zaščita pred vznemirjanjem - nagatorna tožba - actio negatoria - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice
Ob ugotovitvi obstoja služnosti tožene stranke je sodišče pravilno zaključilo, da nasipanje peska ter čiščenje odtočnih jaškov ne predstavlja protipravnega posega v lastninsko pravico tožeče stranke, pač pa prav nasprotno, pomeni vzdrževanje in izboljšanje poti v korist vseh njenih uporabnikov.
Če izpraznitev prostorov izvaja izvršitelj, prizadeta stranka ne more uspeti s predlogom za izdajo začasne odredbe, s katerimi bi se ta dejanja prenehala, saj je za to predvideno varstvo po 52. členu ZIZ.
stiki med očetom in otrokom - otrokovo duševno ravnovesje - preživninska obveznost - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca - spremenjene okoliščine - zvišanje in znižanje preživnine
Če stiki pomenijo za otroka hudo čustveno obremenitev, je s stališča strokovnega duševnega ravnovesja in s tem njegovih splošnih koristi primerneje, da stikov z očetom v tem trenutku nima.
varstvo pri delu - poškodba pri delu - protipravnost ravnanja - odškodnina
Zagotavljanje varnih delovnih razmer je zakonska dolžnost delodajalca, ki se je s pogodbenim prenosom na drugega ne more razbremeniti.
Zahteva, da bi moral biti vselej nekdo zadolžen za to, da delavci na tla ne bi odlagali orodja, ki ga sicer uporabljajo pri delu, je pretirana in ne predstavlja potrebnega ukrepa v smislu zagotavljanja varstva pri delu.
valorizacija odškodnine – pravdni stroški – uspeh pravdnih strank v odškodninski pravdi – sprememba tožbe – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Če je bila denarna obveznost, ki je predmet odškodninskega zahtevka, med postopkom delno plačana, je treba valorizirati tudi delno plačilo. To terja pravilo, da z delnim plačilom denarna obveznost delno preneha. Pri delnem plačilu tako ni odločilno, kakšen nominalni znesek je bil plačan, temveč predvsem v kakšnem delu je odškodninska obveznost za plačilo prenehala oziroma v kakšnem deležu še obstaja in se valorizira dalje z odmero odškodnine po cenah na dan izdaje sodne odločbe.
V sporu zaradi plačila odškodnine za negmotno škodo se uspeh pravdnih strank presoja glede na končno višino zahtevka, če je bilo zvišanje tožbenega zahtevka posledica med pravdo spremenjenih okoliščin, ki vplivajo na odmero odškodnine.
V primeru plačila odškodnine iz AO plus zavarovanje, ker je zvin vratne hrbtenice izključen iz kritja, dodatno pa je oškodovanec utrpel še pretres možganov in postkomocijski sindrom, je ustrezna skupno odmerjena odškodnina 6.300,00 EUR, kar predstavlja 6,84 plač v času sojenja.
Tožeča stranka, pri kateri je bil zavarovan kredit, je kreditodajalki izplačala odškodnino zaradi nevrnjenega kredita. S tem je nanjo prešla terjatev kreditodajalca do kreditojemalca (zakonska subrogacija, 939. čl. ZOR).
presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zvin vratne hrbtenice
Upoštevajoč, da je tožnik v škodnem dogodku utrpel zvin vratne hrbtenice z manjšo poškodbo vezi med 4. in 5. vratnim vretencem, zdravljenje pa je trajalo dva meseca in 13 dni, predstavlja dosojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini skoraj 5 povprečnih neto plačah na zaposlenega v RS po oceni pritožbenega sodišča pravično denarno odškodnino, v navedenih okvirih pa je dosojena odškodnina za strah in telesne bolečine prav tako povsem ustrezna, upoštevajoč temeljni načeli individualizacije in objektivne pogojenosti odškodnine za negmotno škodo.
ZOR člen 1035, 1035. ZPP člen 262, 262/1, 262/2, 262/1, 262/2, 262. OZ člen 190, 190.
neupravičena pridobitev
S prenosom denarnih sredstev brez pravne podlage na toženkin račun je bila toženka neupravičeno obogatena. Z denarnimi sredstvi je razpolagala tožeča stranka, ki je pridobila pravico razpolaganja z deponiranim denarjem s pogodbo o denarnem depozitu.
skupno premoženje zakoncev – solastnina – pasivna legitimacija
Samo dejstvo, da sta dva živela v zakonski zvezi, še nima za posledico, da je premoženje, ki sta ga v tem času pridobila, skupno premoženje. Skupno je le tisto premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze. V predmetni zadevi sta vikend gradila starša toženca, pravdni stranki pa v izgradnjo nista vlagala. Ker je toženec postal solastnik do ½ na podlagi dedovanja, gre za posebno premoženje toženca in ne skupno premoženje pravdnih strank.
