ZVPot člen 12c, 12c/2. ZIL-1 člen 48, 123, 123/2, 123/4. ZGD-1 člen 12.
blagovna znamka
Če so izpolnjeni zakonski znaki iz 48. člena ZIL-1, je lahko pravica iz znamke, ki jo nedvomno v okviru zaščitene blagovne znamke Centreks tožeča stranka ima, omejena. V postopku odločanja o pogojih za izdajo začasne odredbe mora sodišče tehtati, ali več razlogov govori za obstoj teze tožene stranke, da ji tožeča stranka na podlagi 48. člena ZIL-1 ne more prepovedati označbe vrste storitve, ki jo tožena stranka poimenuje Centreks ali govori več razlogov za to, da ne gre za takšno označbo, ki bi označevala vrsto storitve.
Materialnopravno ni ovire, da pravdna stranka odtuji stvar ali pravico, čeprav o njej teče pravda, takšna odtujitev pa tudi ne vpliva na prej začeti pravdni postopek o tej terjatvi ali stvari. Glede odtujitve terjatve na strani tožeče stranke je namen določila čl. 190 ZPP zagotoviti, da obstoj pravde ne bo prizadel razpolagalne sposobnosti tožeče stranke oziroma upnika. Tožeča stranka lahko zato tudi v teku pravde neovirano razpolaga s stvarjo oziroma pravico, na katero se nanaša pravda. Stvar lahko proda in pravico odstopi (cedira), ne da bi ji zaradi tega grozilo, da bo v pravdi njegov zahtevek zaradi prenehanja stvarne legitimacije zavrnjen. Odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda, pomeni naknadno ločitev procesne legitimacije od stvarne. Navedeno določilo ZPP zajema primere, ko z odtujitvijo stvari, da stvarna legitimacija, bodisi aktivna, bodisi pasivna, preide na pridobitelja kot singularnega pravnega naslednika. Procesna legitimacija kljub temu ostane pri prvotni tožeči oziroma toženi stranke, ta pa izgubi aktivno stvarno legitimacijo. Za uporabo določila čl. 190 ZPP je nujna ugotovitev, da je zaradi odtujitve prišlo do prenosa stvarne pravice.
javni razpis - vabilo k postavljanju ponudb - obveznost skleniti pogodbo z najugodnejšim ponudnikom - kršitev - edini ponudnik - najugodnejši ponudnik
Situacija, v kateri je le eden izmed udeležencev vabila k licitaciji izpolnil vse zahtevane pogoje, naročniku onemogoča prepoznavanje ponudbe z najnižjo ceno, ker je kakršnakoli primerjava med cenami dejansko izključena. V takšnem primeru do licitacije niti ni prišlo. Naročnik - razpisovalec pogodbo seveda lahko sklene z edinim ponudnikom v okviru svobode urejanja obligacijskih razmerij (10. člen ZOR), ni je pa dolžan skleniti.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče sporno Pogodbo o upravljanju pravno opredelilo kot pogodbo o delu. Po oceni pritožbenega sodišča pa je navedena pogodba po pravni naravi mešana pogodba, saj vsebuje elemente pogodbe o skupnosti imovine (saj ureja pravna razmerja med solastniki), za katero se glede na to, da v času nastanka spornega razmerja ZOR te pogodbe ni urejal, uporabljajo določbe ODZ (členi 1175 in sledeči), v delu, kjer ureja razmerja do tožeče stranke kot upravljalca CČN, pa vsebuje elemente pogodbe o delu, za katero se uporabljajo določbe ZOR. Čeprav pogodba vsebuje določene stvarnopravne elemente, pa jo je glede na vsebino treba opredeliti kot pogodbo obligacijskega prava.
Ob smiselni uporabi določbe 2. odstavka 74. člena ZOR je v primeru, če je dogovorjena sprememba pogodbe pod določenimi pogoji, ta spremenjena, ko se ti uresničijo.
