ZTLR člen 14, 14/1, 38, 38/4, 39, 39/7, 14, 14/1, 38, 38/4, 39, 39/7. ZOR člen 210, 210/2, 210/3, 219, 339/-14, 210, 210/2, 210/3, 219, 339/-14. OZ člen 190, 190. SPZ člen 66, 66/1, 92, 93, 66, 66/1, 92, 93.
povrnitev vlaganj v nepremičnino - dobrovernost - uporaba solastne stvari - uporabnina
Temelj tožničine vtoževane terjatve na povrnitev vlaganj je podan tako na podlagi stvarnopravnih določb (38. in 39. člen ZTLR oziroma 92. in 93. člen SPZ), kot tudi na podlagi določb ZOR (210. do 219. člen) oz. OZ (190. do 198. člen), vendar pa sodišče druge stopnje opozarja na prvenstveno uporabo določb o stvarnopravnih reparacijah, ki so specialne glede na navedene določbe o neupravičeni obogatitvi.
Pri procesnem pobotanju ugovor zastaranja ni odločilen trenutek, ko se uveljavlja pobotanje v pravdi, temveč trenutek, ko sta si terjatvi stopili nasproti.
Pri uporabi pravila iz 219. čl. ZOR v povezavi s 2. in 3. odst. 210. čl. ZOR je pomembno vprašanje tožničine dobrovernosti.
Zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, pri tem da od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, ne zadošča za zahtevke na podlagi neupravičene obogatitve.
ZTLR člen 78, 78. ZPP člen 105a, 105a/1, 168, 168/5, 105a, 105a/1, 168, 168/5.
motenje posesti - pravni interes - ekonomski interes - pravni in ekonomski interes - časovne meje pravnomočnosti - oprostitev plačila stroškov postopka - oprostitev podjetnika posameznika
O utemeljenosti zahtevka odloča sodišče glede na odločilna dejstva, ki so nastala do konca obravnavanja pred sodiščem prve stopnje, in če zahtevek ob koncu obravnavanja ni več utemeljen, ga je potrebno zavrniti, ne glede na to, ali je bil utemeljen v času, ko je bila vložena tožba.
Tožnik nima ekonomskega interesa za sodno varstvo vzpostavitve prejšnjega stanja, če to ni ekonomsko opravičljivo.
sodna pristojnost - upravna pristojnost - sodna in upravna pristojnost - spor iz premoženjskih razmerij - povečana vrednost nepremičnine - povrnitev vlaganj
Zahtevek je obogatitveni in ima naravo zahtevka iz člena 25 ZDen, pri čemer je postopek za vrnitev zaplenjenega premoženja že končan, in ker gre za spor iz premoženjskih razmerij, ga sodišče obravnava v pravdnem postopku (člen 1 ZPP).
zavarovalna pogodba - splošni pogoji - kršitev pogodbe - odgovornost zavarovanca - vožnja pod vplivom alkohola
Če zavarovanec tretjemu povzroči škodo, za katero je odgovoren, in če tretji zahteva zanjo odškodnino, jo je zavarovalnica tretjemu dolžna plačati. S tem je zavarovanec prost svojih obveznosti do tretjega in tudi do zavarovalnice. Ni pa prost svojih obveznosti do zavarovalnice, če je kršil zavarovalno pogodbo oziroma če je bilo njegovo ravnanje v nasprotju z obveznostmi, ki jih je z zavarovalno pogodbo sprejel.
podjemna pogodba – odgovornost za napake – prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve
Ob ugotovitvi, da je imelo izvršeno delo napake, ni mogoče uporabiti 126. čl. ZOR, saj se le-ta nanaša na primere prenehanja pogodbe zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti, ne pa na primere, ko gre za izpolnitev pogodbene obveznosti z napako. Izhajati je potrebno iz 620. čl. ZOR, po katerem lahko naročnik, če prevzemnik ne odpravi napake v danem primernem roku, izmed več možnosti, ki jih ima na voljo, izbere tudi razdrtje pogodbe, pri čemer mora izbrano odločitev (jamčevalni zahtevek) sporočiti prevzemniku posla.
