zastaranje - predpogodba - začasna odredba - glavna pogodba
Vendar je po oceni pritožbenega sodišča preuranjen zaključek sodišča prve stopnje o tem, kdaj je začel teči rok za vložitev zahteve za sklenitev glavne pogodbe na podlagi predpogodbe. Navedeno velja zlasti ob upoštevanju dejstva, da že iz samih tožbenih navedb in predloženih dokazov izhaja, da naj bi tožeča stranka plačala, tožena stranka pa sprejela del kupnine po izteku roka, določenega za sklenitev glavne pogodbe, s čimer je na podlagi konkludentnih ravnanj pravdnih strank lahko prišlo do podaljšanja roka za njeno sklenitev, na kar utemeljeno opozarja pritožba.
ZGD člen 437, 437/1, 437, 437/1. ZPP člen 318, 318/3, 318, 318/3.
zavrnilna zamudna sodba - trditvena podlaga - družba z omejeno odgovornostjo - izstop družbenika iz družbe - izbris družbe iz sodnega registra po zfppod - odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane družbe
Tožeča stranka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na določbe ODZ, po katerih naj bi za obveznosti družbe odgovarjal toženec. Toženec je bil družbenik družbe z omejeno odgovornostjo, ki je urejena v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD), ki je specialen predpis v razmerju do ODZ ali sedaj OZ, ki na splošno urejata družbeno pogodbo. Toženec v času začetka postopka za izbris družbe F. d.o.o. po ZFPPod, in v času izbrisa ni bil več družbenik te družbe, zato ne odgovarja za njene obveznosti, saj ni mogoče šteti, da je podal izjavo z vsebino, določeno v 1. odst. 394. čl. ZGD. Določba 1. odst. 437. čl. ZGD pa ne izključuje odgovornosti družbenika po splošnih načelih odškodninskega prava ali v primeru spregleda pravne osebnosti po 6. čl. ZGD, kot zmotno meni pritožba. Tožeči stranki ni bilo treba navesti pravne podlage zahtevka, če pa je menila, da gre za odškodninsko odgovornost toženca po določbah ZOR oziroma OZ ali za spregled pravne osebnosti po 6.čl. ZGD, kot trdi v pritožbi, bi morala navesti ustrezno trditveno podlago, ki bi omogočala subsumiranje primera pod določeno pravno podlago, tega pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ni storila.
Kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače od dneva vložitve tožbe. Nepoštenost se ne domneva, ampak jo je treba izrecno zatrjevati in dokazovati. Ker tožeča stranka nepoštenosti tožene ni niti zatrjevala niti dokazovala, ji pripadajo zamudne obresti šele od vložitve tožbe dalje.
Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih pritožbi ne grajata, da je tožnik s prijatelji šel domov preko Koroškega mostu nekje na sredini pa so se odločili, da ga bodo prečkali, kljub temu, da tam ni prehoda za pešce in je pred sredino mostu (pred odprtino) ograja, ki so jo morali preskočiti ter da je most osvetljen je materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je sokrivda tožnika za nastalo škodo le 25%. Tožnik je prečkal most na mestu, kjer to ni dovoljeno in ne bi smel niti stopiti na cestišče, on pa je hotel prečkati štiripasovnico, za kar je moral preplezati ograjo, ki je ločevala vozišče od odprtine na sredini mostu. Takšno ravnanje tožnika je bilo protipravno, saj je grobo kršil cestnoprometne predpise in prečkal most tam, kjer to ni dovoljeno, pri tem pa je moral celo premagati ovire, ki jasno kažejo, da prečkanje mostu ni dovoljeno. Sokrivda tožnika za nastalo škodo je po stališču pritožbenega sodišča večja, kot je prisodilo sodišče prve stopnje in znaša 75%.
predlog za izvršbo - dokazilo o plačilu sodne takse - prepozna predložitev dokazila o plačilu sodne takse - domneva o umiku predloga za izvršbo
Potrdilo o oddaji priporočenih pošiljk na pošto ne dokazuje drugega, kot da je upnik dne 21.3.2006 oddal na pošto dve priporočeni pošiljki, naslovljeni na Okrajno sodišče P.. Iz potrdila pa ni mogoče sklepati, da naj bi šlo pri eni od teh pošiljk prav za potrdilo o plačilu sodne takse v obravnavani zadevi.
motenje posesti - dajatveni tožbeni zahtevek - vzpostavitev prejšnjega stanja - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja - razpravno načelo
Zgrešeno je pritožbeno stališče, da to pomeni, da je sodišče odločalo mimo trditev toženke. Po oceni pritožbenega sodišča je bila zadostna trditvena podlaga za ugotavljanje možnosti vzpostavitve prejšnjega stanja dana že z omenjenim toženkinim zatrjevanjem, da je prejšnja lopa dotrajana in nosilna greda počena. Prvo vprašanje, ki iz tega logično sledi, je namreč prav to, ali je vzpostavitev prejšnjega stanja sploh še mogoča. Ker mora sodišče o vzpostavitvi v prejšnje stanje odločiti v vsakem motenjskem sporu, torej ni mogoče zaključiti, da je sodišče prve stopnje odločilo mimo trditev toženke.
Pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti člen 3, 3/1-3. ZPP člen 212.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – alkoholizirani zavarovanec – domneva vzročne zveze med alkoholiziranostjo in škodo – izpodbojna domneva – trditveno in dokazno breme
Izguba zavarovalnih pravic, če je zavarovanec pod vplivom alkohola, se domneva, na tožencu pa je trditveno in dokazno breme neobstoja vzročne zveze med nesrečo in alkoholom. Nikakor torej ni sodišče tisto, ki bi bilo dolžno samo ugotavljati, kaj vse bi bilo lahko vzrok za nesrečo in v kakšni meri je alkohol vplival na toženčevo presojo.
Dejstvo, da sta bila tožnika ob podpisu odstopne izjave v dobri veri, da bosta odstopno izjavo podpisala tudi tretji toženec in četrta toženka samo po sebi ne daje podlage za ugotovitev, da sta bila prevarana. Tožnika bi torej lahko dosegla razveljavitev svoje izjave zaradi prevare le, če bi dokazala, da nakup zanju brez Đ. ni bil smiselen in da je drugi toženec že pred njunim odstopom od pogodbe izoblikoval naklep, da ju bo s svojim ravnanjem spravil v zmoto, da bosta Đ. odstopila od pogodbe in ju s tem pripravil do tega, da sta odstopila od sklenjene predpogodbe tudi sama.
ZPP člen 2, 4, 12, 213, 213/2, 226, 226/1, 287, 287/2, 337, 337/1. SPZ člen 33, 34.
pravica do izvedbe dokaza – nepotrebni dokazi – načelo javnega obravnavanja in neposrednosti – načelo pomoči prava neuki stranki – motenje posesti
Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč samo tiste, ki so potrebni za ugotovitev odločilnih dejstev (2. odst. 213. čl. ZPP). Predlagane dokaze, za katere sodišče misli, da niso pomembni za odločbo, senat (oziroma sodnik posameznik) zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnil (2. odst. 287. čl. ZPP).
Sodišče prve stopnje je v ugovornem postopku pravilno presojalo utemeljenost začasne odredbe ob času njene izdaje (in ne ob času odločanja o ugovoru zoper njo) in je tako pravilno ocenjevalo, ali je tožeča stranka ob času izdaje začasne odredbe izkazala obstoj pogojev po 272. čl. ZIZ.
Sodišče torej po prostem preudarku določi potreben čas trajanja začasne odredbe, pri čemer je vezano na okvire, ki jih s predlogom za izdajo začasne odredbe postavi upnik (tožeča stranka).
Gre za to, da se tožbene trditve o dveh posojilih v dokaznem postopku niso potrdile. Zato je bilo dokazno breme na tožniku, ki nosi materialno dokazno breme, ki pa drugih dokazov o dejanski izročitvi zatrjevanih zneskov ni ponudil.
pravno priznana oblika nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi kršitve pogodbenega razmerja
Psihične bolečine niso predpostavka za odškodninsko odgovornost same po sebi, ampak morajo izvirati iz neke kršitve, ki je predvidena v zakonu. Kršitev pogodbenih razmerij ni taka kršitev, saj ne gre niti za poseg v telesno integriteto (ki je npr. podlaga za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti) niti za kršitev kakšne osebnostne pravice. Zato je odločitev prvostopnega sodišča, da škoda, ki jo je uveljavljal tožnik, ni pravno priznana, pravilna.
Ob odločanju o vprašanju upravičenosti storilca do nadomestitve plačila globe z izvršitvijo koristne naloge mora sodišče upoštevati ob vseh okoliščinah primera še posebej premoženjsko stanje in možnosti storilca za plačilo globe ter opraviti objektivno oceno ugotovljenih okoliščin v pravnem okviru kriterijev, ki jih je potrebno upoštevati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka se je najkasneje ob izdaji obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga seznanila z razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato bi morala to pogodbo odpovedati v roku 30 dni od izdaje obvestila o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tega roka tožena stranka ni mogla podaljševati s tem, da je kot datum seznanitve z razlogom za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga štela kasnejši datum sprejema sklepa uprave o ukinitvi tožnikovega delovnega mesta.
