predznamba – splošno znano dejstvo – javni zemljiškoknjižni podatki – zemljiškoknjižni podatki
Zemljiškoknjižni podatki kljub temu, da so do določene mere javni in razvidni vsakomur, ne predstavljajo splošno znanih dejstev, ki jih ni potrebno dokazovati.
zapuščinski postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine – nujni dediči – nujni delež – vrnitev daril
Če zapuščinske obravnave ni bilo bodisi zato, ker so bile v zapuščini samo premičnine, dediči pa niso zahtevali obravnave, bodisi zato, ker zapuščine sploh ni bilo, ker jo je zapustnik razdal za življenja, lahko nujni dedič v pravdi zahteva vrnitev daril v zapuščino, zato da bi dobil nujni delež.
Sodna poravnava v nepravdnem postopku razdelitve skupnega premoženja, s katero si nepremičnine sporazumno razdelijo sami udeleženci (16. čl. ZTLR v zvezi z 18. čl. ZTLR in 70. čl. SPZ v zvezi z 72. čl. SPZ) in torej ne sodišče kot državni organ (20. čl. ZTLR, 42. čl. SPZ), ne predstavlja temelja novega nastanka lastninske pravice (originarni, izvirni pridobitni način), temveč zgolj temelj za njen prenos v pravem pomenu besede (derivativni, izvedeni pridobitni način). Da bo na tej podlagi do spremembe lastninsko pravnega stanja zares prišlo, je potreben še razpolagalni pravni posel – konkretno vpis v zemljiško knjigo (33. člen ZTLR, 1. odst. 49. člena SPZ).
odkup stanovanja, glede katerega je bila vložena zahteva za denacionalizacijo – denacionalizacijski postopek – zastaranje zahtevka na sklenitev pogodbe – začetek teka zastaranja
Sklenitev kupoprodajne pogodbe po SZ za stanovanje, glede katerega je bila vložena zahteva za denacionalizacijo, je upravičenec lahko zahteval naslednji dan po tem, ko je bila zahteva za denacionalizacijo pravnomočno zavržena. Tedaj je začel teči tudi splošni 5-letni zastaralni rok (346. čl. OZ). O zaključku denacionalizacijskega postopka je toženka ni bila dolžna obvestiti in na ta trenutek začetka teka zastaranja ni mogoče vezati.
Za izdajo zamudne sodbe na podlagi 2. odstavka 282. člena ZPP morajo biti kumulativno izpolnjeni vsi predpisani pogoji, ki izhajajo iz citiranih določb 282. in 318.člena ZPP. Če katerikoli od navedenih pogojev ni izpolnjen, zamudne sodbe ni mogoče izdati, saj je to v nasprotju s pravili pravdnega postopka. Če tožena stranka v vabilu na narok ni ustrezno opozorjena na posledice izostanka, to pomeni, da ni bila pravilno vabljena, kar posledično pomeni, da ni bil izpolnjen tudi pogoj iz 6.odstavka 282.člena ZPP.
Navidezna pogodba je neobstoječa in zato ni potrebno navezovati posledic takšne pogodbe s sankcijami, ki po splošnih pravilih veljajo za ničnost pogodbe.
Tožeča stranka je v tožbi izrecno navedla, da je bila hiša Ob potoku 6 prodana in je "celotna kupnina šla sporazumno s tožnico V. B. za plačilo gradnje na novi stavbi, ki nosi sedaj hišno številko Ob potoku 9." in da je "povsem isto bilo pozneje ob prodaji stavbe Ob potoku 8, pa še je bilo denarja za dograditev nove hiše premalo in sta morala tako tožnica in njen mož dodajati sredstva..." in šele nato v nadaljevanju postopka pričela zatrjevati diametralno nasprotne okoliščine. S tem pa je v bistvu preklicala svoje tožbene trditve. Tožena stranka se je na takšno tožbeno anticipirano priznanje dejstev tožeče stranke v nadaljevanju postopka tudi sklicevala oziroma je sama prevzela tudi te trditve tožeče stranke, ko je utemeljevala svoje ugovorne navedbe. Zato pa bi moralo sodišče prve stopnje v skladu s 214. členom ZPP presoditi po prostem prepričanju, upoštevajoč vse okoliščine primera, ali naj šteje za priznano ali izpodbijano dejstvo, ki ga je stranka najprej priznala, potem pa popolnoma ali deloma zanikala ali pa omejila priznanje s tem, da je dodala druga dejstva.
valorizacija odškodnine – pravdni stroški – uspeh pravdnih strank v odškodninski pravdi – sprememba tožbe – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Če je bila denarna obveznost, ki je predmet odškodninskega zahtevka, med postopkom delno plačana, je treba valorizirati tudi delno plačilo. To terja pravilo, da z delnim plačilom denarna obveznost delno preneha. Pri delnem plačilu tako ni odločilno, kakšen nominalni znesek je bil plačan, temveč predvsem v kakšnem delu je odškodninska obveznost za plačilo prenehala oziroma v kakšnem deležu še obstaja in se valorizira dalje z odmero odškodnine po cenah na dan izdaje sodne odločbe.
V sporu zaradi plačila odškodnine za negmotno škodo se uspeh pravdnih strank presoja glede na končno višino zahtevka, če je bilo zvišanje tožbenega zahtevka posledica med pravdo spremenjenih okoliščin, ki vplivajo na odmero odškodnine.
