zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje odškodninske terjatve - žalitev sodišča v vlogi - kaznovanje udeležencev postopka - odvetnik - denarna kazen - načelo pomoči prava nevešči stranki - navajanje dejstev in dokazov - materialno procesno vodstvo - prekluzija - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku
Iz načela pomoči prava nevešče stranke (12. čl. ZPP) ne izhaja dolžnost sodišča poučevati stranke o pravicah materialnega prava, kamor sodi tudi zastaranje.
Zmotno je stališče, da dajeta določbi 11. in 109. čl. ZPP sodniku prve stopnje kaznovalna pooblastila zgolj do izdaje prvostopenjske odločbe. Takšna razlaga bi celo nasprotovala namenu citiranih določb, ki je predvsem v učinkoviti obrambi ugleda sodišč vselej tedaj, ko se s slabšalnimi vrednostnimi sodbami ter s posplošenimi in nepotrebnimi napadi na delo sodišča vnaša nezaupanje v delo sodišč.
odškodninska odgovornost - dokazna ocena - dejansko stanje - silobran - povzročitelj škode
O tem, ali je toženec povzročitelj, bi moralo biti sodišče prve stopnje prepričano; le verjetnost ne zadostuje. S stopnjo prepričanja pa sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti, da je prav toženec povzročitelj, zlasti zato, ker sta neposredno po dogodku policista uporabila proti tožniku strokovni prijem z zvijanjem roke na hrbtu. Življenjsko izkustvena je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je morebiten vzrok poškodbe lahko tudi ravnanje policistov.
ZTLR člen 13, 13/2, 13, 13/2. ZOR člen 210, 210. SZ-1 člen 3, 3/3, 3/4, 3, 3/3, 3/4.
upravnik večstanovanjske hiše - stroški upravljanja in vzdrževanja - izterjava stroškov - skupni deli objektov in naprave - poslovni prostor - gradbena in funkcionalna celota poslovnega prostora
V prodajni pogodbi je določeno, da je kupec upravičen do trajne souporabe zemljišča, na katerem stoji objekt ter zemljišča, ki temu objektu služi za normalno uporabo, ter pravice souporabe skupnih delov in naprav. Poslovni prostor tožene stranke je v gradbenem in funkcionalnem smislu posamezni del večstanovanjske hiše. Tako sta objekt na naslovu BB in AA funkcionalna celota. Natančneje, gre za en sam objekt, kar izhaja iz prodajne pogodbe. Dejstvo, da je toženec za omenjeni lokal pridobil svojo hišno številko, pa na stvarnopravna vprašanja nima vpliva.
odškodninska odgovornost - soodgovornost za škodni dogodek- nepravilno reagiranje v cestnem prometu - nepričakovano ravnanje
Toženec je huje kršil prometne predpise, medtem ko drugi voznici ni moč očitati nobene kršitve prometnih predpisov, niti da je v dani situaciji reagirala slabše, kot bi to storil povprečen voznik, ki bi se znašel v takšni situaciji. Zato ni podlage za ugotovitev vozničine soodgovornosti za obravnavani škodni dogodek.
zastaranje – začetek teka zastaranja – dospelost terjatve – pasivnost upnika – primeren rok za upnikovo dejanje
Če je dospelost terjatve odvisna od aktivnosti upnika, ta pa je pasiven, začne zastaranje terjatve, kljub njeni nedospelosti, teči po preteku primernega roka za upnikovo dejanje. Če se ugotovi, da terjatev ni zastarana, pa je potrebno ugotavljati, kdaj je terjatev zapadla tako, kot da ugovora zastaranja ni bilo – kdaj je upnik izvršil za dospelost terjatve potrebno dejanje, in ne kdaj bi upnik lahko izvršil potrebno dejanje.
valorizacija odškodnine – pravdni stroški – uspeh pravdnih strank v odškodninski pravdi – sprememba tožbe – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Če je bila denarna obveznost, ki je predmet odškodninskega zahtevka, med postopkom delno plačana, je treba valorizirati tudi delno plačilo. To terja pravilo, da z delnim plačilom denarna obveznost delno preneha. Pri delnem plačilu tako ni odločilno, kakšen nominalni znesek je bil plačan, temveč predvsem v kakšnem delu je odškodninska obveznost za plačilo prenehala oziroma v kakšnem deležu še obstaja in se valorizira dalje z odmero odškodnine po cenah na dan izdaje sodne odločbe.
V sporu zaradi plačila odškodnine za negmotno škodo se uspeh pravdnih strank presoja glede na končno višino zahtevka, če je bilo zvišanje tožbenega zahtevka posledica med pravdo spremenjenih okoliščin, ki vplivajo na odmero odškodnine.
