Veljavni ZPP (iz l. 1999) ne v 264. členu ne v katerikoli drugi določbi ne prepoveduje zavarovanja dokaza z zaslišanjem stranke. Povsem drugačna ugotovitev pa velja za prej veljavni ZPP iz l. 1977. Le-ta je namreč v 272. členu (poleg tega, kar je tudi sedaj vsebina 264. člena ZPP) izrecno določal tudi, da v postopku za zavarovanje dokazov ni dovoljeno dokazovanje z zaslišanjem strank. Z uporabo zgodovinske razlage je na podlagi primerjave obeh zakonov zato mogoče sklepati, da je zakonodajalec očitno imel namen spremeniti obstoječo ureditev tega vprašanja. Da je po pozitivnem pravu dokaz z zaslišanjem strank možen, je jasno že zavzel stališče tudi dr. Lojze Ude.
zaznamba sklepa o izvršbi – lastništvo nepremičnine
V zemljiški knjigi je kot lastnica nepremičnine, pri kateri naj bi se zaznamoval sklep o izvršbi, vknjižena oseba z drugim priimkom in naslovom, kot ga ima dolžnica. Glede na to, da zemljiškoknjižni postopek teče po uradi dolžnosti, bi moralo zemljiškoknjižno sodišče, preden je zaključilo, da dolžnica ni lastnica nepremičnine, zaradi česar zaznambe ni opravilo, te podatke preveriti, po potrebi tudi z vpogledom v izvršilni spis.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - stvarno pravo
VSL0055181
ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2, 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2. ZOR člen 361/1, 371, 383, 384, 361/1, 371, 383, 384. ZDen člen 32/2, 88, 32/2, 88. SPZ člen 28, 43/2, 28, 43/2.
pogodbeni prenos lastninske pravice - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zastaranje - priposestvovanje - dobra vera - dobrovernost
Sodišču prve stopnje se ni bilo treba posebej opredeliti do vprašanja poteka priposestvovalne dobe. Tako ZTLR kot zdaj veljavni SPZ namreč kot temeljni pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem določata dobrovernost posesti. Ta pogoj v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen, zato ni bistveno, koliko časa je imel tožnik sporno nepremičnino v svoji posesti.
ZPP člen 154, 154/2, 154, 154/2. OZ člen 168, 168.
premoženjska škoda - valorizacija - tek zamudnih obresti
Če je višina škode ugotovljena glede na podatke po posameznih mesecih in ne po kriterijih ob izdaji sodne odločbe, ni upravičena valorizacija izplačane odškodnine.
Tožeča stranka, pri kateri je bil zavarovan kredit, je kreditodajalki izplačala odškodnino zaradi nevrnjenega kredita. S tem je nanjo prešla terjatev kreditodajalca do kreditojemalca (zakonska subrogacija, 939. čl. ZOR).
presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zvin vratne hrbtenice
Upoštevajoč, da je tožnik v škodnem dogodku utrpel zvin vratne hrbtenice z manjšo poškodbo vezi med 4. in 5. vratnim vretencem, zdravljenje pa je trajalo dva meseca in 13 dni, predstavlja dosojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini skoraj 5 povprečnih neto plačah na zaposlenega v RS po oceni pritožbenega sodišča pravično denarno odškodnino, v navedenih okvirih pa je dosojena odškodnina za strah in telesne bolečine prav tako povsem ustrezna, upoštevajoč temeljni načeli individualizacije in objektivne pogojenosti odškodnine za negmotno škodo.
kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - denarna odškodnina - pravnomočno končan postopek
Tudi pred uveljavitvijo ZVPSBNO je imela prizadeta stranka možnost uveljavljanja odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku, ki je že pravnomočno končan, vendar pri tem zgolj ugotovitev o kršitvi pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja še ne utemeljuje odškodninskega zahtevka. Potrebno je ugotoviti vse elemente odškodninskega delikta torej tako protipravnost ravnanja sodišča oz. sodnika, kot tudi obstoj škode ter vzročno zvezo med kršitvijo pravice in nastankom škode.
predznamba – splošno znano dejstvo – javni zemljiškoknjižni podatki – zemljiškoknjižni podatki
Zemljiškoknjižni podatki kljub temu, da so do določene mere javni in razvidni vsakomur, ne predstavljajo splošno znanih dejstev, ki jih ni potrebno dokazovati.
zapuščinski postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine – nujni dediči – nujni delež – vrnitev daril
Če zapuščinske obravnave ni bilo bodisi zato, ker so bile v zapuščini samo premičnine, dediči pa niso zahtevali obravnave, bodisi zato, ker zapuščine sploh ni bilo, ker jo je zapustnik razdal za življenja, lahko nujni dedič v pravdi zahteva vrnitev daril v zapuščino, zato da bi dobil nujni delež.
odmera odškodnine - višina odškodnine - nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem - bodoča škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Pri odmeri odškodnine je treba upoštevati tudi bodoče bolečine, ki se bodo pri tožniku po mnenju izvedenca ob večjem obremenjevanju v poškodovanih regijah gotovo pojavljale tudi v prihodnosti.
