Po uveljavitvi novele ZPP-D sodišče ni več pristojno odločati o oprostitvi plačila stroškov postopka v pravdnem oziroma nepravdnem postopku. O predlogu za oprostitev plačila stroškov postopka je po določbah 2. člena ZBPP pristojen predsednik okrožnega sodišča (pristojni organ za BPP).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vabilo na zagovor – osebna vročitev – fikcija vročitve
Vabilo na zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi se vroča osebno. Tožena stranka je po vročevalcu tožnici pustila obvestilo, iz katerega je razvidno, da bi lahko poštno pošiljko, ki je vsebovala vabilo na zagovor, prevzela pri delodajalcu v roku 15 dni. Ker ji je še pred potekom tega roka, torej še preden bi prišlo do fikcije vročitve, podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni ravnala zakonito, saj ni mogoče šteti, da je tožnici omogočila zagovor.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke – rok za vložitev ugovora
Ker je rok za vložitev ugovora v zemljiškoknjižnem postopku predpisan z zakonom (2. odstavek 157. čl. ZZK-1), ga ni mogoče podaljšati, ne glede na razlog prepozne vložitve.
V zemljiškoknjižnem postopku pravilnosti odločitve sodišča, ki jo zajema pravnomočna sodba in je predstavljala izvršilni naslov za predlagano izvršbo, ni mogoče preverjati.
sodna poravnava - sklenitev naknadni dogovor - delitev solastne stvari - prikrajšanje - obljuba plačila razlike
Materialno pravno zmotno je stališče, da obljuba plačila, ki jo toženec da tožniku po tem, ko je slednji zatrjeval, da je s poravnavo dobil manj, kot mu pripada, ni opredeljena kot zaveza, ki bi jo bilo potrebno izpolniti, češ da je po OZ zavezujoča le javna obljuba nagrade. V tem primeru ne gre za nobeno od obljub, ki so urejene v OZ (obljuba dejanja tretjega, javna obljuba nagrade).
Toženec je dano izjavo dal po sklenitvi sodne poravnave v zvezi s tožnikovimi trditvami, da je se s poravnavo dobil manj, kot mu pripada glede na njegov dedni delež. Sodna poravnava priznava dopustnost kasnejših dogovorov o isti stvari, kljub temu d sta stranka v sodni poravnavi dogovorili, da s poravnavo urejata vsa sporna razmerja ter da nimata več medsebojnih terjatev.
odškodnina - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - smrt bližnjega - smrt očeta kot političnega zapornika - posredni oškodovanec
invalid III. kategorije – zdravstvena zmožnost – začasna zadržanost od dela – dokazovanje – sodni izvedenec
Sodišče prve stopnje je dokaz s sodnim izvedencem opravilo na predlog oziroma s soglasjem obeh strank. Po zaslišanju izvedenca tožnica na mnenje ni imela pripomb, pa tudi drugih dokaznih predlogov ni podala. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje mnenje utemeljeno upoštevalo in na njegovi podlagi zaključilo, da tožničine zdravstvene težave niso bile take, da bi opravičevale začasno zadržanost od dela.
Če gre za nujno enotno sosporništvo, pa nujni enotni sosporniki ne nastopajo na aktivni strani, posamezne situacije glede na vsebino spora zahtevajo, da ti avtomatično preidejo na pasivno stran. Vendar morajo za to obstajati utemeljeni razlogi. V predmetni zadevi tožnik od dedičev ne zahteva ničesar; dedne pravice dedičev v ničemer ne bodo zmanjšane, saj ne gre za spor med dediči. Zgolj naključje je, da je toženec tudi (so)dedič, odločilna pa je okoliščina, da je vpisan kot lastnik celotne nepremičnine, za katero tožnik zatrjuje, da mu pripada solastniški delež. Zato ni potrebno, da bi bili toženi vsi dediči.
pravdni stroški – povrnitev pravdnih stroškov – odločitev o pravdnih stroških ob umiku tožbe – umik tožbe – pritožbena novota
Tožnik, ki umakne tožbo, pa do izdaje sklepa o umiku ne dokaže, da je tožbo umaknil po toženčevi izpolnitvi zahtevka, v pritožbi ne more zatrjevati dejstev, zakaj tožencu ni dolžan povrniti pravdnih stroškov.
