnemu soglasju drugih solastnikov za vlaganja imajo vlaganja za posledico spremembo deležev solastnikov na nepremičnini le, če med solastniki obstaja še nadaljnji dogovor – soglasje, da se sorazmerno z vlaganji spremenijo solastniški deleži.
kaznivo dejanje samovoljnosti – kršitev lastninske pravice - opis kaznivega dejanja - krivda pri kaznivem dejanju samovoljnosti
Iz izreka sodbe sicer eksplicitno res ne izhaja, da je obdolženi kršil lastninsko pravico, vendar pa je to iz opisa kljub temu dovolj jasno razvidno in konkretizirano. Obdolženemu se namreč očita, da je samovoljno s škarjami porezal večje število vrhov smrek in cipres na zemljišču zasebnega tožilca. Iz takšnega opisa tudi po mnenju pritožbenega sodišča dovolj jasno in določno izhaja očitek, da je obdolženi z rezanjem vrhov dreves, ki so stali na zemljišču zasebnega tožilca (in so bila torej njegova last) posegel v lastninsko pravico zasebnega tožilca na porezanih drevesih.
V zvezi s krivdo pri kaznivem dejanju samovoljnosti po 1. odst. 313. člena KZ je potrebno ločiti storilčev psihični odnos do jemanja pravice in njegov psihični odnos do pravice, ki si jo jemlje. Psihični odnos do jemanja pravice je vedno naklep, kar pomeni, da se storilec zaveda ali dopušča, da ni upravičen, da si pravico vzame sam, ker predpisi njeno uresničevanje urejajo drugače. Glede same pravice pa se storilec zaveda, da mu gre ali to dopušča, lahko pa je glede tega tudi v zmoti in misli, da mu pravica gre.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058405
ZPP člen 188, 188/3. ZOR člen 277, 277/1. ZPPSL člen 62, 62/1, 62/3, 64, 64/3.
pogodba o delu – klavzula ključ v roke – dogovorjena dela – dejanska količina potrebnih del – plačilo pod pogoji potrjene prisilne poravnave – delni umik tožbe – pravnomočna odločitev o umiku tožbe – sprememba tožbenega zahtevka – poprava tožbenega zahtevka – pravdni postopek po potrditvi prisilne poravnave – ugotovitev sporne terjatve – stroški izvršilnega in pravdnega postopka – pogoji potrjene prisilne poravnave
Cena, določena s klavzulo »ključ v roke«, lahko obsega le vrednost tistih vrst del, ki so s pogodbo dogovorjena, in sicer ne glede na dejansko količino potrebnih del. Ne obsega pa takšna cena drugih vrst del, ki s pogodbo niso bila dogovorjena, čeprav so ta druga dela potrebna za uporabo celotnega objekta, na katerem se opravljajo pogodbena dela.
Glede na to, da gre za pravdni postopek, ki teče po potrditvi prisilne poravnave proti dolžniku zaradi izplačila terjatve upnika, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 3. odstavka 64. člena ZPPSL najprej ugotavljalo obstoj sporne terjatve. Pojem ugotovljene terjatve opredeljuje določba 1. odstavka 62. člena ZPPSL, ki pravi, da so z ugotovljeno terjatvijo mišljeni glavni dolg in obresti, ki so dospele do začetka postopka prisilne poravnave, če temelji terjatev na izvršljivi odločbi, pa tudi stroški pravdnega in izvršilnega postopka.
K ugotovljeni terjatvi v smislu določbe 1. odstavka 62. člena ZPPSL se ne prištevajo stroški izvršilnega in pravdnega postopka, nastali v predmetnem postopku, saj ti stroški (še) ne temeljijo na izvršljivi odločbi, kakor to zahteva določba 1. odstavka 62. člena ZPPSL.
Navidezna pogodba je neobstoječa in zato ni potrebno navezovati posledic takšne pogodbe s sankcijami, ki po splošnih pravilih veljajo za ničnost pogodbe.
Tožeča stranka je v tožbi izrecno navedla, da je bila hiša Ob potoku 6 prodana in je "celotna kupnina šla sporazumno s tožnico V. B. za plačilo gradnje na novi stavbi, ki nosi sedaj hišno številko Ob potoku 9." in da je "povsem isto bilo pozneje ob prodaji stavbe Ob potoku 8, pa še je bilo denarja za dograditev nove hiše premalo in sta morala tako tožnica in njen mož dodajati sredstva..." in šele nato v nadaljevanju postopka pričela zatrjevati diametralno nasprotne okoliščine. S tem pa je v bistvu preklicala svoje tožbene trditve. Tožena stranka se je na takšno tožbeno anticipirano priznanje dejstev tožeče stranke v nadaljevanju postopka tudi sklicevala oziroma je sama prevzela tudi te trditve tožeče stranke, ko je utemeljevala svoje ugovorne navedbe. Zato pa bi moralo sodišče prve stopnje v skladu s 214. členom ZPP presoditi po prostem prepričanju, upoštevajoč vse okoliščine primera, ali naj šteje za priznano ali izpodbijano dejstvo, ki ga je stranka najprej priznala, potem pa popolnoma ali deloma zanikala ali pa omejila priznanje s tem, da je dodala druga dejstva.
odškodninska odgovornost - dokazna ocena - dejansko stanje - silobran - povzročitelj škode
O tem, ali je toženec povzročitelj, bi moralo biti sodišče prve stopnje prepričano; le verjetnost ne zadostuje. S stopnjo prepričanja pa sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti, da je prav toženec povzročitelj, zlasti zato, ker sta neposredno po dogodku policista uporabila proti tožniku strokovni prijem z zvijanjem roke na hrbtu. Življenjsko izkustvena je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je morebiten vzrok poškodbe lahko tudi ravnanje policistov.
zaznamba sklepa o izvršbi – lastništvo nepremičnine
V zemljiški knjigi je kot lastnica nepremičnine, pri kateri naj bi se zaznamoval sklep o izvršbi, vknjižena oseba z drugim priimkom in naslovom, kot ga ima dolžnica. Glede na to, da zemljiškoknjižni postopek teče po uradi dolžnosti, bi moralo zemljiškoknjižno sodišče, preden je zaključilo, da dolžnica ni lastnica nepremičnine, zaradi česar zaznambe ni opravilo, te podatke preveriti, po potrebi tudi z vpogledom v izvršilni spis.
