ZD člen 221, 221/1, 221, 221/1. ZDen člen 80, 81, 82, 80, 81, 82.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - pozneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju
Če v prejšnjem zapuščinskem postopku ni bilo okoliščin iz 80. ali 81. člena ZDen (tj. oporočnih razpolaganj, niti dednih izjav niti dednopravnih pogodb), sodišče razdeli premoženje, ki je pripadlo zapustniku po odločbi o denacionalizaciji, z dodatnim sklepom o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju brez obravnave.
zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje odškodninske terjatve - žalitev sodišča v vlogi - kaznovanje udeležencev postopka - odvetnik - denarna kazen - načelo pomoči prava nevešči stranki - navajanje dejstev in dokazov - materialno procesno vodstvo - prekluzija - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku
Iz načela pomoči prava nevešče stranke (12. čl. ZPP) ne izhaja dolžnost sodišča poučevati stranke o pravicah materialnega prava, kamor sodi tudi zastaranje.
Zmotno je stališče, da dajeta določbi 11. in 109. čl. ZPP sodniku prve stopnje kaznovalna pooblastila zgolj do izdaje prvostopenjske odločbe. Takšna razlaga bi celo nasprotovala namenu citiranih določb, ki je predvsem v učinkoviti obrambi ugleda sodišč vselej tedaj, ko se s slabšalnimi vrednostnimi sodbami ter s posplošenimi in nepotrebnimi napadi na delo sodišča vnaša nezaupanje v delo sodišč.
Kadar sodišče po določilu 21. člena ZPP ustavi postopek in zadevo nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka, prenese v nadaljnje odločanje tudi povračilo do takrat nastalih stroškov postopka. Sklepa o ustavitvi postopka iz 21. člena ZPP namreč ni mogoče enačiti z ustavitvijo postopka zaradi neuspeha stranke v postopku.
ZFPPIPP člen 42, 427, 427/1, 427/1-1, 429, 432, 432-3, 433, 433/3, 435, 435/1. ZNP člen 37. ZSReg člen 19, 36, 36/3.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije
Upnik nima položaja upravičenega predlagatelja, saj ne more predlagati začetka postopka izbrisa (3. odstavek 433. člena ZFPPIPP). Položaj udeleženca postopka izbrisa pa upnik pridobi le tedaj, če v skladu s 3. točko 432. člena ZFPPIPP vloži ugovor proti sklepu o izbrisu. V slednjem primeru pojmovno pridobi položaj udeleženca tedaj, če ravna v skladu s 1. odstavkom 435. člena ZFPPIPP in z ugovorom uveljavlja, da ni pogojev za vodenje postopka izbrisa. Vloga upnika pri vložitvi ugovora je torej v tem, da bi z uspešnim ugovorom dosegel, da izbrisni razlog ne obstaja in v tej posledici sklep o ustavitvi postopka izbrisa (438. člen ZFPPIPP).
ZPP člen 212, 212. SPZ člen 32, 92, 99, 99/1, 32, 92, 99, 99/1.
varstvo lastninske pravice - reivindikacijska tožba - negatorna tožba - vznemirjanje - predmet varstva
Z reivindikacijsko oz. negatorno tožbo se uresničuje varstvo pred posegom tretjih v stvar. Vznemirjanje v smislu 99. člena SPZ zato predstavlja vsak nedopusten poseg v lastninsko pravdo, neodvisno od okoliščine, ali lastnik stvar uporablja ali ne.
Veljavni ZPP (iz l. 1999) ne v 264. členu ne v katerikoli drugi določbi ne prepoveduje zavarovanja dokaza z zaslišanjem stranke. Povsem drugačna ugotovitev pa velja za prej veljavni ZPP iz l. 1977. Le-ta je namreč v 272. členu (poleg tega, kar je tudi sedaj vsebina 264. člena ZPP) izrecno določal tudi, da v postopku za zavarovanje dokazov ni dovoljeno dokazovanje z zaslišanjem strank. Z uporabo zgodovinske razlage je na podlagi primerjave obeh zakonov zato mogoče sklepati, da je zakonodajalec očitno imel namen spremeniti obstoječo ureditev tega vprašanja. Da je po pozitivnem pravu dokaz z zaslišanjem strank možen, je jasno že zavzel stališče tudi dr. Lojze Ude.
varstvo pri delu - poškodba pri delu - protipravnost ravnanja - odškodnina
Zagotavljanje varnih delovnih razmer je zakonska dolžnost delodajalca, ki se je s pogodbenim prenosom na drugega ne more razbremeniti.
