ZTLR člen 13, 13/2, 13, 13/2. ZOR člen 210, 210. SZ-1 člen 3, 3/3, 3/4, 3, 3/3, 3/4.
upravnik večstanovanjske hiše - stroški upravljanja in vzdrževanja - izterjava stroškov - skupni deli objektov in naprave - poslovni prostor - gradbena in funkcionalna celota poslovnega prostora
V prodajni pogodbi je določeno, da je kupec upravičen do trajne souporabe zemljišča, na katerem stoji objekt ter zemljišča, ki temu objektu služi za normalno uporabo, ter pravice souporabe skupnih delov in naprav. Poslovni prostor tožene stranke je v gradbenem in funkcionalnem smislu posamezni del večstanovanjske hiše. Tako sta objekt na naslovu BB in AA funkcionalna celota. Natančneje, gre za en sam objekt, kar izhaja iz prodajne pogodbe. Dejstvo, da je toženec za omenjeni lokal pridobil svojo hišno številko, pa na stvarnopravna vprašanja nima vpliva.
razdružitev solastnine – napotitev na pravdo – vlaganje v nepremičnino – povečanje solastniškega deleža – uporaba ZTLR ali SPZ
Sodišče v nepravdnem postopku za delitev solastnine prekine postopek in udeležence napoti na pravdo, če je spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev (3. odst. 188. čl. ZNP). Torej mora biti sporno stvarnopravno vprašanje glede predmeta delitve, ne obligacijsko. V kolikor ima udeleženec le obligacijski zahtevek, ta na sam postopek delitve stvari ne vpliva.
Kljub izrecnemu soglasju drugih solastnikov za vlaganja imajo vlaganja za posledico spremembo deležev solastnikov na nepremičnini le, če med solastniki obstaja še nadaljnji dogovor – soglasje, da se sorazmerno z vlaganji spremenijo solastniški deleži.
zaslišanje priče - vsebina dokaznega predloga - podatki o priči - naslov priče - prisilna privedba priče
Sodišče lahko odredi prisilno privedbo priče samo, če je bila ta v redu vabljena. Vabljenje priče preko pravdne stranke, ker ta ni navedla prebivališča priče, se ne šteje za v redu povabljeno pričo, zato se prisilne privedbe priče ne more odrediti.
Če izpraznitev prostorov izvaja izvršitelj, prizadeta stranka ne more uspeti s predlogom za izdajo začasne odredbe, s katerimi bi se ta dejanja prenehala, saj je za to predvideno varstvo po 52. členu ZIZ.
renta - stroški zdravljenja - izguba zaslužka - pomoč tretje osebe
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz napačnega stališča, da je do materialne škode upravičen tožnik, ki je škodo (stroške) plačal, aktivno legitimirana za tožbeni zahtevek iz navedenega naslova bi po 195. členu ZOR lahko bila le tožnica kot neposredna oškodovanka (ki ji je ta škoda nastala).
uporabnina – prikrajšanje – konkretno in realno prikrajšanje -obogatitev
Zmotno je stališče, da je že zgolj zaradi izselitve iz solastne hiše mogoče zahtevati plačilo na podlagi neupravičene obogatitve. Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da mora biti prikrajšanje konkretno in realno. Zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, če od drugega solastnika ni zahteval, da mu dopusti uporabo, ne zadošča.
ZTLR člen 37, 37. ZOR člen 219, 219. OZ člen 198, 198.
uporaba tuje stvari v svojo korist - korist - plačilo uporabnine
Pojem koristi v smislu 219. člena ZOR oziroma 198. člena OZ je potrebno razlagati zelo široko. Sodišču se ni treba spuščati v vprašanje, ali je toženi ves čas uporabljal stvar ali ne, ker je za obogatitveni zahtevek pomembno le, ali bi se lahko obogateni s stvarjo okoristil, pri čemer je irelevantno, ali je to opustil in zakaj je to storil. Bistveno je, da je prikrajšanemu s svojim ravnanjem preprečil, da bi to stvar uporabljal sam. Višina nadomestila za uporabo tuje stvari pa je stvar dokazovanja, pri čemer je dokazno breme na strani tožeče stranke.
