Sodišče je dolžno po pravnomočnosti odločitve o (ne)veljavnosti oporoke nadaljevati zapuščinski postopek, čeprav je zoper pravnomočno odločitev vložena revizija.
Ker pritožnik ni zapustnikov dedič, nima pravnega interesa za uveljavljanje ugovorov v zvezi z obsegom zapuščine in po dedinji priznanim izločitvenim zahtevkom upnice.
OZ člen 168, 270, 270/1, 285, 285/2, 168, 270, 270/1, 285, 285/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - skaženost - odškodnina za premoženjsko škodo - stroški za tujo pomoč - valorizacija
Pravno podlago za valorizacijo odškodninske obveznosti predstavlja določilo 168. člena OZ, ki zahteva odmero povračila škode po cenah ob izdaji sodne odločbe. Valorizacijo delnih plačil terja pravilo, da z delnim plačilom denarna obveznost delno preneha (1. odstavek 270. člena OZ v zvezi z 2. odstavkom 285. člena OZ). Ravno valorizacija delnega plačila zagotavlja upoštevanje deleža obveznosti, ki je zaradi plačila prenehal, in obsodbo dolžnika zgolj na plačilo ostalega deleža obveznosti.
ZOR člen 210, 219, 210, 219. OZ člen 190, 198, 190, 198.
neupravičena pridobitev - dobra vera - obseg vrnitve - tek zamudnih obresti - zastaranje - zastaranje terjatve za obresti - stranske terjatve
Dobra vera je prepričanje, da nekdo s svojim ravnanjem ne posega v pravice drugih oseb, to prepričanje pa predstavlja opravičljivo zmoto, da nekomu neka pravica pripada, čeprav mu na osnovi pravnih razmerji ne pripada. Zlasti zaradi vseh postopkov, ki so bili proti tožencema vodeni že od leta 1993 dalje, je jasno, da sta se toženca morala zavedati, da obstaja subjekt, ki smatra, da posegata v njegovo lastninsko pravico, zato glede svoje lastninske pravice na stanovanju nista mogla biti v opravičljivi zmoti.
S tem ko je sodišče oprlo svojo odločitev na nezatrjevana dejstva, je ravnalo v nasprotju z razpravnim načelom. Sodišče prve stopnje je bilo dolžno izvajati materialno pravdno vodstvo, saj pomanjkljive trditvene podlage tožeče stranke ni mogoče nadomestiti z izpovedbo zaslišanih strank ali prič, kot tudi ne s trditveno podlago tožene stranke v odgovoru na pritožbo. Odsotnost materialno procesnega vodstva je prerasla v bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz člena 339, odstavka 2, točke 8 ZPP, saj je sodišče prve stopnje mimo trditvene podlage tožeče stranke odločalo o tožbenem zahtevku na plačilo odškodnine na podlagi splošnih določil o odškodninski odgovornosti.
nepravdni postopek - odvzem poslovne sposobnosti - delen odvzem poslovne sposobnosti - pravna sposobnost - poslovna sposobnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ocena dokazov
Sposobnost se domneva, nesposobnost pa je treba dokazati. Temu služi postopek za odvzem (in vrnitev) poslovne sposobnosti, ki naj zavaruje pravice oseb in varnost pravnega prometa.
Sodišče prve stopnje ni navedlo ter obrazložilo na katerih področjih in v kakšni meri je pri nasprotnem udeležencu ugotovilo konkretne okoliščine, ki kažejo in utemeljujejo neposredno nevarnost ogrožanja njegovih pravic in interesov. Prav tako ni dovolj skrbno ocenilo vseh dokazov na podlagi katerih bi lahko utemeljeno zaključilo, ali navedene okoliščine v tolikšni meri vplivajo na psihofizično stanje nasprotnega udeleženca, da ta ni sposoben skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Stopnja odvzema poslovne sposobnosti pa je odvisna prav od obsega oziroma vrste in intenzivnosti napake ter njenega učinka na voljno sposobnost.
ZNP člen 35, 35/1, 35, 35/1. ZS člen 128, 128. ZZK-1 člen 40, 124, 147, 148, 148/1, 149, 149/1, 149/3, 40, 124, 147, 148, 148/1, 149, 149/1, 149/3.
zemljiškoknjižni postopek - načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka - odločanje o vpisih
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na stanje v zemljiški knjigi, predlog in priloge, kakršni so obstajali v trenutku vložitve predloga za vpis v zemljiško knjigo. Kasnejše spremembe zemljiškoknjižnega stanja, dodatni podatki in navedbe, kot tudi naknadno priložene listine, se pri odločanju ne upoštevajo.
stvarno pravo - obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
VSL0052271
ZTLR.
povezanost zemljišča in zgradbe - načelo superficies solo cedit - pogodba o razdružitvi
Lastnik zemljišča je tudi lastnik zgradbe, ki na zemljišču stoji. To je klasično stvarnopravno pravilo (superficies solo cedit), ki je veljalo tudi v času veljavnosti ZTLR.
ZZZDR člen 123, 129, 129a, 132, 123, 129, 129a, 132.
preživninska obveznost staršev - zmanjšanje preživnine za otroka - sprememba zmožnosti zavezanca za preživnino
Relativno izboljšanje premoženjskega položaja zakonite zastopnice toženke nikakor ne pomeni, da so se zmožnosti tožnika v skladu s 132. členom ZZZDR zmanjšale oziroma spremenile.
