Otrokovi stiki z drugimi osebami (106.a člen ZZZDR) ne vplivajo na odločitev o stikih med otrokom in staršema. V sporih o stikih med otroki in starši sodišče ni vezano niti na predlog centra za socialno delo kot predlagatelja postopka.
Tožnik je tako takso v odmerjenem roku plačal na prehodni podračun pristojnega sodišča, pomotoma je le navedel številko podračuna pravnih oseb, namesto podračuna fizičnih oseb. Glede na navedeno pa je treba šteti, da je tožnik svojo taksno obveznost izpolnil in s tem tudi predpostavko iz 105.a člena ZPP-D.
ZFPPod člen 27, 35, 35/1. ZPP člen 205, 205/1-3, 208. ZFPPIPP člen 424, 496. ZGD člen 394, 394/2.
prekinitev postopka - izbris dolžnika iz sodnega registra po ZFPPod - zastaranje uveljavljanja terjatve - zadržanje izvrševanja ZFPPod-B
Napačno je stališče pritožbe, da je novi Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju začel (v celoti) veljati s 1.10.2008, saj se je 7. poglavje navedenega zakona, ki ureja izbris iz sodnega registra brez likvidacije začelo uporabljati že z uveljavitvijo zakona t.j. s 15.1.2008.
invalid III. kategorije – zdravstvena zmožnost – začasna zadržanost od dela – dokazovanje – sodni izvedenec
Sodišče prve stopnje je dokaz s sodnim izvedencem opravilo na predlog oziroma s soglasjem obeh strank. Po zaslišanju izvedenca tožnica na mnenje ni imela pripomb, pa tudi drugih dokaznih predlogov ni podala. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje mnenje utemeljeno upoštevalo in na njegovi podlagi zaključilo, da tožničine zdravstvene težave niso bile take, da bi opravičevale začasno zadržanost od dela.
Po uveljavitvi novele ZPP-D sodišče ni več pristojno odločati o oprostitvi plačila stroškov postopka v pravdnem oziroma nepravdnem postopku. O predlogu za oprostitev plačila stroškov postopka je po določbah 2. člena ZBPP pristojen predsednik okrožnega sodišča (pristojni organ za BPP).
nasilje v družini – prepustitev stanovanja v skupni rabi – poseg v osebnostne pravice – obstoj skupnega gospodinjstva
Tudi psihično nasilje predstavlja poseg v dostojanstvo in osebnostne pravice, ki utemeljuje zahtevo za prepustitev stanovanja v skupni rabi (1. odst. 21. čl. ZPND). Obstoj skupnega gospodinjstva med žrtvijo in povzročiteljem nasilja ni eden od elementov za uporabo citirane določbe. Zahtevo, da udeleženca živita v skupnem gospodinjstvu, je mogoče razumeti le tako, da stanovanje skupaj uporabljata.
sodna poravnava - sklenitev naknadni dogovor - delitev solastne stvari - prikrajšanje - obljuba plačila razlike
Materialno pravno zmotno je stališče, da obljuba plačila, ki jo toženec da tožniku po tem, ko je slednji zatrjeval, da je s poravnavo dobil manj, kot mu pripada, ni opredeljena kot zaveza, ki bi jo bilo potrebno izpolniti, češ da je po OZ zavezujoča le javna obljuba nagrade. V tem primeru ne gre za nobeno od obljub, ki so urejene v OZ (obljuba dejanja tretjega, javna obljuba nagrade).
Toženec je dano izjavo dal po sklenitvi sodne poravnave v zvezi s tožnikovimi trditvami, da je se s poravnavo dobil manj, kot mu pripada glede na njegov dedni delež. Sodna poravnava priznava dopustnost kasnejših dogovorov o isti stvari, kljub temu d sta stranka v sodni poravnavi dogovorili, da s poravnavo urejata vsa sporna razmerja ter da nimata več medsebojnih terjatev.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - civilno procesno pravo
VSL0053890
ZPP člen 2, 212, 286, 2, 212, 286. OZ člen 9, 9.
načelo pacta sunt servanda - odstop od pogodbe - načelo iura novit curia
Pogodbena stranka je dolžna svojo obveznost izpolniti in odgovarja za njeno izpolnitev, odstop od pogodbe pa je mogoč le v zakonsko ali pogodbeno določenih primerih.
