KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023176
ZKP člen 168, 168/3. KZ člen 261, 261/3.
opis dejanja v zahtevi za preiskavo – zloraba uradnega položaja
Opis dejanja je najpomembnejša sestavina zahteve za preiskavo. Z njim se določi okvir, v katerem bo potekala preiskava. Opis dejanja kot preteklega dogodka, ki je predmet preiskave, mora biti konkreten in jasen, saj je le tako obdolžencu omogočena učinkovita obramba.
ZDR člen 83/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – mnenje komisije – rok za podajo odpovedi
Ker je tožnik invalid III. kategorije, mu tožena stranka ni mogla zakonito redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi, dokler ni pridobila mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da je rok za podajo odpovedi začel teči šele, ko je mnenje pridobila, in ne že z ugotovitvijo nastanka poslovnega razloga, z izdajo obvestila o nameravani odpovedi ali z zaprosilom za izdajo mnenja.
Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn člen 69.
povračilo stroškov za prehrano – dogovor – višina povračila
Dejstvi, da je tožena stranka delavcem nameravala zagotoviti topli obrok in da se je s predstavniki sindikata dogovorila za izplačevanje denarnega nadomestila v določenem znesku, ne vplivata na pravico tožnika, da prejme povračilo stroškov za prehrano v znesku, ki je določen s kolektivno pogodbo.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti
Ker v sodbi, s katero je bil obsojeni spoznan za krivega in mu je bil določen posebni pogoj plačila premoženjskopravnega zahtevka, ni bil določen rok, v katerem je dolžan premoženjskopravni zahtevek plačati, pogojne obsodbe ni bilo mogoče preklicati zaradi neizpolnitve posebnega pogoja po 54. členu ZKP.
Za obstoj kaznivega dejanja tako imenovane majhne tatvine morata biti izpolnjena dva pogoja: da je vrednost tuje premične stvari majhna, torej, da ne presega polovice povprečne neto plače na zaposleno osebo v RS v času storitve kaznivega dejanja in da si je storilec hotel prilastiti prav stvar takšne vrednosti. V vseh primerih ko storilec stori tatvino stvari, za katere ne ve, kakšne vrednosti so, ne moremo govoriti o storilčevem naklepu glede prilastitve stvari majhne vrednosti, zato bo v teh primerih vedno podano kaznivo dejanje po 1. odstavku 211. člena KZ.
Ker tožnik ni vzpostavil delovnega razmerja z delodajalcem prevzemnikom, ampak je vse do prejema izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ostal v delovnem razmerju s toženo stranko, mu je tožena stranka pogodbo o zaposlitvi nezakonito odpovedala. Na podlagi ugotovitve o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa mora biti njegov položaj enak, kot da odpovedi ne bi bilo, kar pomeni, da je tožnik upravičen do reintegracije v delovno razmerje k toženi stranki.
V obravnavanem primeru udeleženec trdi, da se opravljeni vpis ne sklada z listino, na podlagi katere je bil vpis predlagan, ne pa da se ne sklada s sklepom, ki je na podlagi omenjene listine vpis dovoljeval. Ker sklep o dovolitvi vpisa dovoljuje vpis lastninske pravice na R.B. do celote, je očitno opravljeni vpis skladen z vsebino sklepa o dovolitvi vpisa.
ZZZDR člen 12, 12/1, 12, 12/1. ZD člen 22, 22/1, 22, 22/1.
prenehanje zunajzakonske skupnosti - dedna pravica - ugotovitev zakonite dedne pravice
Prenehanje zunajzakonske skupnosti pred smrtjo enega izmed partnerjev ima glede obstoja dedne pravice enake posledice kot razveza zakonske zveze (prvi odstavek 22. člena Zakona o dedovanju - ZD v zvezi s prvim odstavkom 12. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR). Izhajajoč iz citiranih določb je za presojo prenehanja zunajzakonske skupnosti odločilno zadnje obdobje pred smrtjo enega od zunajzakonskih partnerjev.
stroški prevoza na delo - pogodba o zaposlitvi - kolektivna pogodba
Stranki sta z določbo, da ima delavec pravico do povračila stroškov v zvezi z delom (za prehrano med delom, prevoz na delo, službeno potovanje, terenski dodatek, dodatek za ločeno življenje, drugi stroški na podlagi predloženih računov oziroma obračunov), po aktih družbe, ki urejajo to področje oziroma v skladu z 52. členom SKPgd, v pogodbo o zaposlitvi povzeli ureditev stroškov v zvezi z delom in opravljanjem dela, kot je bilo urejeno z SKPgd. Zato na veljavnost pogodbe o zaposlitvi in pravico tožnika do povrnitve stroškov prevoza na delo in z dela ne vpliva dejstvo, da je 31. 12. 2005 SKPgd prenehala veljati oziroma da so se določbe njenega normativnega dela 30. 6. 2006 prenehale uporabljati.