Zahteva, da bi moral biti vselej nekdo zadolžen za to, da delavci na tla ne bi odlagali orodja, ki ga sicer uporabljajo pri delu, je pretirana in ne predstavlja potrebnega ukrepa v smislu zagotavljanja varstva pri delu.
stiki med očetom in otrokom - otrokovo duševno ravnovesje - preživninska obveznost - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca - spremenjene okoliščine - zvišanje in znižanje preživnine
Če stiki pomenijo za otroka hudo čustveno obremenitev, je s stališča strokovnega duševnega ravnovesja in s tem njegovih splošnih koristi primerneje, da stikov z očetom v tem trenutku nima.
ZOR člen 200, 262, 262/2, 266, 269, 461, 462, 488, 488/1, 488/2, 488/3, 500, 488/1, 488/2, 488/3, 500, 200, 262, 262/2, 266, 269, 461, 462, 488. OZ člen 468, 468.
stvarne napake - napake v izpolnitvi - odškodninska odgovornost - škoda zaradi zaupanja
Prodajalec odgovarja za škodo zaradi zaupanja po 2. odstavku 468. člena OZ, če je imela stvar stvarno napako, ki izvira iz prodajalčeve sfere, in če so izpolnjene druge predpostavke prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake.
Za uveljavitev odškodninskega zahtevka po 3. odstavku 468. člena OZ se uporabljajo splošna pravila o poslovni odškodninski odgovornosti.
trditveno in dokazno breme - prevara - grožnje - sila
Tožnik, ki zahteva vračilo tistega, kar je plačal po ustno sklenjenem dogovoru, nosi dokazno breme, da izkaže vsebino pogodbe, po kateri je izpolnil svojo obveznost in neizpolnitev ali nepošteno izpolnitev pogodbe s strani nasprotne stranke. Izjave toženke, naj ji tožnik izroči denar, zato da ne bo imel premoženja, ki bi ga lahko socialna služba ali država uporabila za poplačilo domske oskrbe za njegovo ženo, ne morejo predstavljati nedopustne grožnje v smislu 45. čl. OZ niti sile v smislu 191. čl. OZ.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055110
ZDen člen 3, 3/1, 3/1-18, 3/1-19, 54, 54/1, 54/1-1. ZIKS člen 145. ZPP člen 18. ZNP člen 37.
vrnitev zaplenjenega premoženja – prehod premoženja v državno last po zakonu – zahteva za denacionalizacijo – sodna pristojnost – upravna pristojnost – odstop zahteve upravnemu organu
Ko se ponuja več možnih pravnih podlag za prehod odvzetega premoženja v državno last, je treba posebno skrbno ugotoviti, na kateri pravni podlagi se je to zgodilo. Od ugotovljenega pravnega temelja podržavljenja (zakon ali kazenska sodba o zaplembi premoženja) je odvisna vrsta postopka za vračanje premoženja in pristojnost (upravna ali sodna) zanj.
Znižanje preživnine bi nedopustno poseglo v načelo največje koristi otroka, saj prevalitev dela preživninske obveznosti toženca na tožnikovo mater ni mogoča.
ZIZ člen 2, 2/2, 55, 55/1, 55/1-11. ZGP člen 38. KZ člen 115, 115/5. ZSUN člen 1, 1/5. ZPPSL člen 1, 1/2, 61, 61/1, 63, 63/1, 63/2, 64, 64/1, 66, 66/2, 66/3, 66/4.
izvršba po uradni dolžnosti – potrjena prisilna poravnava - več zaporednih prisilnih poravnav - denarna kazen za gospodarski prestopek – izvršitev denarne kazni - absolutno zastaranje - zastaranje izvršitve denarne kazni – zastaranje izterjave povprečnine
Izvršitev denarne kazni za gospodarski prestopek zastara v vsakem primeru, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje izvršitve kazni, torej šest let od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila kazen izrečena. Gre za absolutno zastaranje, na katero izvršilno sodišče pazi po uradni dolžnosti v okviru pravilne uporabe kazenskega materialnega prava.