V danem primeru ne moremo govoriti o dejanski nemožnosti izpolnitve, saj so bila predmet izpolnitve denarna sredstva (genus). Da bi dejstvo ukinitve subvencij s strani O. T. predstavljalo pravno nemožnost izpolnitve, pa pritožbeno sodišče ne vidi podlage v nobenem zakonskem ali podzakonskem predpisu, niti je tožena stranka konkretno ne zatrjuje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – konkurenčna prepoved
Pomoč pri gradnji hiše, ki jo je prijatelj tožnika gradil kot samostojni izvajalec, za toženo stranko kot gradbeno podjetje ni predstavljala konkurence, saj je šlo za samostojno gradnjo brez povpraševanja po storitvah gradbenih podjetij na trgu in bi bila gradnja izvedena tudi brez pomoči tožnika. Iz tega razloga izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri mu je tožena stranka očitala, da je kršil konkurenčno prepoved, ni utemeljena.
ZGD člen 230, 230. OZ člen 190, 275, 404, 190, 275, 404.
razdelitev premoženja v likvidaciji - vrnitev preveč plačanih zneskov
Delničarji, ki so v likvidacijskem postopku prejeli previsoka izplačila, družbi odgovarjajo v smislu 1. odstavka 230. člena ZGD samo do višine zneska, ki so ga preveč prejeli iz likvidacijske mase. Zoper vsakega delničarja ima družba izkazano samostojno terjatev na vrnitev preveč plačanega zneska. Delničarji med sabo niso v solidarni zavezi za povrnitev celotnega zneska preveč razdeljenega premoženja iz likvidacijske mase.
Za dosego standarda obrazloženosti ugovora dolžnika zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojne listine zadošča, da dolžnik navede pravna pomembna dejstva in predloga dokaz, s katerimi bi se lahko ugotovila zatrjevana dejstva.
Če je darilna pogodba, s katero tožnik dokazuje lastninsko pravico na solastnem deležu stanovanja, ki je predmet dovoljene izvršbe, zaradi nedopustne podlage nična, je posledično neutemeljen tudi tožnikov zahtevek za nedopustnost izvršbe.
ZCUKPIL člen 2, 9, 9/4, 9/5, 2, 9, 9/4, 9/5. ZIL-1 člen 47, 47/2, 47/2-b, 47, 47/2, 47/2-b.
kršitev znamke - tranzit - uporaba znamke v gospodarskem prometu - pravna praznina
Kršitev izključne pravice (znamke) je (novo) pravno dejstvo, ki imetniku pravice daje novo pravno možnost, to je uveljavitev zahtevkov v prid varstvu kršene izključne pravice. Pasivno je legitimirana oseba, ki se ji očita kršitveno dejanje. V vseh tovrstnih primerih je na tožeči stranki (med drugim) trditveno in dokazno breme (1) o obstoju kršitvenega dejanja in (2) očitku le-tega toženi stranki.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožena stranka (1) kot carinski deklarant ni imela stika s spornim blagom, ker je bilo to zapečateno v kontejnerju, ki je bil namenjen čezoceanskemu prevozu, (2) da ni organizirala prevoza in (3) da ni dala niti naloga za naložitev kontejnerja na vozilo.
Tožena stranka ni storila kršitvenega dejanja, ker spornih znamk pri svojem delovanju ni niti omenjala niti ni prikrivala njihove neupravičene uporabe na spornem blagu, ker spornega blaga niti videla ni.
Pojma "ponujanja" in "dajanja na trg" iz (b) tč. 2. odst. 47. čl. ZIL-1 sta razložena v sodbi Sodišča Evropskih skupnosti (v nadaljevanju SES) C-405/03 z dne 18.10.2005 (Class International BV proti Colgate-Palmolive Company).
