ZST člen 18, 22, 22-1, 18, 22, 22-1. ZPP člen 44, 44/2, 44, 44/2.
odmera sodne takse - nedenarna terjatev - spor za izpraznitev stanovanjskega prostora - vrednost zahtevka - delna sodba
Po 22. členu ZST se kot vrednost zahtevka za plačilo takse vzame v sporih za izpraznitev prostorov (1. točka 22. člena ZST) znesek v vrednosti 5000 točk, v vseh drugih primerih, če v tem zakonu ni drugače določeno pa znesek v vrednosti 1.000 točk (4. tč.). Sodišče prve stopnje bi zato moralo kot vrednost zahtevka za plačilo takse upoštevati glede izpraznitve prostorov 5.000 točk in ob izostanku navedbe vrednosti spornega predmeta glede izročitve premičnin v posest 1000 točk.
Pri tem kot delodajalec ni mišljena samo pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec formalno zaposlen (kot to zmotno navaja pritožba), pač pa je pojem delodajalca širši. Pomembno je torej vprašanje, pri kom oziroma za koga je delavec v času delovne nezgode dejansko delal (dejanski delodajalec).
Odškodnina je povezana z individualizacijo posameznega primera, poleg specifičnih okoliščin pri posameznem odškodninskem upravičencu pa je potrebno upoštevati tudi širše okoliščine in sicer medsebojno primerjavo posameznih škod in prisojenih odškodnin. Sodišče mora upoštevati okvire, ki jih je začrtala sodna praksa ter ohraniti pravična razmerja med škodo določenega obsega in odškodnino zanjo.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - upoštevanje odgovora na tožbo
Za ugotovitev verjetnosti obstoja terjatve, ki je prvi in osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe, je namreč pomembno, da so razlogi, ki govore v prid obstoja s strani tožeče stranke zatrjevanega dejstva, močnejši od razlogov, ki govore proti. To pa pomeni, da sodišče navedb nasprotne stranke ne more preprosto prezreti. V času odločanja o začasni odredbi je že imelo v spisu obsežen odgovor na tožbo, ki ga je podala tožena stranka. Zato je moralo tehtati na eni strani trditve tožeče stranke in z njene strani ponujene dokaze in protiargumente tožene stranke, ki jih je slednja utemeljevala z drugimi dokazi.
Kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače od dneva vložitve tožbe. Nepoštenost se ne domneva, ampak jo je treba izrecno zatrjevati in dokazovati. Ker tožeča stranka nepoštenosti tožene ni niti zatrjevala niti dokazovala, ji pripadajo zamudne obresti šele od vložitve tožbe dalje.
ZPP člen 2, 4, 12, 213, 213/2, 226, 226/1, 287, 287/2, 337, 337/1. SPZ člen 33, 34.
pravica do izvedbe dokaza – nepotrebni dokazi – načelo javnega obravnavanja in neposrednosti – načelo pomoči prava neuki stranki – motenje posesti
Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč samo tiste, ki so potrebni za ugotovitev odločilnih dejstev (2. odst. 213. čl. ZPP). Predlagane dokaze, za katere sodišče misli, da niso pomembni za odločbo, senat (oziroma sodnik posameznik) zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnil (2. odst. 287. čl. ZPP).
Dejstvo, da sta bila tožnika ob podpisu odstopne izjave v dobri veri, da bosta odstopno izjavo podpisala tudi tretji toženec in četrta toženka samo po sebi ne daje podlage za ugotovitev, da sta bila prevarana. Tožnika bi torej lahko dosegla razveljavitev svoje izjave zaradi prevare le, če bi dokazala, da nakup zanju brez Đ. ni bil smiselen in da je drugi toženec že pred njunim odstopom od pogodbe izoblikoval naklep, da ju bo s svojim ravnanjem spravil v zmoto, da bosta Đ. odstopila od pogodbe in ju s tem pripravil do tega, da sta odstopila od sklenjene predpogodbe tudi sama.
kaznivo dejanje malomarnega zdravljenja - vzročna zveza
V kolikor je obdolženka kot medicinska sestra svojo dolžnost dajati zdravila varovancem prepustila varuhinji, bi morala poskrbeti, da varovanec v njeni prisotnosti zaužije zdravila. V medicini namreč pri prenosu del in nalog od osebe z višjo medicinsko izobrazbo na osebo z nižjo medicinsko izobrazbo ostaja odgovorna oseba tista, ki je nalogo prepustila osebi z nižjo izobrazbo. Glede na vse navedeno ravnanje varuhinje, ki je po obdolženkinem naročilu varovancu dala zdravila, ki so bila sicer pripravljena za drugega varovanca, le-ta pa ji je predhodno izročila obdolženka, ni imelo znakov kaznivega dejanja in tudi ne takšnega pomena in moči, da povsem preusmeri vzročni potek oziroma povsem odpravi učinke prvotnega ravnanja obdolženke.