zaznamba sklepa o izvršbi – lastništvo nepremičnine
V zemljiški knjigi je kot lastnica nepremičnine, pri kateri naj bi se zaznamoval sklep o izvršbi, vknjižena oseba z drugim priimkom in naslovom, kot ga ima dolžnica. Glede na to, da zemljiškoknjižni postopek teče po uradi dolžnosti, bi moralo zemljiškoknjižno sodišče, preden je zaključilo, da dolžnica ni lastnica nepremičnine, zaradi česar zaznambe ni opravilo, te podatke preveriti, po potrebi tudi z vpogledom v izvršilni spis.
Obravnavani odškodninski spor, v katerem tožnica utemeljuje odškodninsko odgovornost prvotoženke na podlagi njene organizacije športne dejavnosti, ki jo je zaupala v izvajanje drugotoženki, je za obe toženki lahko rešen različno, zato ne gre za enotno sosporništvo.
Presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sodišče je ugotovilo, da zakonska zveza pravdnih strank ne sloni več na medsebojnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in pomoči, zato jo je razvezalo. Četudi se toženec ne strinja z razvezo zakonske zveze, odločitev sodišča ne more biti drugačna, saj za nevzdržnost zakonske zveze zadostuje, da samo eden od zakoncev ne more več prenašati zakonske skupnosti, pri tem pa tudi ni pomembno, kateri od zakoncev je nevzdržnost povzročil.
Za izdajo zamudne sodbe na podlagi 2. odstavka 282. člena ZPP morajo biti kumulativno izpolnjeni vsi predpisani pogoji, ki izhajajo iz citiranih določb 282. in 318.člena ZPP. Če katerikoli od navedenih pogojev ni izpolnjen, zamudne sodbe ni mogoče izdati, saj je to v nasprotju s pravili pravdnega postopka. Če tožena stranka v vabilu na narok ni ustrezno opozorjena na posledice izostanka, to pomeni, da ni bila pravilno vabljena, kar posledično pomeni, da ni bil izpolnjen tudi pogoj iz 6.odstavka 282.člena ZPP.
nujni dediči - bratje in sestre pokojnika - bratje in sestre zapustnika
Bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le takrat, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Pogoja morata biti podana kumulativno. Sredstva iz naslova pokojnine niso visoka, vendar pa kljub temu predstavljajo tista sredstva, ki zadoščajo za potrebno oziroma nujno preživljanje pritožnice. Dejstvo, da preživljanje osebo, za katero ne obstoji njena zakonska dolžnost preživljanja, ne more vplivati na oceno, ali ima sama dovolj sredstev za preživljanje.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0058403
SZ-1 člen 24, 24/4, 24/5, 24/6.
upravnik večstanovanjske hiše – stroški obratovanja – obratovalni stroški - aktivna legitimacija za izterjavo stroškov obratovanja – pooblastilo upravniku za izterjavo obratovalnih stroškov – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – spor majhne vrednosti – subsidiarna odgovornost lastnika neprofitnega stanovanja za obratovalne stroške – pasivna legitimacija lastnika neprofitnega stanovanja za obratovalne stroške – stroški upravljanja
Po 4. odstavku 24. člena SZ-1 je najemnik dolžnik vseh terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske hiše, razen če najemna pogodba določa drugače. Nadalje 5. odstavek 24. člena SZ-1 določa, da ne glede na prejšnji odstavek odgovarja lastnik tržnega ali službenega stanovanja za obratovalne stroške najemnika subsidiarno. Določba o subsidiarni odgovornosti lastnika stanovanja, čeprav uvrščena v poglavje o razmerju med lastnikom in najemnikom, to razmerje presega. Ker ureja (subsidiarno) odgovornost lastnika, ureja odgovornost do tretjih, med katere sodi tudi upravnik. SZ-1 v 24. členu določa subsidiarno odgovornost lastnika tržnega ali službenega stanovanja, ne pa tudi lastnika neprofitnega stanovanja. Po nasprotnem razlogovanju je zato treba 5. odstavek 24. člena SZ-1 razumeti tako, da je lastnik neprofitnega stanovanja bremena obratovalnih stroškov po samem zakonu razbremenjen. V tem kontekstu dobi svoj smisel tudi določba 6. odstavka 24. člena SZ-1. Ta upravniku zagotavlja določeno varnost s tem, ko lastniku nalaga dolžnost, da upravnika o sklenitvi ali spremembi najemne pogodbe ažurno obvešča, saj se v nasprotnem primeru šteje, da je dolžnik vseh terjatev iz naslova upravljanja večstanovanjske hiše etažni lastnik.