V primeru plačila odškodnine iz AO plus zavarovanje, ker je zvin vratne hrbtenice izključen iz kritja, dodatno pa je oškodovanec utrpel še pretres možganov in postkomocijski sindrom, je ustrezna skupno odmerjena odškodnina 6.300,00 EUR, kar predstavlja 6,84 plač v času sojenja.
stiki med očetom in otrokom - otrokovo duševno ravnovesje - preživninska obveznost - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca - spremenjene okoliščine - zvišanje in znižanje preživnine
Če stiki pomenijo za otroka hudo čustveno obremenitev, je s stališča strokovnega duševnega ravnovesja in s tem njegovih splošnih koristi primerneje, da stikov z očetom v tem trenutku nima.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058405
ZPP člen 188, 188/3. ZOR člen 277, 277/1. ZPPSL člen 62, 62/1, 62/3, 64, 64/3.
pogodba o delu – klavzula ključ v roke – dogovorjena dela – dejanska količina potrebnih del – plačilo pod pogoji potrjene prisilne poravnave – delni umik tožbe – pravnomočna odločitev o umiku tožbe – sprememba tožbenega zahtevka – poprava tožbenega zahtevka – pravdni postopek po potrditvi prisilne poravnave – ugotovitev sporne terjatve – stroški izvršilnega in pravdnega postopka – pogoji potrjene prisilne poravnave
Cena, določena s klavzulo »ključ v roke«, lahko obsega le vrednost tistih vrst del, ki so s pogodbo dogovorjena, in sicer ne glede na dejansko količino potrebnih del. Ne obsega pa takšna cena drugih vrst del, ki s pogodbo niso bila dogovorjena, čeprav so ta druga dela potrebna za uporabo celotnega objekta, na katerem se opravljajo pogodbena dela.
Glede na to, da gre za pravdni postopek, ki teče po potrditvi prisilne poravnave proti dolžniku zaradi izplačila terjatve upnika, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 3. odstavka 64. člena ZPPSL najprej ugotavljalo obstoj sporne terjatve. Pojem ugotovljene terjatve opredeljuje določba 1. odstavka 62. člena ZPPSL, ki pravi, da so z ugotovljeno terjatvijo mišljeni glavni dolg in obresti, ki so dospele do začetka postopka prisilne poravnave, če temelji terjatev na izvršljivi odločbi, pa tudi stroški pravdnega in izvršilnega postopka.
K ugotovljeni terjatvi v smislu določbe 1. odstavka 62. člena ZPPSL se ne prištevajo stroški izvršilnega in pravdnega postopka, nastali v predmetnem postopku, saj ti stroški (še) ne temeljijo na izvršljivi odločbi, kakor to zahteva določba 1. odstavka 62. člena ZPPSL.
SPZ člen 44, 44/2, 213, 217, 217/2, 269. ZPP člen 196, 337, 337/1. ZZZDR člen 107, 107/1, 109.
služnosti poti – priposestvovanje stvarne služnosti
Stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost 20 let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval (2. odst. 217. čl. SPZ). Toženec je za obstoj služnostne poti ob nakupu sporne nepremičnine vedel, zato se na omejitev priposestvovanja zaradi dobre vere ne more sklicevati. Ta omejitev se sicer nanaša na primer, ko je podlaga za pridobitev lastninske pravice priposestvovanje in ne pravni posel (2. odst. 44. čl. SPZ), zato že iz tega razloga njegovo sklicevanje na dobro vero ne more biti utemeljeno.
Če toženi stranki nimata poslovne sposobnosti, ker sta mladoletni osebi, sodba še ni neizvršljiva. Navedena okoliščina tudi ne vzpostavlja nujnega sosporništva med otroki in zakonitimi zastopniki. Mladoletna otroka zastopajo starši, ki otrokovo premoženje tudi upravljajo do otrokove polnoletnosti.
kaznivo dejanje samovoljnosti – kršitev lastninske pravice - opis kaznivega dejanja - krivda pri kaznivem dejanju samovoljnosti
Iz izreka sodbe sicer eksplicitno res ne izhaja, da je obdolženi kršil lastninsko pravico, vendar pa je to iz opisa kljub temu dovolj jasno razvidno in konkretizirano. Obdolženemu se namreč očita, da je samovoljno s škarjami porezal večje število vrhov smrek in cipres na zemljišču zasebnega tožilca. Iz takšnega opisa tudi po mnenju pritožbenega sodišča dovolj jasno in določno izhaja očitek, da je obdolženi z rezanjem vrhov dreves, ki so stali na zemljišču zasebnega tožilca (in so bila torej njegova last) posegel v lastninsko pravico zasebnega tožilca na porezanih drevesih.