V sporu glede ugotovitve obsega in deleža na skupnem premoženju je samo toženec kot bivši zakonec lahko pasivno legitimiran. Solastnika nepremičnine (toženec in njegova sestra) namreč nista nujna sospornika.
odkup stanovanja, glede katerega je bila vložena zahteva za denacionalizacijo – denacionalizacijski postopek – zastaranje zahtevka na sklenitev pogodbe – začetek teka zastaranja
Sklenitev kupoprodajne pogodbe po SZ za stanovanje, glede katerega je bila vložena zahteva za denacionalizacijo, je upravičenec lahko zahteval naslednji dan po tem, ko je bila zahteva za denacionalizacijo pravnomočno zavržena. Tedaj je začel teči tudi splošni 5-letni zastaralni rok (346. čl. OZ). O zaključku denacionalizacijskega postopka je toženka ni bila dolžna obvestiti in na ta trenutek začetka teka zastaranja ni mogoče vezati.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055110
ZDen člen 3, 3/1, 3/1-18, 3/1-19, 54, 54/1, 54/1-1. ZIKS člen 145. ZPP člen 18. ZNP člen 37.
vrnitev zaplenjenega premoženja – prehod premoženja v državno last po zakonu – zahteva za denacionalizacijo – sodna pristojnost – upravna pristojnost – odstop zahteve upravnemu organu
Ko se ponuja več možnih pravnih podlag za prehod odvzetega premoženja v državno last, je treba posebno skrbno ugotoviti, na kateri pravni podlagi se je to zgodilo. Od ugotovljenega pravnega temelja podržavljenja (zakon ali kazenska sodba o zaplembi premoženja) je odvisna vrsta postopka za vračanje premoženja in pristojnost (upravna ali sodna) zanj.
Znižanje preživnine bi nedopustno poseglo v načelo največje koristi otroka, saj prevalitev dela preživninske obveznosti toženca na tožnikovo mater ni mogoča.
Sodišče je načeloma dolžno izvesti vse predlagane dokaze, izvedbo posameznega dokaza pa lahko zavrne le izjemoma. Ugotovitev, da so predlagane priče v sorodstvu s pravdnima strankama, ne more biti razlog za vnaprejšnjo zavrnitev predlaganih dokazov.
Veljavni ZPP (iz l. 1999) ne v 264. členu ne v katerikoli drugi določbi ne prepoveduje zavarovanja dokaza z zaslišanjem stranke. Povsem drugačna ugotovitev pa velja za prej veljavni ZPP iz l. 1977. Le-ta je namreč v 272. členu (poleg tega, kar je tudi sedaj vsebina 264. člena ZPP) izrecno določal tudi, da v postopku za zavarovanje dokazov ni dovoljeno dokazovanje z zaslišanjem strank. Z uporabo zgodovinske razlage je na podlagi primerjave obeh zakonov zato mogoče sklepati, da je zakonodajalec očitno imel namen spremeniti obstoječo ureditev tega vprašanja. Da je po pozitivnem pravu dokaz z zaslišanjem strank možen, je jasno že zavzel stališče tudi dr. Lojze Ude.
ZTLR člen 13, 13/2, 13, 13/2. ZOR člen 210, 210. SZ-1 člen 3, 3/3, 3/4, 3, 3/3, 3/4.
upravnik večstanovanjske hiše - stroški upravljanja in vzdrževanja - izterjava stroškov - skupni deli objektov in naprave - poslovni prostor - gradbena in funkcionalna celota poslovnega prostora
V prodajni pogodbi je določeno, da je kupec upravičen do trajne souporabe zemljišča, na katerem stoji objekt ter zemljišča, ki temu objektu služi za normalno uporabo, ter pravice souporabe skupnih delov in naprav. Poslovni prostor tožene stranke je v gradbenem in funkcionalnem smislu posamezni del večstanovanjske hiše. Tako sta objekt na naslovu BB in AA funkcionalna celota. Natančneje, gre za en sam objekt, kar izhaja iz prodajne pogodbe. Dejstvo, da je toženec za omenjeni lokal pridobil svojo hišno številko, pa na stvarnopravna vprašanja nima vpliva.
Obravnavani odškodninski spor, v katerem tožnica utemeljuje odškodninsko odgovornost prvotoženke na podlagi njene organizacije športne dejavnosti, ki jo je zaupala v izvajanje drugotoženki, je za obe toženki lahko rešen različno, zato ne gre za enotno sosporništvo.
Presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Določba 88. člena ZDen začasno, v primeru pravočasne vložitve zahteve za denacionalizacijo do zaključka denacionalizacijskega postopka, omejuje promet s premoženjem, glede katerega obstoji zgolj možnost vrnitve.