trditveno in dokazno breme - prevara - grožnje - sila
Tožnik, ki zahteva vračilo tistega, kar je plačal po ustno sklenjenem dogovoru, nosi dokazno breme, da izkaže vsebino pogodbe, po kateri je izpolnil svojo obveznost in neizpolnitev ali nepošteno izpolnitev pogodbe s strani nasprotne stranke. Izjave toženke, naj ji tožnik izroči denar, zato da ne bo imel premoženja, ki bi ga lahko socialna služba ali država uporabila za poplačilo domske oskrbe za njegovo ženo, ne morejo predstavljati nedopustne grožnje v smislu 45. čl. OZ niti sile v smislu 191. čl. OZ.
ZIZ člen 2, 2/2, 55, 55/1, 55/1-11. ZGP člen 38. KZ člen 115, 115/5. ZSUN člen 1, 1/5. ZPPSL člen 1, 1/2, 61, 61/1, 63, 63/1, 63/2, 64, 64/1, 66, 66/2, 66/3, 66/4.
izvršba po uradni dolžnosti – potrjena prisilna poravnava - več zaporednih prisilnih poravnav - denarna kazen za gospodarski prestopek – izvršitev denarne kazni - absolutno zastaranje - zastaranje izvršitve denarne kazni – zastaranje izterjave povprečnine
Izvršitev denarne kazni za gospodarski prestopek zastara v vsakem primeru, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje izvršitve kazni, torej šest let od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila kazen izrečena. Gre za absolutno zastaranje, na katero izvršilno sodišče pazi po uradni dolžnosti v okviru pravilne uporabe kazenskega materialnega prava.
Za zastaranje izterjave povprečnine se uporabljajo pravila obligacijskega prava o zastaranju terjatev.
V ZPPSL ni pravne podlage za učinkovanje več zaporednih prisilnih poravnav na isto terjatev. Če pa obveznost niti po potrjeni prisilni poravnavi ni plačana in pride do nove potrjene prisilne poravnave, po mnenju višjega sodišča dolžnik v oz. po drugi prisilni poravnavi ne more uveljavljati zmanjšanja že s prvo potrjeno prisilno poravnavo zmanjšane terjatve. Terjatev upnika, ki po prvi potrjeni prisilni poravnavi ni bila plačana, torej v drugi prisilni poravnavi oživi in druga potrjena prisilna poravnava učinkuje na terjatev v znesku, do katerega bi imel upnik pravico, če prva prisilna poravnava ne bi bila potrjena.
vrednost spora – vrednost spornega predmeta – vznemirjanje lastninske pravice – zavrnitev dokazov
V sporu zaradi vznemirjanja lastninske pravice se vrednost spora ne določa po vrednosti dela nepremičnine, ki je med strankama sporen, saj predmet spora ni lastništvo (dela) nepremičnine. Če izraženo v denarju to vznemirjanje tožeči stranki predstavlja v tožbi označeno vrednost, sodišče ne vidi tehtnega razloga, ne ponudi pa ga niti tožena stranka, zakaj naj bi bila v tožbi označena vrednost spornega predmeta nerealna.
Neizvedeni dokazi so bili utemeljeno zavrnjeni, saj se nanašajo na ugotavljanje za to pravdo irelevantnih dejstev. Ni odločilno, do kje se razraščajo korenine trt, saj same korenine ne predstavljajo izvrševanja posesti, temveč je upoštevana le posest, ki se izvršuje na ali vzporedno s površino nepremičnine (okopavanje, gnojenje, košnja...).
učinek sklenjene sodne poravnave - res transacta - civilna delitev
Dejstvo, da na trgu ni mogoče doseči cene, ki jo predlagateljica šteje za primerno, ni razlog, zaradi katerega bi bilo sklenjeni sodni poravnavi mogoče odrekati izvršljivost oz. se celo postaviti na stališče, da delitev ni bila opravljena.
ZPP člen 154, 154/2, 154, 154/2. OZ člen 168, 168.
premoženjska škoda - valorizacija - tek zamudnih obresti
Če je višina škode ugotovljena glede na podatke po posameznih mesecih in ne po kriterijih ob izdaji sodne odločbe, ni upravičena valorizacija izplačane odškodnine.
