neposredno izvršljiv notarski zapis – nepremičnina, vpisana v zemljiški knjigi – sklep o zavarovanju terjatve – kasnejši prehod obveznosti
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila že v času sklenitve neposredno izvršljivega notarskega zapisa nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo. Upnik tako s sklicevanjem na sklep Okrajnega sodišča o zavarovanju predmetne terjatve ne more biti uspešen, saj je prehod obveznosti oziroma predmeta izvršbe treba izkazati z izpiskom iz zemljiške knjige.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0055847
ZPP člen 286, 286/4. ZOR člen 325, 325/1, 326, 326/1, 607, 607/3.
prekluzija navedb in dokazov - predpravdno pobotanje - avtorska pogodba za prevod
V konkretni zadevi je toženka zatrjevala, da je terjatev že pobotala, in sicer na račun pogodbene kazni za zamudo in nastale škode v zvezi z nekvalitetnim prevodom, o čemer je obvestila tožnico, ko je ta klicala zaradi honorarja. Ker tožnica na ta pobot ni pristala, je vložila tožbo, toženka pa je nato tekom postopka na prvi stopnji ugovarjala, da je terjatev že pobotala. Gre torej za ugovor predpravdnega pobotanja, ki ga sodišče obravnava kot da bi toženka ugovarjala plačilo terjatve.
Do prekluzije pride na podlagi samega zakona, zato je strankam ni potrebno posebej ugovarjati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055357
ZPP člen 8, 14, 339, 339/2, 339/2-8, 8, 14, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 131, 131/1, 975, 131, 131/1, 975.
S tem ko je sodišče vlogo prebralo na naroku, na katerem je bila prisotna tožnikova pooblaščenka, je bila tožniku zagotovljena pravica do obravnavanja pred sodiščem, četudi mu vloga predhodno ni bila vročena. Kršitev iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP zato z opisanim postopanjem ni podana.
stroški postopka - sodne takse - dokazilo o plačilu - domneva o umiku vloge
Po določbi 3. točke 6. člena ZST, ki je v veljavi od 1.10.2008, taksni zavezanec po opravljenem plačilu sodne takse ni dolžan dostavljati sodišču nikakršnih dokazil o plačilu, razen če ta zakon ne določa drugače. Zaradi opustitve predložitve dokazila o plačilu sodne takse torej ni več mogoče presumirati umika predloga.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 177, 177/1, 177/2, 177/3, 200, 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 177, 177/1, 177/2, 177/3, 200. ZPPŽP člen 18, 19, 18, 19. OZ člen 376, 376.
železniški potniški promet - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - vzročna zveza - oprostitev odgovornosti - ravnanje tretjega - prispevek oškodovanca - udarec v prsni koš - telesne bolečine - strah - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - zamudne obresti - prepoved ultra alterum tantum
Prevoz potnikov po železnici je nevarna dejavnost, zato je železnica objektivno odgovorna za škodo zaradi smrti ali telesne poškodbe potnikov. V vsakem primeru pa je potrebno ugotoviti, če škoda res izhaja prav iz nevarne dejavnosti, ali je pravno relevantni vzrok za škodni dogodek v lastnostnih nevarne dejavnosti ali pa kje drugje (1. odst. 177. čl. ZOR).
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Zapadle, pa neplačane zamudne obresti, ki so do uveljavitve OZ-A (ki je črtal 376. čl. OZ) že dosegle glavnico, so nehale teči po samem zakonu in z uveljavitvijo OZ-A ne morejo začeti teči znova.
subrogacija - zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - anuitete
Če tožeča stranka zahteva plačilo seštevka neplačanih in zapadlih obrokov kredita, se narava dolga ni spremenila. Če je bilo s posojilno pogodbo dogovorjeno, da toženec vrača posojilo v mesečnih anuitetah, tožeča stranka pa zahteva plačilo seštevka neplačanih in zapadlih anuitet, je treba uporabiti zastarali rok iz člena 347/2 OZ.
Triletnega zastaralnega roka iz člena 347/2 OZ za plačilo anuitet ni mogoče uporabiti od razdrtja pogodbe dalje. Z razdrtjem pogodbe ni več mogoče govoriti o dolgovanju anuitet, temveč dospe z razdrtjem, torej naenkrat, celoten preostanek terjatve. Gre za enkratno dajatev, za katero pa velja petletni zastaralni rok iz člena 346 OZ.
URS člen 22. UZITUL člen 9. ZIKS člen 145, 145a. ZDen člen 10, 16.
povojni procesi - zaplemba premoženja - poprava krivic - vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina v obliki obveznic - premoženje v drugi republiki nekdanje SFRJ - izročitev zaplenjenega premoženja slovenski oblasti - načelo enakega varstva pravic - pasivna legitimacija
Ni bilo mogoče pritrditi razlogom nasprotne udeleženke, da RS po osamosvojitvi ni prevzela obveznosti plačila odškodnine za premoženje drugih republik nekdanje skupne države, posebej ob dejstvu, da naj bi bilo sporno premoženje prenešeno v last FLRJ, za izvedbo zaplembe veleposestva D. in večinskega paketa delnic rudnika R. pa sta bili zaprošeni sodišči v Zagrebu in Beogradu. Kazen zaplembe premoženja je izreklo Okrajno sodišče v Ljubljani. Temelj obravnavane obveznosti je v osnovi (nezakonito, nepravilno) ravnanje organa in na tej osnovi prevzem premoženja. Ni pomembno, da je postalo premoženje last FLRJ, pomembno je, kdo ga je prevzel (komu je bilo izročeno), torej kdo je z njim upravljal in s tem pridobil premoženjske pravice, ki najbolj ustrezajo današnjemu pojmu lastninske pravice. Celotno zaplenjeno premoženje je bilo izročeno MLO Ljubljana. Samo za izvedbo kazni je zaprošeno drugo sodišče (ki sedaj ni več na območju Republike Slovenije), kar pa ne more biti odločilno. Podlaga za prehod premoženja iz obsojenčeve lastninske sfere je bila torej odločba Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je bila z izrednimi pravnimi sredstvi razveljavljena. Sodna praksa je ustaljena glede tega, da je v takem sporu pasivno legitimiran tisti, ki je premoženje prevzel.
