odkup stanovanja, glede katerega je bila vložena zahteva za denacionalizacijo – denacionalizacijski postopek – zastaranje zahtevka na sklenitev pogodbe – začetek teka zastaranja
Sklenitev kupoprodajne pogodbe po SZ za stanovanje, glede katerega je bila vložena zahteva za denacionalizacijo, je upravičenec lahko zahteval naslednji dan po tem, ko je bila zahteva za denacionalizacijo pravnomočno zavržena. Tedaj je začel teči tudi splošni 5-letni zastaralni rok (346. čl. OZ). O zaključku denacionalizacijskega postopka je toženka ni bila dolžna obvestiti in na ta trenutek začetka teka zastaranja ni mogoče vezati.
SPZ člen 44, 44/2, 213, 217, 217/2, 269. ZPP člen 196, 337, 337/1. ZZZDR člen 107, 107/1, 109.
služnosti poti – priposestvovanje stvarne služnosti
Stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost 20 let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval (2. odst. 217. čl. SPZ). Toženec je za obstoj služnostne poti ob nakupu sporne nepremičnine vedel, zato se na omejitev priposestvovanja zaradi dobre vere ne more sklicevati. Ta omejitev se sicer nanaša na primer, ko je podlaga za pridobitev lastninske pravice priposestvovanje in ne pravni posel (2. odst. 44. čl. SPZ), zato že iz tega razloga njegovo sklicevanje na dobro vero ne more biti utemeljeno.
Če toženi stranki nimata poslovne sposobnosti, ker sta mladoletni osebi, sodba še ni neizvršljiva. Navedena okoliščina tudi ne vzpostavlja nujnega sosporništva med otroki in zakonitimi zastopniki. Mladoletna otroka zastopajo starši, ki otrokovo premoženje tudi upravljajo do otrokove polnoletnosti.
Če je škodni dogodek pri oškodovancu izzval prej klinično neme bolezenske spremembe, odgovarja povzročitelj škode tudi za tisto škodo, ki izvira iz takih sprememb.
odškodninska odgovornost - dokazna ocena - dejansko stanje - silobran - povzročitelj škode
O tem, ali je toženec povzročitelj, bi moralo biti sodišče prve stopnje prepričano; le verjetnost ne zadostuje. S stopnjo prepričanja pa sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti, da je prav toženec povzročitelj, zlasti zato, ker sta neposredno po dogodku policista uporabila proti tožniku strokovni prijem z zvijanjem roke na hrbtu. Življenjsko izkustvena je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je morebiten vzrok poškodbe lahko tudi ravnanje policistov.
Sodna poravnava v nepravdnem postopku razdelitve skupnega premoženja, s katero si nepremičnine sporazumno razdelijo sami udeleženci (16. čl. ZTLR v zvezi z 18. čl. ZTLR in 70. čl. SPZ v zvezi z 72. čl. SPZ) in torej ne sodišče kot državni organ (20. čl. ZTLR, 42. čl. SPZ), ne predstavlja temelja novega nastanka lastninske pravice (originarni, izvirni pridobitni način), temveč zgolj temelj za njen prenos v pravem pomenu besede (derivativni, izvedeni pridobitni način). Da bo na tej podlagi do spremembe lastninsko pravnega stanja zares prišlo, je potreben še razpolagalni pravni posel – konkretno vpis v zemljiško knjigo (33. člen ZTLR, 1. odst. 49. člena SPZ).
oderuške obresti - domneva oderuških obresti - oderuškost - tek obresti - pogodbene in zakonske zamudne obresti
Za obstoj domneve oderuških obresti mora biti podan objektivni pogoj oderuškosti, kot je opredeljen v 377. členu OZ. Domnevo oderuških obresti, tudi če so te po objektivnem kriteriju zaradi visoke obrestne mere oderuške, lahko upnik izpodbije s tem, da dokaže, da ni izrabil stiske in težkega gmotnega stanja dolžnika oziroma njegove neizkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti.