Ker v pravdnem postopku velja načelo, da sodišče pravo pozna po uradni dolžnosti, se sodišče tudi ne sme zadovoljiti s preizkusom, ali utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tiste pravne podlage, na katero se sklicuje tožeča stranka, temveč mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na zatrjevana dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen in ga zavrniti šele, ko ugotovi, da ni utemeljen po nobeni od pravnih norm, ki bi utegnile biti relevantne z vidika zatrjevane tožbene podlage.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vabilo na zagovor – osebna vročitev – fikcija vročitve
Vabilo na zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi se vroča osebno. Tožena stranka je po vročevalcu tožnici pustila obvestilo, iz katerega je razvidno, da bi lahko poštno pošiljko, ki je vsebovala vabilo na zagovor, prevzela pri delodajalcu v roku 15 dni. Ker ji je še pred potekom tega roka, torej še preden bi prišlo do fikcije vročitve, podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni ravnala zakonito, saj ni mogoče šteti, da je tožnici omogočila zagovor.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – odpovedni rok
Če delodajalec delavcu kljub izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi omogoči nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, to dokazuje, da je bilo z delovnim razmerjem mogoče nadaljevati. V tem primeru pa izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
preživnina - mladoletni otrok - potrebe otroka - preživninske zmožnosti staršev - verzija
Pri določitvi preživnine gre za vrednotenje vrste in višine potreb ter zmožnosti staršev in je zato končna višina vseh ugotovljenih potreb skupaj lahko le njihova ocena.
povrnitev premoženjske škode - zastaranje odškodninske terjatve - objektivni zastaralni rok - bodoča premoženjska škoda
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da ne gre za zastaranje tožbenega zahtevka, ker pritožniku škoda še vedno nastaja, saj tožnik odškodnino vtožuje izrecno za škodo, nastalo v obdobju od 1.4.1991 do 31.12.1993 oziroma v letu 1995 in je zahtevek zastaral absolutno. Tožnik torej ni vtoževal izgubljenega dobička nastalega kot posledico prodaje lokala v letu 1995. Zato se izkažejo zatrjevanja pritožnika da mu škoda še vedno nastaja, za nerelevantna.
odškodnina - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - smrt bližnjega - smrt očeta kot političnega zapornika - posredni oškodovanec
Pred uveljavitvijo ZZZDR (1.1.1977) pravni red ni poznal ustanove zunajzakonske skupnosti. Premoženjska razmerja in posledice skupnega bivanja v tem času je treba zato presojati v luči splošnih pravil stvarnega in obligacijskega prava.
Ker razvezana partnerka ne razpolaga z zadostnimi sredstvi, s katerimi bi lahko krila lastne preživninske potrebe, saj se zaradi bolezni (revmatoidnega artritisa) ne more zaposliti, ji pripada preživnina. Pri določitvi višine je potrebno upoštevati dolžino trajanja zakonske zveze (23 let), njeno starost (letnik 1959), obseg izkazanih preživninskih izdatkov zavezanca ter finančne zmožnosti zavezanca. Njegov način življenja (igranje loterije, prenočitve v luksuznih hotelih, izkazani izdatki iz plačilnih kartic, šolanje otroka v tujini, stanovanjska hiša, avto visokega cenovnega razreda) dokazuje, da so dohodki bistveno višji, kot jih prikazuje.
ZOR člen 173, 174, 174/1, 177, 177/5, 200, 173, 174, 174/1, 177, 177/5, 200. ZTPDR člen 73, 73.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - oprostitveni razlogi - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Pri presoji, ali je izpolnjen pravni standard nevarne dejavnosti, mora sodišče upoštevati, da je nevarna tista dejavnost, ki po svoji naravi in načinu opravljanja pomeni povečano nevarnost nastanka škode. Podlaga za odškodninsko odgovornost toženke je ukvarjanje z nevarno dejavnostjo in ne imetništvo padala kot nevarne stvari.
Za razbremenitev odgovorne osebe zadostuje vsako, tudi nezakrivljeno, oškodovančevo ravnanje, ki je prispevalo k nastanku škode, vendar je upoštevno le tako oškodovančevo ravnanje, ki je zunaj sfere objektivno odgovorne osebe. Morebitne spontane reakcije oškodovanca, ki je bila izzvana z nevarno situacijo, ni mogoče obravnavati kot prispevek oškodovanca