ZOR člen 174, 174/1, 177, 177/2, 174, 174/1, 177, 177/2. ZPP člen 315, 315. OZ člen 150, 153, 153/2, 1060, 150, 153, 153/2, 1060.
odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - premikajoče se vozilo in pešec - oprostitev odgovornosti - nepričakovano ravnanje oškodovanca - prečkanje ceste izven prehoda za pešce - deljena odgovornost
V sodni praksi je enotno stališče, da je izhodišče za presojo elementa nepričakovanosti (2. odst. 177. čl. ZOR) objektivno in abstraktno, zato se možnost pričakovanosti dejanja in s tem škodnega dogodka vselej presoja po najstrožjem merilu skrajne skrbnosti, upoštevnem za posebej skrbnega voznika. Voznik bi v središču naselja, v večernem času in v deževnem vremenu v neposredni bližini prehoda za pešce vsekakor moral računati na nedisciplino pešcev pri prečkanju ceste. V konkretnem primeru element nepričakovanosti ni izpolnjen in voznik ni v celoti prost odgovornosti za škodo, temveč le delno (do 30%).
smrt dediča pred koncem zapuščinskega postopka - dedna transmisija - dedna sposobnost - načelo oficialnosti - pravočasnost pritožbe - upoštevanje prepozne pritožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za dediča ni mogoče razglasiti nekoga, ki ob izdaji sklepa o dedovanju ni več živ, saj nima sposobnosti biti stranka. Dedna pravica v takem primeru preide na njegove dediče (134. čl. ZD v zvezi s 125. čl. ZD).
V zapuščinskih postopkih velja tudi načelo oficialnosti, kar pomeni, da mora sodišče v primeru dvoma raziskati (dodatno zaslišanje dedičev, oklic) vse okoliščine, na podlagi katerih bo mogoč prepričljiv zaključek, kdo so zakoniti dediči po zapustniku.
Sodišče ne sme upoštevati prepozne pritožbe, če bi bile s tem prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep (173. čl. ZD), to seveda ne pomeni dolžnosti tudi v obratni smeri: da bi sodišče moralo upoštevati nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep.
ZTLR člen 14, 14/1, 38, 38/4, 39, 39/7, 14, 14/1, 38, 38/4, 39, 39/7. ZOR člen 210, 210/2, 210/3, 219, 339/-14, 210, 210/2, 210/3, 219, 339/-14. OZ člen 190, 190. SPZ člen 66, 66/1, 92, 93, 66, 66/1, 92, 93.
povrnitev vlaganj v nepremičnino - dobrovernost - uporaba solastne stvari - uporabnina
Temelj tožničine vtoževane terjatve na povrnitev vlaganj je podan tako na podlagi stvarnopravnih določb (38. in 39. člen ZTLR oziroma 92. in 93. člen SPZ), kot tudi na podlagi določb ZOR (210. do 219. člen) oz. OZ (190. do 198. člen), vendar pa sodišče druge stopnje opozarja na prvenstveno uporabo določb o stvarnopravnih reparacijah, ki so specialne glede na navedene določbe o neupravičeni obogatitvi.
Pri procesnem pobotanju ugovor zastaranja ni odločilen trenutek, ko se uveljavlja pobotanje v pravdi, temveč trenutek, ko sta si terjatvi stopili nasproti.
Pri uporabi pravila iz 219. čl. ZOR v povezavi s 2. in 3. odst. 210. čl. ZOR je pomembno vprašanje tožničine dobrovernosti.
Zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, pri tem da od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, ne zadošča za zahtevke na podlagi neupravičene obogatitve.
URS člen 22. UZITUL člen 9. ZIKS člen 145, 145a. ZDen člen 10, 16.
