stranski intervenient – pravni interes – ekonomski interes
Pritožnik (tožnikov oče) ima ekonomski interes, da tožnik, s katerim je sklenil posojilno pogodbo, v sporu zaradi ugotovitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zmaga in s tem pridobi sredstva za vrnitev preživnine, kar pa ne zadošča za intervencijo v individualnem delovnem sporu, ampak bi moral imeti v sporu tudi pravni interes. Njegova intervencija je bila pravilno zavrnjena zaradi pomanjkanja pravnega interesa.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na nepremičninah - gradnja na tujem svetu - dovoljenje za gradnjo - skupna gradnja - stavbna pravica - pridobitev stavbne pravice na podlagi zakona
Pojem dovoljenja lastnika zemljišča, da sme tretji na njegovem zemljišču zgraditi zgradbo, ni pravno definiran. Gre za obligacijsko pravno razmerje in je zato treba v vsakem primeru posebej ugotavljati, kaj sta stranki imeli v mislih, ko se je dovoljenje iskalo oziroma dajalo, upoštevajoč tudi čas, okoliščine in namen dajanja dovoljenja. Lahko gre za prepustitev zemljišča graditelju v last, lahko za skupno gradnjo ali stavbno pravico v smislu določila 271. člena SPZ.
zastaranje anuitet in terjatev iz naslova obresti - zastaranje občasnih terjatev
Tudi v kolikor bi vtoževani zneski ne predstavljali anuitet, pa po navedbah tožeče stranke ti predstavljajo dolg, ki je posledica revalorizacije obrestne mere v času odplačevanja kredita. To pa je terjatev iz naslova obresti, za katero kot občasno terjatev prav tako velja 3-letni zastaralni rok.
ZIZ člen 54, 62, 54, 62. ZPP člen 4, 4/1, 274, 4, 4/1, 274.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - res iudicata - zavrženje tožbe
O ugovoru dolžnika, sedanjega toženca, je v skladu z določbo 54. člena ZIZ odločilo izvršilno sodišče in sklep o izvršbi v dovolitvenem delu razveljavilo. Ker se nobena od strank zoper sklep ni pritožila, je izvršilno sodišče po pravnomočnosti razveljavitvenega sklepa zadevo odstopilo pravdnemu sodišču. Pravdno sodišče nima pravne podlage za odstop pravdnega spisa izvršilnemu sodišču.
Določba člena 4/1 ZPP nalaga izvedbo javne glavne obravnave le v primeru, če sodišče o tožbenem zahtevku odloča meritorno.
OZ člen 153, 154, 154/2, 154/3, 153, 154, 154/2, 154/3.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - odgovornost pri nesreči, ko jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - objektivna odškodninska odgovornost - oprostitev odgovornosti - neprotipravnost ravnanja
Tudi v primeru, ko za nastanek nesreče dveh premikajočih se motornih vozil ni kriv nobeden (in bi prišla po 3. odstavku 154. člena OZ v poštev odgovornost po enakih delih), je mogoče izključiti odgovornost v smislu določbe 153. člena OZ.
Tožnica kot souživalka vdovske pokojnine (prejema jo skupaj z razvezano vdovo) ni upravičena do varstvenega dodatka, ker višina pokojnine, do katere sta upravičeni obe souživalki vdovske pokojnine, presega znesek osnove za odmero dodatnih pravic.
ureditev meje - močnejša pravica - domneva močnejše pravice - zadnja mirna posest - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku
Močnejša pravica po meji se domneva zgolj, kadar je dokončno urejena v katastrskem postopku (2. odst. 77. čl. SPZ). Za dokončnost meje morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer meja mora biti natančno določena s koordinatami zemljiškokatastrskih točk v državnem koordinatnem sistemu ter ugotovljena z dokončno odločbo v upravnem ali pravnomočno odločbo v sodnem postopku.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - seznanitev z razlogom
Tožena stranka se je seznanila s kršitvami in s tem, kdo je za kršitve odgovoren, ko je s tožnica opravila razgovor. Tega dne je začel teči rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo, da je po razgovoru dejansko stanje še dodatno preiskala, ne more vplivati na začetek teka subjektivnega roka za zagovor, saj bi s tem tožena stranka začetek teka roka lahko odlašala v nedogled.
neposredno izvršljiv notarski zapis – nepremičnina, vpisana v zemljiški knjigi – sklep o zavarovanju terjatve – kasnejši prehod obveznosti
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila že v času sklenitve neposredno izvršljivega notarskega zapisa nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo. Upnik tako s sklicevanjem na sklep Okrajnega sodišča o zavarovanju predmetne terjatve ne more biti uspešen, saj je prehod obveznosti oziroma predmeta izvršbe treba izkazati z izpiskom iz zemljiške knjige.