Tožničina pravica iz predpogodbe je ugasnila. Ker tožnica nasproti odsvojitelju nepremičnine nima nikakršne pravice več, tudi nima pravnega interesa za ugotovitev ničnosti poslov, s katerimi je bila sporna nepremičnina odsvojena.
URS člen 22. UZITUL člen 9. ZIKS člen 145, 145a. ZDen člen 10, 16.
povojni procesi - zaplemba premoženja - poprava krivic - vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina v obliki obveznic - premoženje v drugi republiki nekdanje SFRJ - izročitev zaplenjenega premoženja slovenski oblasti - načelo enakega varstva pravic - pasivna legitimacija
Ni bilo mogoče pritrditi razlogom nasprotne udeleženke, da RS po osamosvojitvi ni prevzela obveznosti plačila odškodnine za premoženje drugih republik nekdanje skupne države, posebej ob dejstvu, da naj bi bilo sporno premoženje prenešeno v last FLRJ, za izvedbo zaplembe veleposestva D. in večinskega paketa delnic rudnika R. pa sta bili zaprošeni sodišči v Zagrebu in Beogradu. Kazen zaplembe premoženja je izreklo Okrajno sodišče v Ljubljani. Temelj obravnavane obveznosti je v osnovi (nezakonito, nepravilno) ravnanje organa in na tej osnovi prevzem premoženja. Ni pomembno, da je postalo premoženje last FLRJ, pomembno je, kdo ga je prevzel (komu je bilo izročeno), torej kdo je z njim upravljal in s tem pridobil premoženjske pravice, ki najbolj ustrezajo današnjemu pojmu lastninske pravice. Celotno zaplenjeno premoženje je bilo izročeno MLO Ljubljana. Samo za izvedbo kazni je zaprošeno drugo sodišče (ki sedaj ni več na območju Republike Slovenije), kar pa ne more biti odločilno. Podlaga za prehod premoženja iz obsojenčeve lastninske sfere je bila torej odločba Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je bila z izrednimi pravnimi sredstvi razveljavljena. Sodna praksa je ustaljena glede tega, da je v takem sporu pasivno legitimiran tisti, ki je premoženje prevzel.
Na položaj neupravičeno obsojenega ne more vplivati nadaljnje (razpolagalno) ravnanje tistega, ki je premoženje zaplenil.
plačilo dobavljene vode - deljena obveznost - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - trditveno in dokazno breme
Kadar se tožbeni zahtevek glasi na skupen znesek in gre za deljivo obveznost, se ta deli na enake dele med toženci.
Trditveno in dokazno breme, da so vtoževane terjatve ali del njih zastaral, je na strani tožene stranke, ki pa je temu bremenu v celoti zadostila, saj je natančno navedla, kateri del tožbenega zahtevka je zastaran. Če bi želela tožeča stranka uspeti z nadaljnjim ugovorom pretrganja zastaranja z delnim plačilom, bi morala na ugovor zastaranja tožene stranke reagirati in navesti, koliko, kdaj in kateri od dolžnikov je dolg deloma plačal.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055091
OZ člen 154. ZJC člen 1, 2, 3, 82. ZVCP člen 9, 9/4. ZPP člen 243, 245.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila – dokazovanje - izvedenci
Kategorizacije cest se ne da dokazovati z izpovedbami strank in prič. Gre za pravno vprašanje, do katerega se mora opredeliti sodišče po ugotovitvi vseh pravno relevantnih okoliščin primera.
Vprašanje ocenjevanja možnosti nastanka telesnih poškodb presega stroko izvedenca cestnoprometne stroke. Gre za strokovno vprašanje, na katero mora odgovoriti izvedenec medicinske stroke, upoštevaje ugotovitve cestnoprometnega izvedenca o jakosti trka oziroma sil, ki so ob trku delovale na oškodovance.
Sodišče je dolžno po pravnomočnosti odločitve o (ne)veljavnosti oporoke nadaljevati zapuščinski postopek, čeprav je zoper pravnomočno odločitev vložena revizija.