povojni procesi - zaplemba premoženja - poprava krivic - vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina v obliki obveznic - premoženje v drugi republiki nekdanje SFRJ - izročitev zaplenjenega premoženja slovenski oblasti - načelo enakega varstva pravic - pasivna legitimacija
Ni bilo mogoče pritrditi razlogom nasprotne udeleženke, da RS po osamosvojitvi ni prevzela obveznosti plačila odškodnine za premoženje drugih republik nekdanje skupne države, posebej ob dejstvu, da naj bi bilo sporno premoženje prenešeno v last FLRJ, za izvedbo zaplembe veleposestva D. in večinskega paketa delnic rudnika R. pa sta bili zaprošeni sodišči v Zagrebu in Beogradu. Kazen zaplembe premoženja je izreklo Okrajno sodišče v Ljubljani. Temelj obravnavane obveznosti je v osnovi (nezakonito, nepravilno) ravnanje organa in na tej osnovi prevzem premoženja. Ni pomembno, da je postalo premoženje last FLRJ, pomembno je, kdo ga je prevzel (komu je bilo izročeno), torej kdo je z njim upravljal in s tem pridobil premoženjske pravice, ki najbolj ustrezajo današnjemu pojmu lastninske pravice. Celotno zaplenjeno premoženje je bilo izročeno MLO Ljubljana. Samo za izvedbo kazni je zaprošeno drugo sodišče (ki sedaj ni več na območju Republike Slovenije), kar pa ne more biti odločilno. Podlaga za prehod premoženja iz obsojenčeve lastninske sfere je bila torej odločba Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je bila z izrednimi pravnimi sredstvi razveljavljena. Sodna praksa je ustaljena glede tega, da je v takem sporu pasivno legitimiran tisti, ki je premoženje prevzel.
Na položaj neupravičeno obsojenega ne more vplivati nadaljnje (razpolagalno) ravnanje tistega, ki je premoženje zaplenil.
ZRSin člen 3, 3/1, 13, 3, 3/1, 13. ZPP člen 286, 286.
pasivna legitimacija - sindikat - pridobitev lastnosti pravne osebe - prenehanje pravne osebe - navajanje dejstev in predlaganje dokazov - prekluzija
Na podlagi prehodnih določb ZRSin je bilo možno ohraniti status pravne osebe, če se predloži kvalificirani statut pristojnemu ministrstvu. Po argumentaciji a contrario to pomeni, da tisti, ki ni pravočasno predložil statuta v hrambo ministrstvu, preneha obstajati kot pravna oseba.
ZOR člen 279, 300, 372, 372/2, 279, 300, 372, 372/2.
anuitete - odplačevanje anuitet - občasne terjatve - trditvena podlaga - zastaranje - zastaranje občasnih terjatev - subrogacija po zakonu
Ni pomembno, da iz predložene pogodbe izhaja, da se je toženec zavezal vračati mesečne anuitete, če ni podal ustreznih trditev v tej smeri (prim. sodbo II Ips 573/2003). Toženec ni podal ustreznih navedb v smislu konkretnih elementov abstraktnega dejanskega stanu iz 2. odst. 372. člena ZOR, torej o vnaprej določenih in enakih zneskih, ki vključujejo glavnico in obresti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055091
OZ člen 154. ZJC člen 1, 2, 3, 82. ZVCP člen 9, 9/4. ZPP člen 243, 245.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila – dokazovanje - izvedenci
Kategorizacije cest se ne da dokazovati z izpovedbami strank in prič. Gre za pravno vprašanje, do katerega se mora opredeliti sodišče po ugotovitvi vseh pravno relevantnih okoliščin primera.
Vprašanje ocenjevanja možnosti nastanka telesnih poškodb presega stroko izvedenca cestnoprometne stroke. Gre za strokovno vprašanje, na katero mora odgovoriti izvedenec medicinske stroke, upoštevaje ugotovitve cestnoprometnega izvedenca o jakosti trka oziroma sil, ki so ob trku delovale na oškodovance.
Sodišče je dolžno po pravnomočnosti odločitve o (ne)veljavnosti oporoke nadaljevati zapuščinski postopek, čeprav je zoper pravnomočno odločitev vložena revizija.
Ker pritožnik ni zapustnikov dedič, nima pravnega interesa za uveljavljanje ugovorov v zvezi z obsegom zapuščine in po dedinji priznanim izločitvenim zahtevkom upnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0055847
ZPP člen 286, 286/4. ZOR člen 325, 325/1, 326, 326/1, 607, 607/3.
prekluzija navedb in dokazov - predpravdno pobotanje - avtorska pogodba za prevod
V konkretni zadevi je toženka zatrjevala, da je terjatev že pobotala, in sicer na račun pogodbene kazni za zamudo in nastale škode v zvezi z nekvalitetnim prevodom, o čemer je obvestila tožnico, ko je ta klicala zaradi honorarja. Ker tožnica na ta pobot ni pristala, je vložila tožbo, toženka pa je nato tekom postopka na prvi stopnji ugovarjala, da je terjatev že pobotala. Gre torej za ugovor predpravdnega pobotanja, ki ga sodišče obravnava kot da bi toženka ugovarjala plačilo terjatve.
Do prekluzije pride na podlagi samega zakona, zato je strankam ni potrebno posebej ugovarjati.