Tožeča stranka toženi ni očitala ravnanj, ki bi obsegala dajanje blaga na trg v Republiki Sloveniji, temveč zgolj omogočanje izvedbe tranzita blaga preko ozemlja RS, ki, upoštevaje citirani stališči SES, samo zase že v načelu ne sodi v katalog kršitvenih dejanj iz 47. čl. ZIL-1.
uporaba stanovanja brez pravnega naslova - izpraznitev stanovanja - nezakonito zasedanje stanovanja - nesklenitev najemne pogodbe
Toženka je po smrti partnerja, ki je s tožečo stranko sklenil najemno pogodbo 27.11.1992, ostala v stanovanju in s tožečo stranko ni sklenila najemne pogodbe. Toženka uporablja stanovanje brez pravnega naslova, zato je zahtevek za izpraznitev stanovanja utemeljen.
stari ZDR – sklep o prenehanju delovnega razmerja – izpit kot pogoj za opravljanje dela – razporeditev na drugo delovno mesto
Ker tožnik ni opravil preizkusa znanja za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je bil sprejet oziroma razporejen (pod pogojem, da bo izpit opravil), mu je tožena stranka zakonito izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov. Pri tem tudi ni imela možnosti, da bi tožniku zagotovila drugo delo oziroma da bi ga razporedila na drugo delovno mesto, saj se za opravljanje dela na vseh delovnih mestih pri toženi stranki zahteva predhodno opravljeni izpit.
Posestno varstvo varuje posestnikovo dejansko oblast na stvari. Zahtevku tožeče stranke je bilo upravičeno ugodeno, kar je dokazalo tako zadnje stanje posesti kot nastalo motenje.
Tudi če delodajalec s pogodbo prepusti opravljanje določenih del drugemu podjetju, pa to delo opravlja en sam delavec, gre za prenos dela podjetja ali dejavnosti (sodba Evropskega sodišča - primer Christel Schmidt).
Na zakonitost pravnega prenosa dela podjetja ni vplivalo dejstvo, da je v postopku sodeloval le sindikat delodajalca prenosnika, ne pa tudi sindikat delodajalca prevzemnika. Obvestilo sindikatoma je potrebno zato, da delodajalca dosežeta sporazum glede pravnih, ekonomskih in socialnih posledic ter predvidenih ukrepov za delavce. Delodajalca sta dosegla sporazum glede pogodbe o fizičnem varovanju in prevzema delavcev, zato opustitev zakonsko določene obveznosti sodelovanja sindikata na zakonitost spremembe delodajalca in posledično na tožničine pravice ni vplivala.
Vse pravice in obveznosti, ki jih je imela tožnica po pogodbi o zaposlitvi pri delodajalcu prenosniku in so prešle na delodajalca prevzemnika po zakonu, ji je bil ta dolžan tudi zagotavljati ves čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in ne le eno leto. Najmanj eno leto je delodajalec prevzemnik dolžan zagotavljati pravice, ki jih ima delavec na podlagi kolektivne pogodbe, ki je zavezovala delodajalca prenosnika, kar je pomembno v primerih, ko za delodajalca prevzemnika velja druga kolektivna pogodba, po kateri bi imel delavec manj pravic.
Če delodajalec prevzemnik tožnici ni zagotavljal enakih pravic, kot ji jih je na podlagi pogodbe o zaposlitvi zagotavljal delodajalec prenosnik, to ni razlog za nezakonitost prevzema oziroma spremembe delodajalca, ampak razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, pri čemer ima ta enake pravice, kot če bi pogodbo o zaposlitvi odpovedal delodajalec iz poslovnih razlogov.
Spor o tem, da ni bilo pravne podlage za spremembo delodajalca po 73. členu ZDR in da je tožena stranka (delodajalec prenosnik) delavca dolžna vrniti nazaj na delo k prenosniku, je v svojem bistvu spor o obstoju delovnega razmerja pri delodajalcu prenosniku. Zato se glede stroškov postopka uporablja 5. odstavek 41. člena ZDSS-1.
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do ključnega dejstva, ali se dolžnik s svojim ravnanjem namenoma izogiba prilivom na svoj račun in s tem onemogoča ali precej otežuje uveljavitev upnikove terjatve, kot je zatrjeval upnik.
