ZVPot člen 1, 1/2, 1/3, 23, 24, 56. OZ člen 120, 121. ZPP člen 286b, 339, 339/1, 362.
pogodba o indirektnem finančnem leasingu - pogodba o finančnem leasingu z elementi zakupne pogodbe
Določilo Splošnih pogojev pogodbe o finančnem leasingu, ki določa, da nosi riziko dobave leasingojemalec, je nepošteno (24. čl. ZVPot), saj leasingojemalcu jemlje ugovore v primeru neizpolnitve pogodbe leasingodajalca. Sodišče je zaradi ničnosti določbe (2. odst. 121. čl. OZ) utemeljeno zavrnilo njeno uporabo.
invalid III. kategorije – mnenje invalidske komisije – sodni izvedenec
Zgolj dejstvo, da tožnik ne verjame v podani mnenji invalidskih komisij, ki sta soglasni, da je pri tožniku podana III. kategorija invalidnosti, ne predstavlja razloga za izvedbo dokaza z določitvijo sodnega izvedenca.
Pravna narava zakonskih sporov onemogoča brezpogojno uporabo splošnih pravil o povrnitvi pravdnih stroškov, pri katerih velja osnovno načelo uspeha v pravdi. Glede razveze zakonske zveze je odločilno vprašanje le, ali je ta že tako globoko in trajno omajana, da je ni več mogoče rešiti. V takšnem primeru jo sodišče razveže ne glede na odgovornost za nevzdržnost.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318, 318/1, 318/1-3.
nezgodno zavarovanje - sklepčnost tožbe - zavarovanje ao plus
Sklepčnost tožbe pomeni presojo, ali utemeljenost tožbenega zahtevka (po materialnem pravu) izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi (člen 318/1-3 ZPP).
Tožeča stranka uveljavlja plačilo zavarovalnine na podlagi sklenjenega nezgodnega zavarovanja, ki je vključeno v VIP polico avtomobilskega zavarovanja. Niti v tožbi niti kasneje ne navaja dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo zavarovalnine iz tega naslova, saj ne zatrjuje invalidnosti tožnikov, ki bi lahko bilo morebitna podlaga za njuna zahtevka.
ZTLR člen 78, 78. ZPP člen 105a, 105a/1, 168, 168/5, 105a, 105a/1, 168, 168/5.
motenje posesti - pravni interes - ekonomski interes - pravni in ekonomski interes - časovne meje pravnomočnosti - oprostitev plačila stroškov postopka - oprostitev podjetnika posameznika
O utemeljenosti zahtevka odloča sodišče glede na odločilna dejstva, ki so nastala do konca obravnavanja pred sodiščem prve stopnje, in če zahtevek ob koncu obravnavanja ni več utemeljen, ga je potrebno zavrniti, ne glede na to, ali je bil utemeljen v času, ko je bila vložena tožba.
Tožnik nima ekonomskega interesa za sodno varstvo vzpostavitve prejšnjega stanja, če to ni ekonomsko opravičljivo.
ZPP člen 236, 236. OZ člen 462, 462/1, 464, 462, 462/1, 464.
skrite napake - obvestilo o napaki - oblika obvestila o napaki - dokazovanje - zaslišanje priče
Če stranki naslov priče oziroma ime in priimek priče nista znana, mora ob postavljenem dokazu predlagati, naj poizvedbe o tem naredi sodišče.
V členu 464/1 OZ je določeno, kakšna mora biti vsebina obvestila o napaki, v drugem odstavku istega člena pa je določeno, da se šteje, da je kupec izpolnil svojo obveznost in prodajalca obvestil, če je pravočasno po pošti poslal prodajalcu s priporočeno pošiljko, telegramom ali na kak drug zanesljiv način obvestilo o napaki, to pa je prispelo z zamudo ali če ga prodajalec sploh ni prejel. V tem členu je torej določeno le, v katerem primeru se šteje, da je kupec izpolnil svojo obveznost pravočasno, ne pa, da mora kupec obvestilo o napaki poslati v pisni obliki. Pisna oblika ni predpisana, možna je ustna oblika, je pa težje dokazljiva.
Tožnica kot souživalka vdovske pokojnine (prejema jo skupaj z razvezano vdovo) ni upravičena do varstvenega dodatka, ker višina pokojnine, do katere sta upravičeni obe souživalki vdovske pokojnine, presega znesek osnove za odmero dodatnih pravic.