Sodišče mora upoštevati možnosti nastanka težav v zvezi s prebavili, na katere opozarja izvedenec, ne glede na to, da v trenutku sojenja do njih še ni prišlo.
Če sodišče zavrne izvedbo določenega dokaza, le-tega stranka ne more uspešno uveljavljati v predlogu za obnovo postopka, ker ne gre za »nov« dokaz, ki ga sodišče ni upoštevalo pri svojem prejšnjem odločanju.
ZD člen 143, 175, 240, 143, 175, 240. ZPP člen 343, 352, 343, 352.
stranke zapuščinskega postopka - pravica vložiti pritožbo - pravica do pritožbe - upnik v zapuščinskem postopku - dopustnost pritožbe
Upnica, ki ni zahtevala ločitve zapuščine od dedičevega premoženja zaradi uveljavitve svoje terjatve, ni stranka zapuščinskega postopka. Ker lahko pritožbo vložijo le stranke postopka, pritožba upnice v zapuščinskem postopku ni dovoljena in jo je treba zavreči.
ZPP člen 80, 81, 339, 339/2-11, 80, 81, 339, 339/2-11.
pravdna sposobnost - skrbnik za poseben primer - odobritev pravdnih dejanj pooblaščenca - pooblastilo
Kadar se med pravdo pokaže, da stranka ni pravdno sposobna, pa je tožbo vložil odvetnik, mora postavljena skrbnica, če želi nadaljevati pravdo, odobriti predhodno izvedena dejanja odvetnika.
Objektivno merilo višine obogatitve oziroma prikrajšanja je višina najemnine enakovredne nepremičnine. Ker je tožnica s splošnim pravnim aktom predpisala način določanja najemnin za poslovne prostore, katerih lastnica je tožnica, in s tem uredila višino najemnine za vse najemnine enako, je znesek najemnine, ki bi ga tožnica lahko dobila iz naslova najemnine od drugega najemnika, merilo njenega prikrajšanja.
stiki med očetom in otrokom - otrokovo duševno ravnovesje - preživninska obveznost - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca - spremenjene okoliščine - zvišanje in znižanje preživnine
Če stiki pomenijo za otroka hudo čustveno obremenitev, je s stališča strokovnega duševnega ravnovesja in s tem njegovih splošnih koristi primerneje, da stikov z očetom v tem trenutku nima.
Kadar sodišče po določilu 21. člena ZPP ustavi postopek in zadevo nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka, prenese v nadaljnje odločanje tudi povračilo do takrat nastalih stroškov postopka. Sklepa o ustavitvi postopka iz 21. člena ZPP namreč ni mogoče enačiti z ustavitvijo postopka zaradi neuspeha stranke v postopku.
ZFPPIPP člen 42, 427, 427/1, 427/1-1, 429, 432, 432-3, 433, 433/3, 435, 435/1. ZNP člen 37. ZSReg člen 19, 36, 36/3.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije
Upnik nima položaja upravičenega predlagatelja, saj ne more predlagati začetka postopka izbrisa (3. odstavek 433. člena ZFPPIPP). Položaj udeleženca postopka izbrisa pa upnik pridobi le tedaj, če v skladu s 3. točko 432. člena ZFPPIPP vloži ugovor proti sklepu o izbrisu. V slednjem primeru pojmovno pridobi položaj udeleženca tedaj, če ravna v skladu s 1. odstavkom 435. člena ZFPPIPP in z ugovorom uveljavlja, da ni pogojev za vodenje postopka izbrisa. Vloga upnika pri vložitvi ugovora je torej v tem, da bi z uspešnim ugovorom dosegel, da izbrisni razlog ne obstaja in v tej posledici sklep o ustavitvi postopka izbrisa (438. člen ZFPPIPP).
ZPP člen 212, 212. SPZ člen 32, 92, 99, 99/1, 32, 92, 99, 99/1.
varstvo lastninske pravice - reivindikacijska tožba - negatorna tožba - vznemirjanje - predmet varstva
Z reivindikacijsko oz. negatorno tožbo se uresničuje varstvo pred posegom tretjih v stvar. Vznemirjanje v smislu 99. člena SPZ zato predstavlja vsak nedopusten poseg v lastninsko pravdo, neodvisno od okoliščine, ali lastnik stvar uporablja ali ne.
Sodišče je ugotovilo, da zakonska zveza pravdnih strank ne sloni več na medsebojnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in pomoči, zato jo je razvezalo. Četudi se toženec ne strinja z razvezo zakonske zveze, odločitev sodišča ne more biti drugačna, saj za nevzdržnost zakonske zveze zadostuje, da samo eden od zakoncev ne more več prenašati zakonske skupnosti, pri tem pa tudi ni pomembno, kateri od zakoncev je nevzdržnost povzročil.