ZTLR člen 37, 37, 37. ZOR člen 374, 374. ZPP člen 355, 355.
zastaranje
Terjatev za vrnitev plinskih jeklenk, v katerih je tožeča stranka dobavljala toženi stranki plin in ki so ostale v njeni lasti ne zastara po določbi čl. 374 ZOR. Gre za lastninsko pravico, pravica do tožbe s katero lastnik zahteva naj mu posestnik vrne individualno določeno stvar ne zastara.
Sodbo je za toženo stranko po tem, ko ji je vročevalec dne 28.12.2006 pustil obvestilo o prispelem pismu, dne 29.12.2006 prevzel oče in to potrdil s svojim podpisom, s čemer je bila vročitev pisanja toženi stranki pravilno opravljena z vročitvijo kot jo določa 3.odst. 142. čl. ZPP. Kdaj je tako vročeno pisanje dejansko prejela tožena stranka pa na pričetek teka roka za vložitev napovedi pritožbe ne more imeti vpliva.
Ker je potrdilo o vročitvi javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, sodišče kot dan vročitve lahko šteje le dan, ki je naveden na vročilnici. Če pa tožena stranka meni, da je na vročilnici navedeni datum nepravilen, bi morala to dokazati, saj je dokazno breme na njej, česar pa ni storila.
ZPPSL člen 4, 169, 4, 169. ZPP člen 187, 187/2, 187, 187/2.
odgovornost za dolgove iz poslovanja samostojnega podjetnika - sprememba tožbe
Ne gre za subjektivno spremembo tožbe, če tožnik toži določeno osebo kot podjetnika posameznika, pa nato ta oseba preneha obstojati kot samostojni podjetnik. S koncem stečajnega postopka nad s.p., upniki ne morejo od fizične osebe, kot nekdanjega s.p., ničesar zahtevati.
ZIZ člen 175, 192, 192/2, 210, 175, 192, 192/2, 210.
izvršba na nepremičnine - izročitev nepremičnine kupcu - izselitev iz stanovanja - dolžnikova pravica na prodanem stanovanju - najemno razmerje
Ne glede na to, da je iz podatkov v spisu razvidno, da je prišlo do razdrtja kupoprodajne pogodbe za navedeno stanovanje (to je dosegla O. K. kot prvotna lastnica stanovanja s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v K.), je postopek ves čas tekel tako, kot da je lastnica nepremičnine še vedno dolžnica, saj iz spisa ni razvidno, da bi lastnica nepremičnine O. K. dosegla, da se izvršba izreče za nedopustno. Iz tega razloga je nepomembno dejstvo sklenitve najemne pogodbe med dolžnico in O. K. kot lastnico stanovanja in zato tudi dolžnici ni v tej zadevi priznan položaj najemnika, ki bi bil varovan v skladu z določbo 175. člena ZIZ (navedena določba ureja najemno in zakupno razmerje v primeru, ko je najemnik ali zakupnik tretja oseba, ne pa zaradi morebitnih spremenjenih okoliščin dolžnik).
Pri stranki, ki nima pooblaščenca, je potrebno, da sodišče prve stopnje, če že ni vrnilo tožbe v popravo zaradi pomanjkanja zahtevka in posledične nesklepčnosti, postopa po določbah o materialnem procesnem vodstvu iz 285. člena ZPP. Stranka na ta način s pomočjo sodišča postavi zahtevek, ustrezen materialnopravnim določbam socialnega prava, Sodišče namreč s sodbo odloči o zahtevku (1. odstavek 310. člena ZPP), kar pa ni možno, če zahtevek sploh ni postavljen. Posledično tudi zato sodbe ni moč preizkusiti.
Izrek sodbe: "Tožbenemu zahtevku se ugodi tako, da se...," je nejasen. Iz izreka sodbe mora biti jasno razvidno, kateremu zahtevku je sodišče ugodilo, katerega pa je zavrnilo, ali pa, v katerem delu je zahtevku ugodilo ter v katerem delu ga je zavrnilo.