V primeru, ko oškodovanec sam reparira škodo, mora v okviru trditvene podlage navesti in predložiti dokaze o višini stroškov. Sklicevanje na predračun in cenitev izven pravde ne zadostuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0056024
ZPP člen 254, 254/2, 254, 254/2. OZ člen 131, 131.
povzročitev škode - pravne podlage za odgovornost - dokaz z izvedencem
Namen dokaza z izvedencem ni doseči strinjanje strank glede njegovih ugotovitev. To je samostojni dokaz, ki je ravno tako kot ostali izvedeni dokazi v postopku podvržen dokazni oceni v skladu z 8. členom ZPP. Postavitev novega izvedenca bi bila zato utemeljena zgolj v primeru, ko bi sodišče imelo dvom o njegovi strokovnosti oziroma strokovnosti in popolnosti njegovega mnenja.
ZIZ člen 2, 2/2, 55, 55/1, 55/1-11. ZGP člen 38. KZ člen 115, 115/5. ZSUN člen 1, 1/5. ZPPSL člen 1, 1/2, 61, 61/1, 63, 63/1, 63/2, 64, 64/1, 66, 66/2, 66/3, 66/4.
izvršba po uradni dolžnosti – potrjena prisilna poravnava - več zaporednih prisilnih poravnav - denarna kazen za gospodarski prestopek – izvršitev denarne kazni - absolutno zastaranje - zastaranje izvršitve denarne kazni – zastaranje izterjave povprečnine
Izvršitev denarne kazni za gospodarski prestopek zastara v vsakem primeru, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje izvršitve kazni, torej šest let od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila kazen izrečena. Gre za absolutno zastaranje, na katero izvršilno sodišče pazi po uradni dolžnosti v okviru pravilne uporabe kazenskega materialnega prava.
Za zastaranje izterjave povprečnine se uporabljajo pravila obligacijskega prava o zastaranju terjatev.
V ZPPSL ni pravne podlage za učinkovanje več zaporednih prisilnih poravnav na isto terjatev. Če pa obveznost niti po potrjeni prisilni poravnavi ni plačana in pride do nove potrjene prisilne poravnave, po mnenju višjega sodišča dolžnik v oz. po drugi prisilni poravnavi ne more uveljavljati zmanjšanja že s prvo potrjeno prisilno poravnavo zmanjšane terjatve. Terjatev upnika, ki po prvi potrjeni prisilni poravnavi ni bila plačana, torej v drugi prisilni poravnavi oživi in druga potrjena prisilna poravnava učinkuje na terjatev v znesku, do katerega bi imel upnik pravico, če prva prisilna poravnava ne bi bila potrjena.
Pravno podlago zahtevka po plačilu odškodnine zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine od uveljavitve ZDen do vrnitve nepremičnine v posest predstavlja določba 2. odst. 72. člena ZDen.
Pri prostovoljnem zavarovanju zavarovalnica načeloma odgovarja le do višine nominalnega zneska zavarovalne vsote, razen seveda, če je valorizacija v konkretnem primeru bodisi posebej dogovorjena bodisi je predmet splošno uveljavljene prakse zavarovalnice. Prav v tem smislu je treba razumeti sodno prakso, ki je tudi pri prostovoljnih zavarovanjih dopustila valorizacijo. Odločilni razlog za takšno prakso pa je bil v upoštevanju načela enakega obravnavanja oškodovancev v zvezi s spremembo poslovne politike zavarovalnic.