Veljavni ZPP (iz l. 1999) ne v 264. členu ne v katerikoli drugi določbi ne prepoveduje zavarovanja dokaza z zaslišanjem stranke. Povsem drugačna ugotovitev pa velja za prej veljavni ZPP iz l. 1977. Le-ta je namreč v 272. členu (poleg tega, kar je tudi sedaj vsebina 264. člena ZPP) izrecno določal tudi, da v postopku za zavarovanje dokazov ni dovoljeno dokazovanje z zaslišanjem strank. Z uporabo zgodovinske razlage je na podlagi primerjave obeh zakonov zato mogoče sklepati, da je zakonodajalec očitno imel namen spremeniti obstoječo ureditev tega vprašanja. Da je po pozitivnem pravu dokaz z zaslišanjem strank možen, je jasno že zavzel stališče tudi dr. Lojze Ude.
ZTLR člen 13, 13/2, 13, 13/2. ZOR člen 210, 210. SZ-1 člen 3, 3/3, 3/4, 3, 3/3, 3/4.
upravnik večstanovanjske hiše - stroški upravljanja in vzdrževanja - izterjava stroškov - skupni deli objektov in naprave - poslovni prostor - gradbena in funkcionalna celota poslovnega prostora
V prodajni pogodbi je določeno, da je kupec upravičen do trajne souporabe zemljišča, na katerem stoji objekt ter zemljišča, ki temu objektu služi za normalno uporabo, ter pravice souporabe skupnih delov in naprav. Poslovni prostor tožene stranke je v gradbenem in funkcionalnem smislu posamezni del večstanovanjske hiše. Tako sta objekt na naslovu BB in AA funkcionalna celota. Natančneje, gre za en sam objekt, kar izhaja iz prodajne pogodbe. Dejstvo, da je toženec za omenjeni lokal pridobil svojo hišno številko, pa na stvarnopravna vprašanja nima vpliva.
zaščita pred vznemirjanjem - nagatorna tožba - actio negatoria - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice
Ob ugotovitvi obstoja služnosti tožene stranke je sodišče pravilno zaključilo, da nasipanje peska ter čiščenje odtočnih jaškov ne predstavlja protipravnega posega v lastninsko pravico tožeče stranke, pač pa prav nasprotno, pomeni vzdrževanje in izboljšanje poti v korist vseh njenih uporabnikov.
V primeru, ko oškodovanec sam reparira škodo, mora v okviru trditvene podlage navesti in predložiti dokaze o višini stroškov. Sklicevanje na predračun in cenitev izven pravde ne zadostuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0056024
ZPP člen 254, 254/2, 254, 254/2. OZ člen 131, 131.
povzročitev škode - pravne podlage za odgovornost - dokaz z izvedencem
Namen dokaza z izvedencem ni doseči strinjanje strank glede njegovih ugotovitev. To je samostojni dokaz, ki je ravno tako kot ostali izvedeni dokazi v postopku podvržen dokazni oceni v skladu z 8. členom ZPP. Postavitev novega izvedenca bi bila zato utemeljena zgolj v primeru, ko bi sodišče imelo dvom o njegovi strokovnosti oziroma strokovnosti in popolnosti njegovega mnenja.
Sodišče je ugotovilo, da zakonska zveza pravdnih strank ne sloni več na medsebojnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in pomoči, zato jo je razvezalo. Četudi se toženec ne strinja z razvezo zakonske zveze, odločitev sodišča ne more biti drugačna, saj za nevzdržnost zakonske zveze zadostuje, da samo eden od zakoncev ne more več prenašati zakonske skupnosti, pri tem pa tudi ni pomembno, kateri od zakoncev je nevzdržnost povzročil.
varstvo pri delu - poškodba pri delu - protipravnost ravnanja - odškodnina
Zagotavljanje varnih delovnih razmer je zakonska dolžnost delodajalca, ki se je s pogodbenim prenosom na drugega ne more razbremeniti.
Zahteva, da bi moral biti vselej nekdo zadolžen za to, da delavci na tla ne bi odlagali orodja, ki ga sicer uporabljajo pri delu, je pretirana in ne predstavlja potrebnega ukrepa v smislu zagotavljanja varstva pri delu.
Če izpraznitev prostorov izvaja izvršitelj, prizadeta stranka ne more uspeti s predlogom za izdajo začasne odredbe, s katerimi bi se ta dejanja prenehala, saj je za to predvideno varstvo po 52. členu ZIZ.
zaslišanje priče - vsebina dokaznega predloga - podatki o priči - naslov priče - prisilna privedba priče
Sodišče lahko odredi prisilno privedbo priče samo, če je bila ta v redu vabljena. Vabljenje priče preko pravdne stranke, ker ta ni navedla prebivališča priče, se ne šteje za v redu povabljeno pričo, zato se prisilne privedbe priče ne more odrediti.
Če sodišče zavrne izvedbo določenega dokaza, le-tega stranka ne more uspešno uveljavljati v predlogu za obnovo postopka, ker ne gre za »nov« dokaz, ki ga sodišče ni upoštevalo pri svojem prejšnjem odločanju.