Kadar sodišče po določilu 21. člena ZPP ustavi postopek in zadevo nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka, prenese v nadaljnje odločanje tudi povračilo do takrat nastalih stroškov postopka. Sklepa o ustavitvi postopka iz 21. člena ZPP namreč ni mogoče enačiti z ustavitvijo postopka zaradi neuspeha stranke v postopku.
ZFPPIPP člen 42, 427, 427/1, 427/1-1, 429, 432, 432-3, 433, 433/3, 435, 435/1. ZNP člen 37. ZSReg člen 19, 36, 36/3.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije
Upnik nima položaja upravičenega predlagatelja, saj ne more predlagati začetka postopka izbrisa (3. odstavek 433. člena ZFPPIPP). Položaj udeleženca postopka izbrisa pa upnik pridobi le tedaj, če v skladu s 3. točko 432. člena ZFPPIPP vloži ugovor proti sklepu o izbrisu. V slednjem primeru pojmovno pridobi položaj udeleženca tedaj, če ravna v skladu s 1. odstavkom 435. člena ZFPPIPP in z ugovorom uveljavlja, da ni pogojev za vodenje postopka izbrisa. Vloga upnika pri vložitvi ugovora je torej v tem, da bi z uspešnim ugovorom dosegel, da izbrisni razlog ne obstaja in v tej posledici sklep o ustavitvi postopka izbrisa (438. člen ZFPPIPP).
ZPP člen 212, 212. SPZ člen 32, 92, 99, 99/1, 32, 92, 99, 99/1.
varstvo lastninske pravice - reivindikacijska tožba - negatorna tožba - vznemirjanje - predmet varstva
Z reivindikacijsko oz. negatorno tožbo se uresničuje varstvo pred posegom tretjih v stvar. Vznemirjanje v smislu 99. člena SPZ zato predstavlja vsak nedopusten poseg v lastninsko pravdo, neodvisno od okoliščine, ali lastnik stvar uporablja ali ne.
Če izpraznitev prostorov izvaja izvršitelj, prizadeta stranka ne more uspeti s predlogom za izdajo začasne odredbe, s katerimi bi se ta dejanja prenehala, saj je za to predvideno varstvo po 52. členu ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0056024
ZPP člen 254, 254/2, 254, 254/2. OZ člen 131, 131.
povzročitev škode - pravne podlage za odgovornost - dokaz z izvedencem
Namen dokaza z izvedencem ni doseči strinjanje strank glede njegovih ugotovitev. To je samostojni dokaz, ki je ravno tako kot ostali izvedeni dokazi v postopku podvržen dokazni oceni v skladu z 8. členom ZPP. Postavitev novega izvedenca bi bila zato utemeljena zgolj v primeru, ko bi sodišče imelo dvom o njegovi strokovnosti oziroma strokovnosti in popolnosti njegovega mnenja.
ZTLR člen 37, 37. ZOR člen 219, 219. OZ člen 198, 198.
uporaba tuje stvari v svojo korist - korist - plačilo uporabnine
Pojem koristi v smislu 219. člena ZOR oziroma 198. člena OZ je potrebno razlagati zelo široko. Sodišču se ni treba spuščati v vprašanje, ali je toženi ves čas uporabljal stvar ali ne, ker je za obogatitveni zahtevek pomembno le, ali bi se lahko obogateni s stvarjo okoristil, pri čemer je irelevantno, ali je to opustil in zakaj je to storil. Bistveno je, da je prikrajšanemu s svojim ravnanjem preprečil, da bi to stvar uporabljal sam. Višina nadomestila za uporabo tuje stvari pa je stvar dokazovanja, pri čemer je dokazno breme na strani tožeče stranke.
ZTLR člen 13, 13/2, 13, 13/2. ZOR člen 210, 210. SZ-1 člen 3, 3/3, 3/4, 3, 3/3, 3/4.
upravnik večstanovanjske hiše - stroški upravljanja in vzdrževanja - izterjava stroškov - skupni deli objektov in naprave - poslovni prostor - gradbena in funkcionalna celota poslovnega prostora
V prodajni pogodbi je določeno, da je kupec upravičen do trajne souporabe zemljišča, na katerem stoji objekt ter zemljišča, ki temu objektu služi za normalno uporabo, ter pravice souporabe skupnih delov in naprav. Poslovni prostor tožene stranke je v gradbenem in funkcionalnem smislu posamezni del večstanovanjske hiše. Tako sta objekt na naslovu BB in AA funkcionalna celota. Natančneje, gre za en sam objekt, kar izhaja iz prodajne pogodbe. Dejstvo, da je toženec za omenjeni lokal pridobil svojo hišno številko, pa na stvarnopravna vprašanja nima vpliva.
