ZIZ člen 59, 59/1, 59, 59/1. ZPP člen 320, 320/2, 320, 320/2.
pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - pravnomočnost sklepa o ugovoru - rok za vložitev tožbe - začetek teka roka - vročitev odločbe sodišča prve stopnje - učinek pravnomočne odločbe nasproti strankam
Sklep ima nasproti strankam učinek šele od dneva, ko jim je vročen. To pomeni, da prej omenjeni sklep Višjega sodišča v K. zoper tožečo stranko ni mogel učinkovati preden ji je bil vročen in je šele od tedaj dalje lahko tekel tridesetdnevni rok za vložitev tožbe po 59. čl. ZIZ.
Prevzemnik dela je dolžan dogovorjeno delo izvršiti po dogovoru in po pravilih stroke. Če mu slednja nalagajo opravo dela, ki sicer izrecno ni bila dogovorjena, mora opraviti tudi ta.
ZDR člen 88, 88. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 17, 100, 17, 100.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (sodba VS RS opr. št. VIII Ips 492/2006 z dne 27.2.2007) je potrebno tudi pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1. alineji 1. odstavka 88. člena izhajati iz določbe 17. člena SKPgd in upoštevati kriterije za izbiro tistega izmed delavcev, ki mu bo odpovedana pogodba o zaposlitvi. Ker tožena stranka pri ugotavljanju poslovnega razloga - zmanjšanja potreb po delu enega veterinarskega tehnika, ni opravila ustrezne primerjave med delavci oziroma ni uporabila kriterijev iz kolektivne pogodbe, niso bili podani utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 86, 86/2, 110, 110/1, 86, 86/2, 110, 110/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - obrazložitev odpovedi
Za presojo utemeljenosti izredne odpovedi je odločilno, da se tožena stranka tako v pisni obdolžitvi kot v pisni odpovedi ni v ničemer sklicevala na obstoj interesov obeh strank, ki bi pomembno vplivali na medsebojna razmerja, zaupanje in nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja. Tega tudi v postopku pred sodiščem ni zatrjevala ali dokazovala, kar pomeni, da niso bili izkazani vsi predpisani razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Po 10. čl. ZIZ v izvršilnem postopku ni dovoljena obnova postopka, razen če zakon ne določa drugače. Glede na to določbo je dovoljeno vložiti predlog za obnovo postopka zoper dajatveni del sklepa o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojne listine (čl. 63 ZIZ) in v primeru vložitve nasprotne izvršbe (5. odst. 68. čl. ZIZ).
V primeru pripoznave tožbenega zahtevka mora tožnik povrniti toženi stranki njene pravdne stroške, če le-ta ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oz. na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari.
ZOR člen 154, 154. ZPP člen 7, 14, 212, 7, 14, 212.
vezanost na sodbo kazenskega postopka
Kadar pravdno sodišče ne razpolaga s pravnomočno kazensko obsodilno sodbo, ki bi ga ob pogojih in v obsegu iz čl. 14 ZPP vezala, mora tožnik v pravdi zatrjevati in v skladu z materialnim pravom tudi dokazovati potrebne elemente odškodninske odgovornosti povzročiteljev.
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo pogoja določenega v II. odst. 16. čl. ZNP za odstop zadeve drugemu pristojnemu sodišču, zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Pri ugotavljanju invalidnosti gre za medicinsko strokovno vprašanje, ki ga na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije ugotavlja izvedenec, sodišče pa presoja skladnost njegovega mnenja s predloženimi dokazi. Ker je bilo v presojani zadevi na podlagi jasnega in skladnega izvedenskega mnenja mogoče ugotoviti, da pri tožnici ne gre za popolno izgubo delovne zmožnosti v smislu izgubljene sposobnosti za opravljanje organiziranega pridobitnega dela, temveč je kot invalid II. kategorije zmožna za opravljanje dela z omejitvami in v polovičnem delovnem času, je tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca in ugotovitev obstoja invalidnosti I. kategorije neutemeljen.
Glede na definicijo invalidnosti po 60. čl. ZPIZ-1 je ocena invalidnosti in ocena, ali je podana zmanjšana delovna zmožnost, mogoča, ko je zdravljenje končano in ko so izvedeni vsi ukrepi medicinske rehabilitacije, zato do zaključka zdravljenja tožnik ne more uveljavljati pravic iz invalidskega zavarovanja.