motenje posesti - dajatveni tožbeni zahtevek - vzpostavitev prejšnjega stanja - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja - razpravno načelo
Zgrešeno je pritožbeno stališče, da to pomeni, da je sodišče odločalo mimo trditev toženke. Po oceni pritožbenega sodišča je bila zadostna trditvena podlaga za ugotavljanje možnosti vzpostavitve prejšnjega stanja dana že z omenjenim toženkinim zatrjevanjem, da je prejšnja lopa dotrajana in nosilna greda počena. Prvo vprašanje, ki iz tega logično sledi, je namreč prav to, ali je vzpostavitev prejšnjega stanja sploh še mogoča. Ker mora sodišče o vzpostavitvi v prejšnje stanje odločiti v vsakem motenjskem sporu, torej ni mogoče zaključiti, da je sodišče prve stopnje odločilo mimo trditev toženke.
Pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti člen 3, 3/1-3. ZPP člen 212.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – alkoholizirani zavarovanec – domneva vzročne zveze med alkoholiziranostjo in škodo – izpodbojna domneva – trditveno in dokazno breme
Izguba zavarovalnih pravic, če je zavarovanec pod vplivom alkohola, se domneva, na tožencu pa je trditveno in dokazno breme neobstoja vzročne zveze med nesrečo in alkoholom. Nikakor torej ni sodišče tisto, ki bi bilo dolžno samo ugotavljati, kaj vse bi bilo lahko vzrok za nesrečo in v kakšni meri je alkohol vplival na toženčevo presojo.
predlog za izvršbo - dokazilo o plačilu sodne takse - prepozna predložitev dokazila o plačilu sodne takse - domneva o umiku predloga za izvršbo
Potrdilo o oddaji priporočenih pošiljk na pošto ne dokazuje drugega, kot da je upnik dne 21.3.2006 oddal na pošto dve priporočeni pošiljki, naslovljeni na Okrajno sodišče P.. Iz potrdila pa ni mogoče sklepati, da naj bi šlo pri eni od teh pošiljk prav za potrdilo o plačilu sodne takse v obravnavani zadevi.
ZDR člen 110, 110/1, 111/1, 111/1-2, 110, 110/1, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Ker je bila tožnica ves čas od leta 1998 dalje v bolniškem staležu, z dela pa je izostala pet delovnih dni v času kolektivnih dopustov tožene stranke in bila nato ponovno v bolniškem staležu, niso bili podani pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker ni mogoče zaključiti, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka.
Ob odločanju o vprašanju upravičenosti storilca do nadomestitve plačila globe z izvršitvijo koristne naloge mora sodišče upoštevati ob vseh okoliščinah primera še posebej premoženjsko stanje in možnosti storilca za plačilo globe ter opraviti objektivno oceno ugotovljenih okoliščin v pravnem okviru kriterijev, ki jih je potrebno upoštevati.
Sklep tožene stranke, da se vsem režijskim delavcem obračuna negativna stimulacija v vnaprej določenem odstotku (kljub temu, da se je faktor uspešnosti poslovanja od meseca do meseca spreminjal) vse dotlej, dokler rezultati družbe ne bodo dosegli plansko določenih ciljev, ne more biti podlaga za znižanje plače tožnic za takšen odstotek. Za zakonitost obračuna negativnega dela plače iz naslova uspešnosti poslovanja bi morala tožena stranka za vsak mesec posebej opraviti izračun uspešnosti poslovanja in šele na podlagi takšnega izračuna bi lahko tožnicama znižala plačo za ugotovljeni faktor uspešnosti poslovanja.