ZOR člen 174, 174/1, 177, 177/2, 174, 174/1, 177, 177/2. ZPP člen 315, 315. OZ člen 150, 153, 153/2, 1060, 150, 153, 153/2, 1060.
odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - premikajoče se vozilo in pešec - oprostitev odgovornosti - nepričakovano ravnanje oškodovanca - prečkanje ceste izven prehoda za pešce - deljena odgovornost
V sodni praksi je enotno stališče, da je izhodišče za presojo elementa nepričakovanosti (2. odst. 177. čl. ZOR) objektivno in abstraktno, zato se možnost pričakovanosti dejanja in s tem škodnega dogodka vselej presoja po najstrožjem merilu skrajne skrbnosti, upoštevnem za posebej skrbnega voznika. Voznik bi v središču naselja, v večernem času in v deževnem vremenu v neposredni bližini prehoda za pešce vsekakor moral računati na nedisciplino pešcev pri prečkanju ceste. V konkretnem primeru element nepričakovanosti ni izpolnjen in voznik ni v celoti prost odgovornosti za škodo, temveč le delno (do 30%).
smrt dediča pred koncem zapuščinskega postopka - dedna transmisija - dedna sposobnost - načelo oficialnosti - pravočasnost pritožbe - upoštevanje prepozne pritožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za dediča ni mogoče razglasiti nekoga, ki ob izdaji sklepa o dedovanju ni več živ, saj nima sposobnosti biti stranka. Dedna pravica v takem primeru preide na njegove dediče (134. čl. ZD v zvezi s 125. čl. ZD).
V zapuščinskih postopkih velja tudi načelo oficialnosti, kar pomeni, da mora sodišče v primeru dvoma raziskati (dodatno zaslišanje dedičev, oklic) vse okoliščine, na podlagi katerih bo mogoč prepričljiv zaključek, kdo so zakoniti dediči po zapustniku.
Sodišče ne sme upoštevati prepozne pritožbe, če bi bile s tem prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep (173. čl. ZD), to seveda ne pomeni dolžnosti tudi v obratni smeri: da bi sodišče moralo upoštevati nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep.
Kadar je zapustnik v oporoki s svojim premoženjem razpolagal tako, da je vsakemu od upravičencev naklonil le posamezne stvari ali pravice iz svojega premoženja, se ti štejejo za dediče in ne za volilojemnike, če ni razlogov za dvom o zapustnikovi poslednji volji. Ker tožnici s tožbo nista zajeli vseh dedičev kot nujnih sospornikov, ni podana pasivna legitimacija.
plačilo dobavljene vode - deljena obveznost - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - trditveno in dokazno breme
Kadar se tožbeni zahtevek glasi na skupen znesek in gre za deljivo obveznost, se ta deli na enake dele med toženci.
Trditveno in dokazno breme, da so vtoževane terjatve ali del njih zastaral, je na strani tožene stranke, ki pa je temu bremenu v celoti zadostila, saj je natančno navedla, kateri del tožbenega zahtevka je zastaran. Če bi želela tožeča stranka uspeti z nadaljnjim ugovorom pretrganja zastaranja z delnim plačilom, bi morala na ugovor zastaranja tožene stranke reagirati in navesti, koliko, kdaj in kateri od dolžnikov je dolg deloma plačal.
Toženec, ki vloži pravno sredstvo zoper odločbo upravnega organa, odškodninsko odgovarja samo v primeru, če tožnik dokaže, da je vložil pravno sredstvo iz šikanoznih razlogov.
ZPP člen 2, 157, 181, 181/2, 2, 157, 181, 181/2. SPZ člen 11, 65, 11, 65.
vezanost na zahtevek - pravni interes - ugotovitev solastninske pravice
Sodišče je vezano na tožbeni zahtevek, s katerim tožniki konkretno opredelijo vsebino sodnega varstva, ki ga zahtevajo.
Tožniki imajo premičnini v posesti in se z izkazovanjem posesti domneva, da so kot lastniški posestniki njuni lastniki, vendar pa glede na toženkino zanikanje, da imajo tožniki na spornih stvareh solastninsko pravico, in njen pravni naslov o lastništvu teh premičnin, obstoji dejansko negotovost pravnega položaja tožnikov v pravnem prometu in je zato podan njihov pravni interes za tožbo za ugotovitev solastnine na stvareh.
Za obstoj kaznivega dejanja tako imenovane majhne tatvine morata biti izpolnjena dva pogoja: da je vrednost tuje premične stvari majhna, torej, da ne presega polovice povprečne neto plače na zaposleno osebo v RS v času storitve kaznivega dejanja in da si je storilec hotel prilastiti prav stvar takšne vrednosti. V vseh primerih ko storilec stori tatvino stvari, za katere ne ve, kakšne vrednosti so, ne moremo govoriti o storilčevem naklepu glede prilastitve stvari majhne vrednosti, zato bo v teh primerih vedno podano kaznivo dejanje po 1. odstavku 211. člena KZ.
V obravnavanem primeru udeleženec trdi, da se opravljeni vpis ne sklada z listino, na podlagi katere je bil vpis predlagan, ne pa da se ne sklada s sklepom, ki je na podlagi omenjene listine vpis dovoljeval. Ker sklep o dovolitvi vpisa dovoljuje vpis lastninske pravice na R.B. do celote, je očitno opravljeni vpis skladen z vsebino sklepa o dovolitvi vpisa.
Ker tožnik ni vzpostavil delovnega razmerja z delodajalcem prevzemnikom, ampak je vse do prejema izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ostal v delovnem razmerju s toženo stranko, mu je tožena stranka pogodbo o zaposlitvi nezakonito odpovedala. Na podlagi ugotovitve o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa mora biti njegov položaj enak, kot da odpovedi ne bi bilo, kar pomeni, da je tožnik upravičen do reintegracije v delovno razmerje k toženi stranki.