V primeru plačila odškodnine iz AO plus zavarovanje, ker je zvin vratne hrbtenice izključen iz kritja, dodatno pa je oškodovanec utrpel še pretres možganov in postkomocijski sindrom, je ustrezna skupno odmerjena odškodnina 6.300,00 EUR, kar predstavlja 6,84 plač v času sojenja.
ZTLR člen 37, 37. ZOR člen 219, 219. OZ člen 198, 198.
uporaba tuje stvari v svojo korist - korist - plačilo uporabnine
Pojem koristi v smislu 219. člena ZOR oziroma 198. člena OZ je potrebno razlagati zelo široko. Sodišču se ni treba spuščati v vprašanje, ali je toženi ves čas uporabljal stvar ali ne, ker je za obogatitveni zahtevek pomembno le, ali bi se lahko obogateni s stvarjo okoristil, pri čemer je irelevantno, ali je to opustil in zakaj je to storil. Bistveno je, da je prikrajšanemu s svojim ravnanjem preprečil, da bi to stvar uporabljal sam. Višina nadomestila za uporabo tuje stvari pa je stvar dokazovanja, pri čemer je dokazno breme na strani tožeče stranke.
zaznamba sklepa o izvršbi – lastništvo nepremičnine
V zemljiški knjigi je kot lastnica nepremičnine, pri kateri naj bi se zaznamoval sklep o izvršbi, vknjižena oseba z drugim priimkom in naslovom, kot ga ima dolžnica. Glede na to, da zemljiškoknjižni postopek teče po uradi dolžnosti, bi moralo zemljiškoknjižno sodišče, preden je zaključilo, da dolžnica ni lastnica nepremičnine, zaradi česar zaznambe ni opravilo, te podatke preveriti, po potrebi tudi z vpogledom v izvršilni spis.
Če je škodni dogodek pri oškodovancu izzval prej klinično neme bolezenske spremembe, odgovarja povzročitelj škode tudi za tisto škodo, ki izvira iz takih sprememb.
renta - stroški zdravljenja - izguba zaslužka - pomoč tretje osebe
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz napačnega stališča, da je do materialne škode upravičen tožnik, ki je škodo (stroške) plačal, aktivno legitimirana za tožbeni zahtevek iz navedenega naslova bi po 195. členu ZOR lahko bila le tožnica kot neposredna oškodovanka (ki ji je ta škoda nastala).
uporabnina – prikrajšanje – konkretno in realno prikrajšanje -obogatitev
Zmotno je stališče, da je že zgolj zaradi izselitve iz solastne hiše mogoče zahtevati plačilo na podlagi neupravičene obogatitve. Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da mora biti prikrajšanje konkretno in realno. Zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, če od drugega solastnika ni zahteval, da mu dopusti uporabo, ne zadošča.
Določba 88. člena ZDen začasno, v primeru pravočasne vložitve zahteve za denacionalizacijo do zaključka denacionalizacijskega postopka, omejuje promet s premoženjem, glede katerega obstoji zgolj možnost vrnitve.
ZD člen 221, 221/1, 221, 221/1. ZDen člen 80, 81, 82, 80, 81, 82.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - pozneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju
Če v prejšnjem zapuščinskem postopku ni bilo okoliščin iz 80. ali 81. člena ZDen (tj. oporočnih razpolaganj, niti dednih izjav niti dednopravnih pogodb), sodišče razdeli premoženje, ki je pripadlo zapustniku po odločbi o denacionalizaciji, z dodatnim sklepom o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju brez obravnave.
zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje odškodninske terjatve - žalitev sodišča v vlogi - kaznovanje udeležencev postopka - odvetnik - denarna kazen - načelo pomoči prava nevešči stranki - navajanje dejstev in dokazov - materialno procesno vodstvo - prekluzija - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku
Iz načela pomoči prava nevešče stranke (12. čl. ZPP) ne izhaja dolžnost sodišča poučevati stranke o pravicah materialnega prava, kamor sodi tudi zastaranje.
Zmotno je stališče, da dajeta določbi 11. in 109. čl. ZPP sodniku prve stopnje kaznovalna pooblastila zgolj do izdaje prvostopenjske odločbe. Takšna razlaga bi celo nasprotovala namenu citiranih določb, ki je predvsem v učinkoviti obrambi ugleda sodišč vselej tedaj, ko se s slabšalnimi vrednostnimi sodbami ter s posplošenimi in nepotrebnimi napadi na delo sodišča vnaša nezaupanje v delo sodišč.
Veljavni ZPP (iz l. 1999) ne v 264. členu ne v katerikoli drugi določbi ne prepoveduje zavarovanja dokaza z zaslišanjem stranke. Povsem drugačna ugotovitev pa velja za prej veljavni ZPP iz l. 1977. Le-ta je namreč v 272. členu (poleg tega, kar je tudi sedaj vsebina 264. člena ZPP) izrecno določal tudi, da v postopku za zavarovanje dokazov ni dovoljeno dokazovanje z zaslišanjem strank. Z uporabo zgodovinske razlage je na podlagi primerjave obeh zakonov zato mogoče sklepati, da je zakonodajalec očitno imel namen spremeniti obstoječo ureditev tega vprašanja. Da je po pozitivnem pravu dokaz z zaslišanjem strank možen, je jasno že zavzel stališče tudi dr. Lojze Ude.