Za zastaranje izterjave povprečnine se uporabljajo pravila obligacijskega prava o zastaranju terjatev.
V ZPPSL ni pravne podlage za učinkovanje več zaporednih prisilnih poravnav na isto terjatev. Če pa obveznost niti po potrjeni prisilni poravnavi ni plačana in pride do nove potrjene prisilne poravnave, po mnenju višjega sodišča dolžnik v oz. po drugi prisilni poravnavi ne more uveljavljati zmanjšanja že s prvo potrjeno prisilno poravnavo zmanjšane terjatve. Terjatev upnika, ki po prvi potrjeni prisilni poravnavi ni bila plačana, torej v drugi prisilni poravnavi oživi in druga potrjena prisilna poravnava učinkuje na terjatev v znesku, do katerega bi imel upnik pravico, če prva prisilna poravnava ne bi bila potrjena.
Pravno podlago zahtevka po plačilu odškodnine zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine od uveljavitve ZDen do vrnitve nepremičnine v posest predstavlja določba 2. odst. 72. člena ZDen.
Pri prostovoljnem zavarovanju zavarovalnica načeloma odgovarja le do višine nominalnega zneska zavarovalne vsote, razen seveda, če je valorizacija v konkretnem primeru bodisi posebej dogovorjena bodisi je predmet splošno uveljavljene prakse zavarovalnice. Prav v tem smislu je treba razumeti sodno prakso, ki je tudi pri prostovoljnih zavarovanjih dopustila valorizacijo. Odločilni razlog za takšno prakso pa je bil v upoštevanju načela enakega obravnavanja oškodovancev v zvezi s spremembo poslovne politike zavarovalnic.
ZTLR člen 52, 53. SPZ člen 215, 216. ZUreP-1 člen 92, 110.
služnost v javno korist – sklenitev pogodbe – odškodnina zaradi manjvrednosti zemljišča
Služnost v javno korist je posebna oblika odplačne služnosti, za katero se uporabljajo splošna pravila stvarnega prava, če posebni predpisi ne določajo drugače. Že pred sprejemom ZUreP-1, ki je eksplicitno določil pogoje in funkcijo služnosti v javno korist, je praksa sledila načelom stvarnega prava o omejitvah lastninske pravice v javno korist z ustanavljanjem služnosti, in sicer s pridobitvijo soglasij lastnikov služečih nepremičnin (izvedeni način nastanka stvarnih služnosti), v primeru njihovega nasprotovanja pa z odločbo državnega organa - razlastitvijo (na izvorni način).
Soglasje lastnika služečega zemljišča kot izjava njegove volje, ki dovoljuje poseg v svojo nepremičnino z ravnanjem drugega subjekta oz. s privolitvijo v opuščanje lastnih ravnanj, katerih mu kot lastniku sicer ne bi bilo treba opustiti, in sprejem tega soglasja oz. dovoljenja služnostnega upravičenca na drugi strani, ne pomeni nič drugega, kot sklenitev pogodbe o stvarni služnosti.
oderuške obresti - domneva oderuških obresti - oderuškost - tek obresti - pogodbene in zakonske zamudne obresti
Za obstoj domneve oderuških obresti mora biti podan objektivni pogoj oderuškosti, kot je opredeljen v 377. členu OZ. Domnevo oderuških obresti, tudi če so te po objektivnem kriteriju zaradi visoke obrestne mere oderuške, lahko upnik izpodbije s tem, da dokaže, da ni izrabil stiske in težkega gmotnega stanja dolžnika oziroma njegove neizkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti.
Obresti, ki so do pred uveljavitvijo OZ-A dosegle glavnico, nehajo teči. To velja tako za pogodbene kot zakonske zamudne obresti.