ZOR člen 174, 174/1, 177, 177/2, 174, 174/1, 177, 177/2. ZPP člen 315, 315. OZ člen 150, 153, 153/2, 1060, 150, 153, 153/2, 1060.
odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - premikajoče se vozilo in pešec - oprostitev odgovornosti - nepričakovano ravnanje oškodovanca - prečkanje ceste izven prehoda za pešce - deljena odgovornost
V sodni praksi je enotno stališče, da je izhodišče za presojo elementa nepričakovanosti (2. odst. 177. čl. ZOR) objektivno in abstraktno, zato se možnost pričakovanosti dejanja in s tem škodnega dogodka vselej presoja po najstrožjem merilu skrajne skrbnosti, upoštevnem za posebej skrbnega voznika. Voznik bi v središču naselja, v večernem času in v deževnem vremenu v neposredni bližini prehoda za pešce vsekakor moral računati na nedisciplino pešcev pri prečkanju ceste. V konkretnem primeru element nepričakovanosti ni izpolnjen in voznik ni v celoti prost odgovornosti za škodo, temveč le delno (do 30%).
smrt dediča pred koncem zapuščinskega postopka - dedna transmisija - dedna sposobnost - načelo oficialnosti - pravočasnost pritožbe - upoštevanje prepozne pritožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za dediča ni mogoče razglasiti nekoga, ki ob izdaji sklepa o dedovanju ni več živ, saj nima sposobnosti biti stranka. Dedna pravica v takem primeru preide na njegove dediče (134. čl. ZD v zvezi s 125. čl. ZD).
V zapuščinskih postopkih velja tudi načelo oficialnosti, kar pomeni, da mora sodišče v primeru dvoma raziskati (dodatno zaslišanje dedičev, oklic) vse okoliščine, na podlagi katerih bo mogoč prepričljiv zaključek, kdo so zakoniti dediči po zapustniku.
Sodišče ne sme upoštevati prepozne pritožbe, če bi bile s tem prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep (173. čl. ZD), to seveda ne pomeni dolžnosti tudi v obratni smeri: da bi sodišče moralo upoštevati nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep.
stvarno pravo - obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
VSL0052271
ZTLR.
povezanost zemljišča in zgradbe - načelo superficies solo cedit - pogodba o razdružitvi
Lastnik zemljišča je tudi lastnik zgradbe, ki na zemljišču stoji. To je klasično stvarnopravno pravilo (superficies solo cedit), ki je veljalo tudi v času veljavnosti ZTLR.
dodatek za stalnost – denarna terjatev – dokončna in pravnomočna odločba
Denarni zahtevek za plačilo dodatka za stalnost ni utemeljen, ker je bilo o njegovi pravici do dodatka za stalnost v spornem obdobju dokončno in pravnomočno odločeno. Zakonitosti dokončne in pravnomočne odločbe oziroma tega, ali je tožena stranka z njo pravilno odločila o višini tožnikovega dodatka za stalnost, pa sodišče ne more ponovno presojati.
ZPP člen 2, 157, 181, 181/2, 2, 157, 181, 181/2. SPZ člen 11, 65, 11, 65.
vezanost na zahtevek - pravni interes - ugotovitev solastninske pravice
Sodišče je vezano na tožbeni zahtevek, s katerim tožniki konkretno opredelijo vsebino sodnega varstva, ki ga zahtevajo.
Tožniki imajo premičnini v posesti in se z izkazovanjem posesti domneva, da so kot lastniški posestniki njuni lastniki, vendar pa glede na toženkino zanikanje, da imajo tožniki na spornih stvareh solastninsko pravico, in njen pravni naslov o lastništvu teh premičnin, obstoji dejansko negotovost pravnega položaja tožnikov v pravnem prometu in je zato podan njihov pravni interes za tožbo za ugotovitev solastnine na stvareh.
V obravnavanem primeru udeleženec trdi, da se opravljeni vpis ne sklada z listino, na podlagi katere je bil vpis predlagan, ne pa da se ne sklada s sklepom, ki je na podlagi omenjene listine vpis dovoljeval. Ker sklep o dovolitvi vpisa dovoljuje vpis lastninske pravice na R.B. do celote, je očitno opravljeni vpis skladen z vsebino sklepa o dovolitvi vpisa.
Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn člen 69.
povračilo stroškov za prehrano – dogovor – višina povračila
Dejstvi, da je tožena stranka delavcem nameravala zagotoviti topli obrok in da se je s predstavniki sindikata dogovorila za izplačevanje denarnega nadomestila v določenem znesku, ne vplivata na pravico tožnika, da prejme povračilo stroškov za prehrano v znesku, ki je določen s kolektivno pogodbo.
Za obstoj kaznivega dejanja tako imenovane majhne tatvine morata biti izpolnjena dva pogoja: da je vrednost tuje premične stvari majhna, torej, da ne presega polovice povprečne neto plače na zaposleno osebo v RS v času storitve kaznivega dejanja in da si je storilec hotel prilastiti prav stvar takšne vrednosti. V vseh primerih ko storilec stori tatvino stvari, za katere ne ve, kakšne vrednosti so, ne moremo govoriti o storilčevem naklepu glede prilastitve stvari majhne vrednosti, zato bo v teh primerih vedno podano kaznivo dejanje po 1. odstavku 211. člena KZ.