ZZZDR člen 78, 78/2, 129, 131c. ZPP člen 408, 408/2.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - preživljanje
Sodišče prve stopnje je pravilno citiralo določilo 131c. člena ZZZDR, po katerem se preživnina določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino. To pomeni, da se sme preživnina prisoditi za čas pred izdajo sodbe le na zahtevo v tožbi, in sicer od dneva njene vložitve.
V Republiki Sloveniji poslovanje z menico ureja Zakon o menici. Poleg ZM urejajo menično poslovanje tudi drugi predpisi, pri čemer zlasti prihajajo v poštev določila Obligacijskega zakonika, ki na splošno ureja poslovanje z vrednostnimi papirji. Pri tem pa določila Obligacijskega zakonika, ki urejajo vrednostne papirje, prihajajo v poštev le, če ZM ne določa drugače. Sodišče prve stopnje pri svojem odločanju torej ni uporabilo pravilne materialnopravne podlage, to je določil ZM, in ugotavljalo zanje relevantnih dejstev.
Aktivno legitimiran za izpodbijanje pogodbe iz razloga poslovno omejene sposobnosti ali napake volje je pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost. Aktivna legitimacija pa ne izhaja tudi iz morebitnih drugih zakonskih določb oziroma drugih zakonov. Zakon o dedovanju v 128. členu pravice občine, da izpodbija pogodbe med prejemnikom socialne pomoči in tretjo osebo, ne določa, še manj ZSV, ki občini le omogoča zavarovanje pričakovane terjatve in to v okviru upravnega postopka.
stvarno pravo - obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
VSL0052271
ZTLR.
povezanost zemljišča in zgradbe - načelo superficies solo cedit - pogodba o razdružitvi
Lastnik zemljišča je tudi lastnik zgradbe, ki na zemljišču stoji. To je klasično stvarnopravno pravilo (superficies solo cedit), ki je veljalo tudi v času veljavnosti ZTLR.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - seznanitev z razlogom
Tožena stranka se je seznanila s kršitvami in s tem, kdo je za kršitve odgovoren, ko je s tožnica opravila razgovor. Tega dne je začel teči rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo, da je po razgovoru dejansko stanje še dodatno preiskala, ne more vplivati na začetek teka subjektivnega roka za zagovor, saj bi s tem tožena stranka začetek teka roka lahko odlašala v nedogled.
ZPP člen 2, 157, 181, 181/2, 2, 157, 181, 181/2. SPZ člen 11, 65, 11, 65.
vezanost na zahtevek - pravni interes - ugotovitev solastninske pravice
Sodišče je vezano na tožbeni zahtevek, s katerim tožniki konkretno opredelijo vsebino sodnega varstva, ki ga zahtevajo.
Tožniki imajo premičnini v posesti in se z izkazovanjem posesti domneva, da so kot lastniški posestniki njuni lastniki, vendar pa glede na toženkino zanikanje, da imajo tožniki na spornih stvareh solastninsko pravico, in njen pravni naslov o lastništvu teh premičnin, obstoji dejansko negotovost pravnega položaja tožnikov v pravnem prometu in je zato podan njihov pravni interes za tožbo za ugotovitev solastnine na stvareh.
Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn člen 69.
povračilo stroškov za prehrano – dogovor – višina povračila
Dejstvi, da je tožena stranka delavcem nameravala zagotoviti topli obrok in da se je s predstavniki sindikata dogovorila za izplačevanje denarnega nadomestila v določenem znesku, ne vplivata na pravico tožnika, da prejme povračilo stroškov za prehrano v znesku, ki je določen s kolektivno pogodbo.
Ker tožnik ni vzpostavil delovnega razmerja z delodajalcem prevzemnikom, ampak je vse do prejema izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ostal v delovnem razmerju s toženo stranko, mu je tožena stranka pogodbo o zaposlitvi nezakonito odpovedala. Na podlagi ugotovitve o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa mora biti njegov položaj enak, kot da odpovedi ne bi bilo, kar pomeni, da je tožnik upravičen do reintegracije v delovno razmerje k toženi stranki.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023176
ZKP člen 168, 168/3. KZ člen 261, 261/3.
opis dejanja v zahtevi za preiskavo – zloraba uradnega položaja
Opis dejanja je najpomembnejša sestavina zahteve za preiskavo. Z njim se določi okvir, v katerem bo potekala preiskava. Opis dejanja kot preteklega dogodka, ki je predmet preiskave, mora biti konkreten in jasen, saj je le tako obdolžencu omogočena učinkovita obramba.