Če oškodovanec naknadno izve za višji oz. drugačen obseg škode, kot je bila znana ob sklenitvi poravnave, po presoji pritožbenega sodišča ni izključeno, da lahko pride do novega trpljenja oškodovanca in s tem do nove škode.
prekoračitev zahtevka - pravni interes tožnika za pritožbo - pravni interes za pritožbo
Četudi je s prekoračitvijo zahtevka (ali predloga) storjena procesna kršitev v tožnikovo abstraktno priznano korist, ima ta zoper takšno odločitev pravico do pritožbe.
izvršba na nepremičnine - tožba za izstavitev zemljiškoknjižne listine – pasivna legitimacija – nujno enotno sosporništvo
S tožbo za izstavitev zemljiškoknjižne listine (168. čl. ZIZ) mora upnik (tožnik) zajeti dolžnika (osebo, na katero zahteva vpis lastninske pravice) in zemljiškoknjižnega lastnika, saj gre za nujna enotna sospornika.
ZOR člen 460, 460. ZDen člen 88, 88. ZPP člen 181, 181.
denacionalizacija - prepoved razpolaganja - ničnost pogodbe - pravni interes za ugotovitveno tožbo - prodaja tuje stvari - predhodno vprašanje
Prodajno pogodbo za stanovanje je sklenila Občina L. M. P., pravna prednica toženke, ki pa ni bila lastnica stanovanja. Prodala je torej tujo stvar. Takšna pogodba pa lastnika ne zavezuje, saj učinkuje le med pogodbenima strankama. To pa pomeni, da sporna pogodba tožniku ni vzela pravice do vrnitve nepremičnine v naravi (če se bo denacionalizacijski postopek pokazal za utemeljen), zato tudi ne gre za rešitev predhodnega vprašanja v upravnem postopku. Ob dejstvu, da se kljub morebitni ugoditvi tožbenemu zahtevku na ugotovitev ničnosti takšne pogodbe (na podlagi določbe 88. člena ZDen), pravni položaj tožnika v denacionalizacijskem postopku ne bo spremenil, pravna korist tožnika za vložitev ugotovitvene tožbe, kljub napotitvenemu sklepu upravnega organa, ni izkazana.
stranski intervenient – pravni interes – ekonomski interes
Pritožnik (tožnikov oče) ima ekonomski interes, da tožnik, s katerim je sklenil posojilno pogodbo, v sporu zaradi ugotovitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zmaga in s tem pridobi sredstva za vrnitev preživnine, kar pa ne zadošča za intervencijo v individualnem delovnem sporu, ampak bi moral imeti v sporu tudi pravni interes. Njegova intervencija je bila pravilno zavrnjena zaradi pomanjkanja pravnega interesa.
Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn člen 69.
povračilo stroškov za prehrano – dogovor – višina povračila
Dejstvi, da je tožena stranka delavcem nameravala zagotoviti topli obrok in da se je s predstavniki sindikata dogovorila za izplačevanje denarnega nadomestila v določenem znesku, ne vplivata na pravico tožnika, da prejme povračilo stroškov za prehrano v znesku, ki je določen s kolektivno pogodbo.
Ker je bilo v času veljavnosti 49. člena ZPol mogoče ukrep tajnega policijskega opazovanja in sledenja odrediti za vsa kazniva dejanja (prav tako pa je po razveljavitvi predmetnega člena za to kaznivo dejanje mogoče odrediti vsebinsko enak ukrep po 149.a členu ZKP), so zakoniti tudi dokazi, ki se nanašajo na kaznivo dejanje ponarejanja listin. V sodni praksi pa je tudi sprejeto stališče, da je uporaba dokazov, zbranih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, odrejenimi zoper drugo osebo, dopustna tedaj, kadar organi pregona ob izvajanju odredbe v okviru, kot je bila izdana, nenamerno oziroma naključno naletijo na dokaz, ki ima obremenilni značaj.
Pritožnik sicer pravilno navaja, da je bil 49. člen ZPol razveljavljen (natančneje 1., 2. in 3. odst. 49. člena ZPol) z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-272/98 z dne 23.5.2003, vendar to ne pomeni, da so vsi dokazi, pridobljeni na podlagi navedenih določb Zpol, nedovoljeni in zato nanje sodišče ne sme opreti svoje odločbe. Po navedeni odločbi ustavnega sodišča so namreč ravnanja policije v predkazenskem postopku, ki jih je urejal 1. do 3. odst. 49. člena ZPol, zakonita in v skladu z ustavo, razen če se ne ugotovi, da so policisti ravnali arbitrarno (da je šlo za nedovoljene posege) ali da ni podana sorazmernost posega glede na težo kaznivega dejanja ali glede na čas, ko se je poseg izvajal s posegom v osumljenčevo zasebnost.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti
Ker v sodbi, s katero je bil obsojeni spoznan za krivega in mu je bil določen posebni pogoj plačila premoženjskopravnega zahtevka, ni bil določen rok, v katerem je dolžan premoženjskopravni zahtevek plačati, pogojne obsodbe ni bilo mogoče preklicati zaradi neizpolnitve posebnega pogoja po 54. členu ZKP.