Na položaj neupravičeno obsojenega ne more vplivati nadaljnje (razpolagalno) ravnanje tistega, ki je premoženje zaplenil.
Kadar je zapustnik v oporoki s svojim premoženjem razpolagal tako, da je vsakemu od upravičencev naklonil le posamezne stvari ali pravice iz svojega premoženja, se ti štejejo za dediče in ne za volilojemnike, če ni razlogov za dvom o zapustnikovi poslednji volji. Ker tožnici s tožbo nista zajeli vseh dedičev kot nujnih sospornikov, ni podana pasivna legitimacija.
ZTLR člen 28, 72, 28, 72. SPZ člen 43, 43/2, 44, 266, 43, 43/2, 44, 266.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - priposestovanje lastninske pravice - priposestvovalna doba - zemljiškoknjižno stanje - skrbnost - raziskovalna dolžnost - dobra vera - dobroverna posest
S priposestvovanjem se pridobi lastninska pravica, če je pravni prednik dobroveren in zakoniti posestnik in če je je potekla zakonsko določena priposestvovalna doba. Obstoj dobrovernosti posesti se domneva, če pa pa je podan pravočasen ugovor, da posestnik ni bil dobroveren, mora sodišče o tem presojati. Dobroverna posest, ki privede do priposestvovanja, pomeni, da je posestnik v zmoti o tem, kdo je resnični lastnik nepremičnine. Ta zmota mora biti opravičljiva, kar pomeni, da mora biti posestnik prepričan, da je stvar njegova, tudi potem ko je z običajno potrebno skrbnostjo preveril vse okoliščine, ki se tičejo njegove posesti določene nepremičnine. Vprašanje je, ali je posestnik ob nakupu nepremičnine ravnal z ustrezno raziskovalno dolžnostjo.
zastaranje anuitet in terjatev iz naslova obresti - zastaranje občasnih terjatev
Tudi v kolikor bi vtoževani zneski ne predstavljali anuitet, pa po navedbah tožeče stranke ti predstavljajo dolg, ki je posledica revalorizacije obrestne mere v času odplačevanja kredita. To pa je terjatev iz naslova obresti, za katero kot občasno terjatev prav tako velja 3-letni zastaralni rok.
OZ člen 346, 347, 347/2, 963, 346, 347, 347/2, 963.
regresni zahtevek - subrogacija - zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - anuitete
Z razdrtjem pogodbe ni več mogoče govoriti o dolgovanju anuitet, temveč zapade celoten preostanek terjatve (glavnica in obresti). Gre za enkratno terjatev, za katero velja 5-letni zastaralni rok.
ZTLR člen 14, 14/1, 38, 38/4, 39, 39/7, 14, 14/1, 38, 38/4, 39, 39/7. ZOR člen 210, 210/2, 210/3, 219, 339/-14, 210, 210/2, 210/3, 219, 339/-14. OZ člen 190, 190. SPZ člen 66, 66/1, 92, 93, 66, 66/1, 92, 93.
povrnitev vlaganj v nepremičnino - dobrovernost - uporaba solastne stvari - uporabnina
Temelj tožničine vtoževane terjatve na povrnitev vlaganj je podan tako na podlagi stvarnopravnih določb (38. in 39. člen ZTLR oziroma 92. in 93. člen SPZ), kot tudi na podlagi določb ZOR (210. do 219. člen) oz. OZ (190. do 198. člen), vendar pa sodišče druge stopnje opozarja na prvenstveno uporabo določb o stvarnopravnih reparacijah, ki so specialne glede na navedene določbe o neupravičeni obogatitvi.
Pri procesnem pobotanju ugovor zastaranja ni odločilen trenutek, ko se uveljavlja pobotanje v pravdi, temveč trenutek, ko sta si terjatvi stopili nasproti.
Pri uporabi pravila iz 219. čl. ZOR v povezavi s 2. in 3. odst. 210. čl. ZOR je pomembno vprašanje tožničine dobrovernosti.
Zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, pri tem da od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, ne zadošča za zahtevke na podlagi neupravičene obogatitve.
ZDR člen 83/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – mnenje komisije – rok za podajo odpovedi
Ker je tožnik invalid III. kategorije, mu tožena stranka ni mogla zakonito redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi, dokler ni pridobila mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da je rok za podajo odpovedi začel teči šele, ko je mnenje pridobila, in ne že z ugotovitvijo nastanka poslovnega razloga, z izdajo obvestila o nameravani odpovedi ali z zaprosilom za izdajo mnenja.
Zahteva, naj tožnik eni vlogi priloži dve pooblastili za zastopanje, bi bila izrazito formalistična in neutemeljena, saj se praviloma tožba in nasprotna tožba tudi obravnavata skupaj.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti
Ker v sodbi, s katero je bil obsojeni spoznan za krivega in mu je bil določen posebni pogoj plačila premoženjskopravnega zahtevka, ni bil določen rok, v katerem je dolžan premoženjskopravni zahtevek plačati, pogojne obsodbe ni bilo mogoče preklicati zaradi neizpolnitve posebnega pogoja po 54. členu ZKP.