Eventualna maksima iz določbe čl. 286 ZPP velja za navajanje dejstev in dokazov, če pa ima sodišče v spisu v procesnem gradivu znana odločilna dejstva, da lahko ta ugovor preveri, ga mora obravnavati in o njem odločiti, saj ugovor zastaranja lahko toženka poda vse do konca glavne obravnave. To je materialno procesni ugovor, saj se nanaša na utemeljenost tožbe, presoja utemeljenosti takega ugovora pa je vezana na konkretna dejstva, odločilna za ugotavljanje pričetka teka zastaranja, ta pa so že bila izkazana do konca prve glavne obravnave.
ZJU člen 22, 22/2, 194, 195, 195/1, 195/2. ZObr člen 5, 5/1, 5/1-13, 15/1-14. ZRPJZ tabela 1. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih, Priloga 1A. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31a.
javni uslužbenec - vojak - plača - količnik za izračun osnovne plače - imenovanje v naziv - napredovanje - razporeditev
V obravnavani zadevi ni šlo le za imenovanje v naziv podpolkovnika, ampak istočasno za imenovanje na novo dolžnost poveljnika, ki je više vrednotena od dolžnosti, na katero je bila tožeča stranka razporejena predhodno. Tožena stranka bi zato morala glede priznanja pravic tožeče stranke postopati, tako da bi najprej upoštevala odločbo o imenovanju na dolžnost poveljnika in plačni količnik, ki je v formaciji določen za to dolžnost, nadalje pa bi morala priznati že dosežena napredovanja za tri plačne razrede ter višji količnik za izračun osnovne plače.
pravica družbenika do vpogleda - sodna odločba o pravici do vpogleda - način vpogleda v knjige in spise
Problem ni v sporu ali je bila predlagatelju onemogočena pravica do vpogleda, pač pa, kot ugotavlja nasprotni udeleženec, gre za spor o tehniki, pomoči in intenziteti dela.
ZOR člen 178, 178/2, 189, 189/3, 200, 178, 178/2, 189, 189/3, 200.
odgovornost pri nesreči - premikajoča motorna vozila - krivdna odgovornost - materialna škoda
Glede na različne možne vsebine leasing razmerij je zaključek, da je tožnica kot leasingojemalka že zaradi takšnega svojstva upravičena do škode na vozilu,ki se kaže v njegovi manjvrednosti, zmoten.
V opisanem primeru gre za očitno nesorazmerje med pravico, ki se vtožuje in zaznambo spora, ki se nanaša na celotni nepremičnini in ne le na vtoževani idealni delež.
Nasprotna udeleženka je lahko kljub svoji odsotnosti imela možnost preko svojega pooblaščenca navajati dejstva in izkazovati interes na določenem delu solastniškega premoženja. Ker te možnosti ni izkoristila, je s pritožbenimi navedbami o kakovosti nepremičnin, ki jih je dobila v last z izpodbijanim sklepom, prekludirana.
Zaslišanje strank v postopku je namenjeno razčiščevanju spornih dejstev, ne pa zatrjevanju dejstev in navajanju dokazov, saj lahko stranke navedbe podajo tudi pisno in preko svojih pooblaščencev.
Dobroverni posestnik je tisti, ki ni vedel ali ni mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvar v posesti kot svojo. Nedobrovernost je dolžan dokazati nasprotni udeleženec glede na to, da se dobrovernost domneva. Tisti, ki trdi, da je v dobri veri ne sme vedeti ali ne more vedeti, da ni lastnik, saj se dobra vera nanaša na mišljenje glede njegove pravice. Tožnik ves čas zatrjeval in navajal, da je žena pridobila lastninsko pravico po očetu, torej je tožnik ves čas vedel, da je ta parcela last žene in je izvrševal posest ne da bi bil prepričan o tem, da je lastnik. Dobroverni posestnik je tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik stvari. Vprašanje dobrovernosti priposestvovalca se nanaša na njegovo mišljenje glede njegove lastninske pravice. Tega pa tožnik ni niti zatrjeval niti dokazal, zato na nepremičnini tudi ni mogel pridobiti lastninske pravice.
pravdna stranka - neobstoječa stranka - sodni register
Sklep sodišča prve stopnje je bilo potrebno razveljaviti po uradni dolžnosti, ker je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka, saj je na podlagi izpiska iz registra pritožbeno sodišče ugotovilo, da predlagajoča stranka - upnik ob vložitvi predloga za izvršbo ni več obstajal. Neobstoječa stranka pa ne more vlagati predloga za izvršbo niti voditi izvršilnega postopka, niti ne more in ne sme odvetnik voditi postopka po pooblastilu neobstoječe stranke, saj takšnega pooblastila ne more biti.