Tožeča stranka, pri kateri je bil zavarovan kredit, je kreditodajalki izplačala odškodnino zaradi nevrnjenega kredita. S tem je nanjo prešla terjatev kreditodajalca do kreditojemalca (zakonska subrogacija, 939. čl. ZOR).
presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zvin vratne hrbtenice
Upoštevajoč, da je tožnik v škodnem dogodku utrpel zvin vratne hrbtenice z manjšo poškodbo vezi med 4. in 5. vratnim vretencem, zdravljenje pa je trajalo dva meseca in 13 dni, predstavlja dosojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini skoraj 5 povprečnih neto plačah na zaposlenega v RS po oceni pritožbenega sodišča pravično denarno odškodnino, v navedenih okvirih pa je dosojena odškodnina za strah in telesne bolečine prav tako povsem ustrezna, upoštevajoč temeljni načeli individualizacije in objektivne pogojenosti odškodnine za negmotno škodo.
kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - denarna odškodnina - pravnomočno končan postopek
Tudi pred uveljavitvijo ZVPSBNO je imela prizadeta stranka možnost uveljavljanja odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku, ki je že pravnomočno končan, vendar pri tem zgolj ugotovitev o kršitvi pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja še ne utemeljuje odškodninskega zahtevka. Potrebno je ugotoviti vse elemente odškodninskega delikta torej tako protipravnost ravnanja sodišča oz. sodnika, kot tudi obstoj škode ter vzročno zvezo med kršitvijo pravice in nastankom škode.
Pri prostovoljnem zavarovanju zavarovalnica načeloma odgovarja le do višine nominalnega zneska zavarovalne vsote, razen seveda, če je valorizacija v konkretnem primeru bodisi posebej dogovorjena bodisi je predmet splošno uveljavljene prakse zavarovalnice. Prav v tem smislu je treba razumeti sodno prakso, ki je tudi pri prostovoljnih zavarovanjih dopustila valorizacijo. Odločilni razlog za takšno prakso pa je bil v upoštevanju načela enakega obravnavanja oškodovancev v zvezi s spremembo poslovne politike zavarovalnic.
ZTLR člen 52, 53. SPZ člen 215, 216. ZUreP-1 člen 92, 110.
služnost v javno korist – sklenitev pogodbe – odškodnina zaradi manjvrednosti zemljišča
Služnost v javno korist je posebna oblika odplačne služnosti, za katero se uporabljajo splošna pravila stvarnega prava, če posebni predpisi ne določajo drugače. Že pred sprejemom ZUreP-1, ki je eksplicitno določil pogoje in funkcijo služnosti v javno korist, je praksa sledila načelom stvarnega prava o omejitvah lastninske pravice v javno korist z ustanavljanjem služnosti, in sicer s pridobitvijo soglasij lastnikov služečih nepremičnin (izvedeni način nastanka stvarnih služnosti), v primeru njihovega nasprotovanja pa z odločbo državnega organa - razlastitvijo (na izvorni način).
Soglasje lastnika služečega zemljišča kot izjava njegove volje, ki dovoljuje poseg v svojo nepremičnino z ravnanjem drugega subjekta oz. s privolitvijo v opuščanje lastnih ravnanj, katerih mu kot lastniku sicer ne bi bilo treba opustiti, in sprejem tega soglasja oz. dovoljenja služnostnega upravičenca na drugi strani, ne pomeni nič drugega, kot sklenitev pogodbe o stvarni služnosti.
varstvo pri delu - poškodba pri delu - protipravnost ravnanja - odškodnina
Zagotavljanje varnih delovnih razmer je zakonska dolžnost delodajalca, ki se je s pogodbenim prenosom na drugega ne more razbremeniti.
Zahteva, da bi moral biti vselej nekdo zadolžen za to, da delavci na tla ne bi odlagali orodja, ki ga sicer uporabljajo pri delu, je pretirana in ne predstavlja potrebnega ukrepa v smislu zagotavljanja varstva pri delu.