Obresti, ki so do pred uveljavitvijo OZ-A dosegle glavnico, nehajo teči. To velja tako za pogodbene kot zakonske zamudne obresti.
trditveno in dokazno breme - prevara - grožnje - sila
Tožnik, ki zahteva vračilo tistega, kar je plačal po ustno sklenjenem dogovoru, nosi dokazno breme, da izkaže vsebino pogodbe, po kateri je izpolnil svojo obveznost in neizpolnitev ali nepošteno izpolnitev pogodbe s strani nasprotne stranke. Izjave toženke, naj ji tožnik izroči denar, zato da ne bo imel premoženja, ki bi ga lahko socialna služba ali država uporabila za poplačilo domske oskrbe za njegovo ženo, ne morejo predstavljati nedopustne grožnje v smislu 45. čl. OZ niti sile v smislu 191. čl. OZ.
ZOR člen 200, 262, 262/2, 266, 269, 461, 462, 488, 488/1, 488/2, 488/3, 500, 488/1, 488/2, 488/3, 500, 200, 262, 262/2, 266, 269, 461, 462, 488. OZ člen 468, 468.
stvarne napake - napake v izpolnitvi - odškodninska odgovornost - škoda zaradi zaupanja
Prodajalec odgovarja za škodo zaradi zaupanja po 2. odstavku 468. člena OZ, če je imela stvar stvarno napako, ki izvira iz prodajalčeve sfere, in če so izpolnjene druge predpostavke prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake.
Za uveljavitev odškodninskega zahtevka po 3. odstavku 468. člena OZ se uporabljajo splošna pravila o poslovni odškodninski odgovornosti.
renta - stroški zdravljenja - izguba zaslužka - pomoč tretje osebe
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz napačnega stališča, da je do materialne škode upravičen tožnik, ki je škodo (stroške) plačal, aktivno legitimirana za tožbeni zahtevek iz navedenega naslova bi po 195. členu ZOR lahko bila le tožnica kot neposredna oškodovanka (ki ji je ta škoda nastala).
uporabnina – prikrajšanje – konkretno in realno prikrajšanje -obogatitev
Zmotno je stališče, da je že zgolj zaradi izselitve iz solastne hiše mogoče zahtevati plačilo na podlagi neupravičene obogatitve. Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da mora biti prikrajšanje konkretno in realno. Zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, če od drugega solastnika ni zahteval, da mu dopusti uporabo, ne zadošča.
Navidezna pogodba je neobstoječa in zato ni potrebno navezovati posledic takšne pogodbe s sankcijami, ki po splošnih pravilih veljajo za ničnost pogodbe.
Tožeča stranka je v tožbi izrecno navedla, da je bila hiša Ob potoku 6 prodana in je "celotna kupnina šla sporazumno s tožnico V. B. za plačilo gradnje na novi stavbi, ki nosi sedaj hišno številko Ob potoku 9." in da je "povsem isto bilo pozneje ob prodaji stavbe Ob potoku 8, pa še je bilo denarja za dograditev nove hiše premalo in sta morala tako tožnica in njen mož dodajati sredstva..." in šele nato v nadaljevanju postopka pričela zatrjevati diametralno nasprotne okoliščine. S tem pa je v bistvu preklicala svoje tožbene trditve. Tožena stranka se je na takšno tožbeno anticipirano priznanje dejstev tožeče stranke v nadaljevanju postopka tudi sklicevala oziroma je sama prevzela tudi te trditve tožeče stranke, ko je utemeljevala svoje ugovorne navedbe. Zato pa bi moralo sodišče prve stopnje v skladu s 214. členom ZPP presoditi po prostem prepričanju, upoštevajoč vse okoliščine primera, ali naj šteje za priznano ali izpodbijano dejstvo, ki ga je stranka najprej priznala, potem pa popolnoma ali deloma zanikala ali pa omejila priznanje s tem, da je dodala druga dejstva.
predznamba – splošno znano dejstvo – javni zemljiškoknjižni podatki – zemljiškoknjižni podatki
Zemljiškoknjižni podatki kljub temu, da so do določene mere javni in razvidni vsakomur, ne predstavljajo splošno znanih dejstev, ki jih ni potrebno dokazovati.
zapuščinski postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine – nujni dediči – nujni delež – vrnitev daril
Če zapuščinske obravnave ni bilo bodisi zato, ker so bile v zapuščini samo premičnine, dediči pa niso zahtevali obravnave, bodisi zato, ker zapuščine sploh ni bilo, ker jo je zapustnik razdal za življenja, lahko nujni dedič v pravdi zahteva vrnitev daril v zapuščino, zato da bi dobil nujni delež.