Tožnik – javni uslužbenec po kriteriju zagotavljanja učinkovitejše organizacije dela ni bil pravilno ocenjen, saj tožena stranka ni upoštevala, da je k slabši učinkovitosti organizacije dela delno prispevala sama, ker ni upoštevala njegovih opozoril in ni sprejela ustreznih ukrepov. Iz tega razloga je potrebno oceno dela tožnika – javnega uslužbenca razveljaviti in toženi stranki naložiti, naj ga ponovno oceni. Ocena je namreč v pristojnosti predstojnika tožene stranke, sodišče pa lahko presoja le zakonitost ocene.
Pred uveljavitvijo ZZZDR (1.1.1977) pravni red ni poznal ustanove zunajzakonske skupnosti. Premoženjska razmerja in posledice skupnega bivanja v tem času je treba zato presojati v luči splošnih pravil stvarnega in obligacijskega prava.
ZOR člen 173, 174, 174/1, 177, 177/5, 200, 173, 174, 174/1, 177, 177/5, 200. ZTPDR člen 73, 73.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - oprostitveni razlogi - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Pri presoji, ali je izpolnjen pravni standard nevarne dejavnosti, mora sodišče upoštevati, da je nevarna tista dejavnost, ki po svoji naravi in načinu opravljanja pomeni povečano nevarnost nastanka škode. Podlaga za odškodninsko odgovornost toženke je ukvarjanje z nevarno dejavnostjo in ne imetništvo padala kot nevarne stvari.
Za razbremenitev odgovorne osebe zadostuje vsako, tudi nezakrivljeno, oškodovančevo ravnanje, ki je prispevalo k nastanku škode, vendar je upoštevno le tako oškodovančevo ravnanje, ki je zunaj sfere objektivno odgovorne osebe. Morebitne spontane reakcije oškodovanca, ki je bila izzvana z nevarno situacijo, ni mogoče obravnavati kot prispevek oškodovanca
Če je stranka predlagala nadaljevanje mirujočega postopka pred potekom treh mesecev od nastopa mirovanja, sodišče sicer do poteka trimesečnega roka ne more nadaljevati postopka, na podlagi takšnega predloga pa ga mora nadaljevati po poteku treh mesecev od nastopa mirovanja.
nasilje v družini – prepustitev stanovanja v skupni rabi – poseg v osebnostne pravice – obstoj skupnega gospodinjstva
Tudi psihično nasilje predstavlja poseg v dostojanstvo in osebnostne pravice, ki utemeljuje zahtevo za prepustitev stanovanja v skupni rabi (1. odst. 21. čl. ZPND). Obstoj skupnega gospodinjstva med žrtvijo in povzročiteljem nasilja ni eden od elementov za uporabo citirane določbe. Zahtevo, da udeleženca živita v skupnem gospodinjstvu, je mogoče razumeti le tako, da stanovanje skupaj uporabljata.
ODPRAVNINA – INVALIDNOST – DELNA UPOKOJITEV – OSNOVA ZA IZRAČUN
Tožnica, ki je bila zaradi invalidnosti upokojena za štiri ure, je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti upravičena do odpravnine, pri izračunu katere se kot osnova upošteva dvojni znesek dejansko prejete plače kot plača, ki bi jo prejela, če bi delala polni delovni čas.
Pritožnik neutemeljeno izpodbija sklep o domiku z zatrjevanjem nemoralnega postopanja kupca D. T. pred samo dražbo in sodelovanje sodnega izvršitelja G. D. preko pooblaščenke na sami dražbi, saj bi ta dejstva, v kolikor bi bila izkazana ali bi dokazi bili vsaj predlagani, lahko pomenila le relativno bistveno kršitev določb postopka po I. odst. 339. čl. ZPP, ki pa ni zatrjevana oziroma ni zatrjevano kako bi takšno postopanje vplivalo na pravilnost družbe ter posledično na zakonitost in pravilnost sklepa o domiku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – odpovedni rok
Če delodajalec delavcu kljub izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi omogoči nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, to dokazuje, da je bilo z delovnim razmerjem mogoče nadaljevati. V tem primeru pa izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
preživnina - mladoletni otrok - potrebe otroka - preživninske zmožnosti staršev - verzija
Pri določitvi preživnine gre za vrednotenje vrste in višine potreb ter zmožnosti staršev in je zato končna višina vseh ugotovljenih potreb skupaj lahko le njihova ocena.