Okoliščina, da je ena izmed tožnic v nekaterih mesecih prejela del plače iz naslova delovne uspešnosti, ki po višini presega negativno stimulacijo iz naslova uspešnosti poslovanja, ne pomeni, da tožnica za te mesece ni upravičena do plačila neutemeljeno znižane plače.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/1-3, 88, 88/1, 88/1-2, 88/1-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - razlog nesposobnosti
Odpovedni razlog nesposobnosti je potrebno razlikovati od krivdnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri katerem je poudarjen krivdni element pri kršitvi pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, medtem ko je pri nedoseganju pričakovanih rezultatov dela kot razlogu nesposobnosti bistvena nezmožnost oziroma premajhna zmožnost delavca za pravočasno, strokovno in kvalitetno opravljanje dela. V vsakem primeru posebej je potrebno presojati, ali je določeno ravnanje delavca rezultat njegove nezmožnosti za pravočasno, strokovno in kvalitetno opravljanje dela ali pa rezultat njegovega subjektivnega odnosa do izpolnjevanja pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Če delodajalec svojim delavcem dopušča ravnanja, ki niso v skladu z veljavnimi akti oziroma internimi pravili, zaradi teh ravnanj delavcem ne more utemeljeno odpovedati pogodbe o zaposlitvi, ne da bi jih prej jasno in nedvoumno seznanil s tem, da v bodoče takšnih ravnanj ne bo več dopuščal.
ZPP člen 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-7, 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-7. ZDSS-1 člen 39, 39/1, 39/2, 39, 39/1, 39/2.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - poprava tožbe
Po tretjem odstavku 318. člena ZPP izda sodišče sodbo, s katero tožbeni zahtevek zavrne, le v primeru, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (torej če tožba ni sklepčna). Če sodišče ugotovi, da so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana, niso podani pogoji za izdajo zavrnilne zamudne sodbe in je potrebno o takšnem tožbenem zahtevku odločiti na glavni obravnavi kljub temu, da tožena stranka odgovora na tožbo ni podala.
Prvi odstavek 39. člena ZDSS-1 določa, da sodišče v primeru, če tožena stranka ne odgovori na tožbo delavca, iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe), s sklepom določi delavcu rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. Ker sodišče prve stopnje pred izdajo zavrnilne zamudne sodbe v zvezi z delom tožbenega zahtevka tožnika, ki se je nanašal na izplačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo nad prisojenimi 150.000,00 SIT, ni tako postopalo, temveč je takoj izdalo zavrnilno zamudno sodbo, je s tem storilo bistveno kršitev določb postopka.
Tožnik je imel po končani poklicni rehabilitaciji kot delovni invalid III. kategorije invalidnosti zaradi bolezni priznano pravico do razporeditve na drugo ustrezno delo. Dejstvo, da je ustrezno delovno mesto sistemizirano kot strokovno-tehnično delovno mesto in ne kot uradniško delovno mesto (kot prejšnje), ne vpliva na zakonitost razporeditve (premestitve).
ZPP člen 311, 311/1, 311, 311/1. ZDR člen 127, 127/3, 127, 127/3. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa člen 14.
dodatek za posebne pogoje dela - razlaga kolektivne pogodbe - uporaba kolektivne pogodbe - ugotovitveni zahtevek - dajatveni zahtevek - zapadlost terjatve
Če so pogoji, pod katerimi je delavec upravičen do dodatka za posebne pogoje dela in višina tega dodatka v kolektivni pogodbi jasno določeni, so določbe kolektivne pogodbe neposredno uporabljive kljub drugačni (napačni) razlagi komisije za razlago kolektivnih pogodb, ki je v konkretnem primeru brez podlage v kolektivni pogodbi ali v zakonu izplačilo dodatka za posebne pogoje dela pogojevala še s sprejemom posebnega navodila o (dodatnih) pogojih za izplačilo dodatka.
Ker se ugotovitveni del zahtevka glede pravice do dodatka in dajatveni del zahtevka nanašata na isto časovno obdobje, sodno varstvo glede ugotovitvenega dela tožbe ni dopustno. Dajatvena sodba v zvezi z določeno pravico vsebuje tudi ugotovitev o obstoju te pravice.
Po 1. odstavku 311. člena ZPP je mogoče izdati dajatveno sodbo le za obveznosti, ki so zapadle do konca glavne obravnave, zato je odločitev, da je tožena stranka dolžna plačati dodatek k plači za čas po zaključku glavne obravnave, napačna.
OZ člen 62, 62/3, 62, 62/3. ZDR člen 110, 110/2, 110, 110/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka se je seznanila z razlogi, ki so utemeljevali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, ko je vodja izmene v poročilu o delu in v zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti navedel vse okoliščine, ki so predstavljale podlago za izredno odpoved. Kot datuma seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo odstavek izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče upoštevati datuma zagovora, ki se ga tožnik ni udeležil, saj na ta dan tožena stranka ni izvedela nobene nove okoliščine, ki bi dodatno utemeljevala izredno odpoved. Če je zadnji dan 15-dnevnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi nedelja, se rok izteče prvi naslednji delavnik.