ZPP člen 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-7, 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-7. ZDSS-1 člen 39, 39/1, 39/2, 39, 39/1, 39/2.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - poprava tožbe
Po tretjem odstavku 318. člena ZPP izda sodišče sodbo, s katero tožbeni zahtevek zavrne, le v primeru, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (torej če tožba ni sklepčna). Če sodišče ugotovi, da so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana, niso podani pogoji za izdajo zavrnilne zamudne sodbe in je potrebno o takšnem tožbenem zahtevku odločiti na glavni obravnavi kljub temu, da tožena stranka odgovora na tožbo ni podala.
Prvi odstavek 39. člena ZDSS-1 določa, da sodišče v primeru, če tožena stranka ne odgovori na tožbo delavca, iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe), s sklepom določi delavcu rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. Ker sodišče prve stopnje pred izdajo zavrnilne zamudne sodbe v zvezi z delom tožbenega zahtevka tožnika, ki se je nanašal na izplačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo nad prisojenimi 150.000,00 SIT, ni tako postopalo, temveč je takoj izdalo zavrnilno zamudno sodbo, je s tem storilo bistveno kršitev določb postopka.
ZTPDR člen 15, 15. ZDR člen 73, 73/1, 73, 73/1. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15, 15.
stari ZDR - prevzem - sprememba delodajalca - pasivna legitimacija
Napačno je stališče, da je delavec v vsakem primeru po dokončnosti sklepa o prevzemu delavcev v delovnem razmerju pri delodajalcu prevzemniku. V primeru prevzema po 15. členu SKPgd oz. po 15. členu ZTPDR delavcu preneha delovno razmerje pri prvem delodajalcu z dnem nastopa dela pri drugem delodajalcu, če pa do tega ne pride, ostane delavec v delovnem razmerju pri prvem delodajalcu, nima pa pravice od drugega delodajalca zahtevati vzpostavitve oz. sklenitve delovnega razmerja na podlagi prevzema. Ni namreč relevantno zgolj dejstvo, da tožnik ni podpisal ponujene pogodbe o zaposlitvi, ampak tudi dejstvo, da sploh ni nastopil dela pri toženi stranki. To je tudi bistvena razlika med prevzemom po prejšnjih predpisih in prevzemom na podlagi 1. odstavka 73. člena ZDR, ki sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu prevzemniku ne predvideva.
OZ člen 62, 62/3, 62, 62/3. ZDR člen 110, 110/2, 110, 110/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka se je seznanila z razlogi, ki so utemeljevali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, ko je vodja izmene v poročilu o delu in v zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti navedel vse okoliščine, ki so predstavljale podlago za izredno odpoved. Kot datuma seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo odstavek izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče upoštevati datuma zagovora, ki se ga tožnik ni udeležil, saj na ta dan tožena stranka ni izvedela nobene nove okoliščine, ki bi dodatno utemeljevala izredno odpoved. Če je zadnji dan 15-dnevnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi nedelja, se rok izteče prvi naslednji delavnik.
ZDR/90 člen 100, 100/1, 100/1-1, 100/1-2. ZTPDR člen 75, 75/1, 75/1-1, 75/1-2.
stari ZDR – prenehanje delovnega razmerja – odpoved delovnega razmerja
Ker tožnik izjave, naslovljene kot odpoved delovnega razmerja, ni podal v stanju, v katerem bi se zavedal pomena in posledic svojega dejanja, niti ni svojega ravnanja imel v oblasti, mu delovno razmerje pri toženi stranki ni zakonito prenehalo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/1-3, 88, 88/1, 88/1-2, 88/1-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - razlog nesposobnosti
Odpovedni razlog nesposobnosti je potrebno razlikovati od krivdnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri katerem je poudarjen krivdni element pri kršitvi pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, medtem ko je pri nedoseganju pričakovanih rezultatov dela kot razlogu nesposobnosti bistvena nezmožnost oziroma premajhna zmožnost delavca za pravočasno, strokovno in kvalitetno opravljanje dela. V vsakem primeru posebej je potrebno presojati, ali je določeno ravnanje delavca rezultat njegove nezmožnosti za pravočasno, strokovno in kvalitetno opravljanje dela ali pa rezultat njegovega subjektivnega odnosa do izpolnjevanja pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Če delodajalec svojim delavcem dopušča ravnanja, ki niso v skladu z veljavnimi akti oziroma internimi pravili, zaradi teh ravnanj delavcem ne more utemeljeno odpovedati pogodbe o zaposlitvi, ne da bi jih prej jasno in nedvoumno seznanil s tem, da v bodoče takšnih ravnanj ne bo več dopuščal.