V zvezi s krivdo pri kaznivem dejanju samovoljnosti po 1. odst. 313. člena KZ je potrebno ločiti storilčev psihični odnos do jemanja pravice in njegov psihični odnos do pravice, ki si jo jemlje. Psihični odnos do jemanja pravice je vedno naklep, kar pomeni, da se storilec zaveda ali dopušča, da ni upravičen, da si pravico vzame sam, ker predpisi njeno uresničevanje urejajo drugače. Glede same pravice pa se storilec zaveda, da mu gre ali to dopušča, lahko pa je glede tega tudi v zmoti in misli, da mu pravica gre.
zaslišanje priče - vsebina dokaznega predloga - podatki o priči - naslov priče - prisilna privedba priče
Sodišče lahko odredi prisilno privedbo priče samo, če je bila ta v redu vabljena. Vabljenje priče preko pravdne stranke, ker ta ni navedla prebivališča priče, se ne šteje za v redu povabljeno pričo, zato se prisilne privedbe priče ne more odrediti.
ZGD -1 člen 384, 590, 590/3, 590/4, 590/5. ZPre –1 člen 68, 68/1, 68/2.
iztisnitev manjšinskih delničarjev – squeeze-out – registrska zapora predrtje registrske zapore – interes za hitro odločitev
Pri presoji, ali prevladuje interes za hitro odločitev, mora registrsko sodišče v skladu s 5. odstavkom 590. člena ZGD-1 na eni strani tehtati pomen pravice, katere kršitev s tožbo zatrjuje manjšinski delničar, in verjetnost, da bi manjšinski delničar kot tožnik s tožbo na razveljavitev izpodbijanega sklepa o prenosu delnic ali ugotovitve njegove ničnosti uspel, ter na drugi strani škodo, ki lahko družbi, ki je uporabila zakonsko možnost izključitve manjšinskih delničarjev iz družbe skladno z ureditvijo v že omenjenih določbah ZGD-1, nastane zaradi poznejšega vpisa. Manjšinski delničarji morajo biti iztisnjeni iz družbe ob upoštevanju vseh pravil, predpisanih v omenjenih členih ZGD-1.
Izključitev manjšinskih delničarjev je urejena v 68. členu ZPre-1. V 2. odstavku 68. člena tega zakona so določena posebna pravila o višini denarne odpravnine, ki mora biti ponujena manjšinskemu delničarju v taki vrsti in v taki višini, kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi, pod pogojem, da skupščina ciljne družbe na predlog prevzemnika kot glavnega delničarja v treh mesecih po objavi izida prevzemne ponudbe sprejme sklep o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja.
Če je bila poroštvena pogodba pravno veljavno sklenjena in če se je toženka zavezala kot solidarni porok s poroštveno izjavo v predpisani obliki, ki ni bila obremenjena z nikakršnim pogojem, za obveznosti iz te pogodbe tudi solidarno jamči.
ZOR člen 200, 262, 262/2, 266, 269, 461, 462, 488, 488/1, 488/2, 488/3, 500, 488/1, 488/2, 488/3, 500, 200, 262, 262/2, 266, 269, 461, 462, 488. OZ člen 468, 468.
stvarne napake - napake v izpolnitvi - odškodninska odgovornost - škoda zaradi zaupanja
Prodajalec odgovarja za škodo zaradi zaupanja po 2. odstavku 468. člena OZ, če je imela stvar stvarno napako, ki izvira iz prodajalčeve sfere, in če so izpolnjene druge predpostavke prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake.
Za uveljavitev odškodninskega zahtevka po 3. odstavku 468. člena OZ se uporabljajo splošna pravila o poslovni odškodninski odgovornosti.
predznamba – splošno znano dejstvo – javni zemljiškoknjižni podatki – zemljiškoknjižni podatki
Zemljiškoknjižni podatki kljub temu, da so do določene mere javni in razvidni vsakomur, ne predstavljajo splošno znanih dejstev, ki jih ni potrebno dokazovati.
zapuščinski postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine – nujni dediči – nujni delež – vrnitev daril
Če zapuščinske obravnave ni bilo bodisi zato, ker so bile v zapuščini samo premičnine, dediči pa niso zahtevali obravnave, bodisi zato, ker zapuščine sploh ni bilo, ker jo je zapustnik razdal za življenja, lahko nujni dedič v pravdi zahteva vrnitev daril v zapuščino, zato da bi dobil nujni delež.
trditveno in dokazno breme - prevara - grožnje - sila
Tožnik, ki zahteva vračilo tistega, kar je plačal po ustno sklenjenem dogovoru, nosi dokazno breme, da izkaže vsebino pogodbe, po kateri je izpolnil svojo obveznost in neizpolnitev ali nepošteno izpolnitev pogodbe s strani nasprotne stranke. Izjave toženke, naj ji tožnik izroči denar, zato da ne bo imel premoženja, ki bi ga lahko socialna služba ali država uporabila za poplačilo domske oskrbe za njegovo ženo, ne morejo predstavljati nedopustne grožnje v smislu 45. čl. OZ niti sile v smislu 191. čl. OZ.