Ker pritožnik ni zapustnikov dedič, nima pravnega interesa za uveljavljanje ugovorov v zvezi z obsegom zapuščine in po dedinji priznanim izločitvenim zahtevkom upnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055362
ZOR člen 154, 194, 194/2, 154, 194, 194/2.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - zakasnele posledice - povrnitev premoženjske škode v primeru smrti, telesne poškodbe in okvare zdravja - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - denarna renta - dokaz z izvedencem
Če je vzročna zveza, ki jo izluščimo iz celotne kavzalne mreže, zadosti samostojna in vrednostno koherentna (tudi adekvatna), potem je mogoče vzročno pripisati odškodninsko odgovornost sprožitelju iz škodnega dogodka.
zastaranje anuitet in terjatev iz naslova obresti - zastaranje občasnih terjatev
Tudi v kolikor bi vtoževani zneski ne predstavljali anuitet, pa po navedbah tožeče stranke ti predstavljajo dolg, ki je posledica revalorizacije obrestne mere v času odplačevanja kredita. To pa je terjatev iz naslova obresti, za katero kot občasno terjatev prav tako velja 3-letni zastaralni rok.
ZTLR člen 28, 72, 28, 72. SPZ člen 43, 43/2, 44, 266, 43, 43/2, 44, 266.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - priposestovanje lastninske pravice - priposestvovalna doba - zemljiškoknjižno stanje - skrbnost - raziskovalna dolžnost - dobra vera - dobroverna posest
S priposestvovanjem se pridobi lastninska pravica, če je pravni prednik dobroveren in zakoniti posestnik in če je je potekla zakonsko določena priposestvovalna doba. Obstoj dobrovernosti posesti se domneva, če pa pa je podan pravočasen ugovor, da posestnik ni bil dobroveren, mora sodišče o tem presojati. Dobroverna posest, ki privede do priposestvovanja, pomeni, da je posestnik v zmoti o tem, kdo je resnični lastnik nepremičnine. Ta zmota mora biti opravičljiva, kar pomeni, da mora biti posestnik prepričan, da je stvar njegova, tudi potem ko je z običajno potrebno skrbnostjo preveril vse okoliščine, ki se tičejo njegove posesti določene nepremičnine. Vprašanje je, ali je posestnik ob nakupu nepremičnine ravnal z ustrezno raziskovalno dolžnostjo.
dodatek za stalnost – denarna terjatev – dokončna in pravnomočna odločba
Denarni zahtevek za plačilo dodatka za stalnost ni utemeljen, ker je bilo o njegovi pravici do dodatka za stalnost v spornem obdobju dokončno in pravnomočno odločeno. Zakonitosti dokončne in pravnomočne odločbe oziroma tega, ali je tožena stranka z njo pravilno odločila o višini tožnikovega dodatka za stalnost, pa sodišče ne more ponovno presojati.
ZDR člen 83/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – mnenje komisije – rok za podajo odpovedi
Ker je tožnik invalid III. kategorije, mu tožena stranka ni mogla zakonito redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi, dokler ni pridobila mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da je rok za podajo odpovedi začel teči šele, ko je mnenje pridobila, in ne že z ugotovitvijo nastanka poslovnega razloga, z izdajo obvestila o nameravani odpovedi ali z zaprosilom za izdajo mnenja.
Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn člen 69.
povračilo stroškov za prehrano – dogovor – višina povračila
Dejstvi, da je tožena stranka delavcem nameravala zagotoviti topli obrok in da se je s predstavniki sindikata dogovorila za izplačevanje denarnega nadomestila v določenem znesku, ne vplivata na pravico tožnika, da prejme povračilo stroškov za prehrano v znesku, ki je določen s kolektivno pogodbo.
Ker tožnik ni vzpostavil delovnega razmerja z delodajalcem prevzemnikom, ampak je vse do prejema izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ostal v delovnem razmerju s toženo stranko, mu je tožena stranka pogodbo o zaposlitvi nezakonito odpovedala. Na podlagi ugotovitve o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa mora biti njegov položaj enak, kot da odpovedi ne bi bilo, kar pomeni, da je tožnik upravičen do reintegracije v delovno razmerje k toženi stranki.