pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - dobra vera - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - domneva o lastniku nepremičnine
Če je (čeprav) bila lastninska pravica pridobljena na originaren način, v danem primeru na podlagi zakona, in prej kot lastninska pravica na derivativen način (v danem primeru na podlagi pogodbe), ima slednja zaradi vpisa v zemljiško knjigo prednost, razen v primeru pomanjkanja dobre vere.
Obdolženkine napovedi pritožbe zoper izrečeno ji sodbo ni mogoče šteti za prepozno zato, ker jo je oddala na pošto z navadno pošiljko znotraj roka za napoved pritožbe, ne da bi bila v prepisu izreka sodbe poučena o določbi 3. odst. 87. čl. ZKP.
1. V obravnavani motenjski pravdi gre za vinograd, ki sega na dve parceli, bistven opredelilni znak delne posesti po citirani revizijski odločbi pa je izvrševanje oblasti nad natančno določenim in ločenim delom stvari, kar pa je v primeru spornega vinograda na parc. št. 874/3, katerega obseg, kot že predhodno ugotovljeno, ni sporen, mogoče.
2. Že okopanih, očiščenih, povezanih in škropljenih trt po naravi stvari ni mogoče vzpostaviti v prejšnje stanje zato restitucijskemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
Sodišče prve stopnje je torej v predmetni zadevi ravnalo v nasprotju z navedenim stališčem sodne prakse, saj je izpodbijani sklep izdalo po tem, ko je tožnik nepopolno tožbo dopolnil z dokazilom o plačilu sodne takse, zato je pritožbeno sodišče, ki drugih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev postopka po 2. odstavku 350. člena ZPP ni zasledilo, v skladu s 3. točko 365. člena ZPP pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - vožnja pod vplivom alkohola - regresni zahtevek zavarovalnice - omejitev višine regresa
Pravilno pritožba opozarja na določbe šestega odstavka 7. člena ZOZP, po kateri je pravica zavarovalnice do regresa omejena na 2.000,000,00 SIT (oz. po 1.1.2007 na 8.345,85 EUR). Ta določba zakona je bila sicer res uveljavljena šele v letu 10.8.2002, do nezgode pa je prišlo že v letu 2001, vendar je tožeča stranka regresni zahtevek prvič uveljavljala šele leta 2003. Za take primere pa po sodni praksi velja, da se že uporabljajo določbe noveliranega 7. člena ZOZP in je torej regres omejen na 2.000,000,00 SIT.
zaznamba spora o pridobitvi pravice - pogoji za zaznambo spora
Zemljiškoknjižno sodišče ne ugotavlja, ali je predlagatelj dejansko pridobil zatrjevano solastninsko pravico, ampak je to pristojnost pravdnega sodišča, ki bo odločalo o tožbenem zahtevku. Zato, da se dovoli zaznamba spora, zadostuje, da je predlagatelj vložil tožbo, s katero zahteva ugotovitev solastninske pravice, ki jo je pridobil na enega od izvirnih načinov pridobitve lastninske pravice, kar predstavlja tudi pridobitev skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja izvenzakonske skupnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK02489
ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZPP člen 7, 7. ZGD-1 člen 337, 337.
povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki - izključitev prednostne pravice do novih delnic - izpodbijanje sklepa skupščine o povečanju osnovnega kapitala - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost terjatve - zbiranje procesnega gradiva - razpravno načelo
Že sam sklep o povečanju osnovnega kapitala s stvarnim vložkom po naravi stvari predstavlja izključitev prednostne pravice do novih delnic dosedanjih delničarjev po 337. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Za takšno izključitev zato ni treba sprejeti nobenega posebnega sklepa, zlasti pa tudi ne opraviti formalnih zahtev, ki jih takšna izključitev sicer zahteva po določbah 4. odst. 337. čl. ZGD-1. Vendar pa po oceni pritožbenega sodišča to ne velja tudi za materialne predpostavke izključitve prednostne pravice.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - sestavina pogodbe o zaposlitvi
Če čas trajanja delovnega razmerja v pogodbi o zaposlitvi ni opredeljen, se domneva, da je bilo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas, na delodajalcu pa je dokazno breme o tem, da je bil čas trajanja delovnega razmerja za določen čas opredeljen že v pogodbi o zaposlitvi, predloženi v podpis delavcu (in ne vpisan v pogodbo o zaposlitvi šele naknadno).
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 46, 46. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 55, 55.
dodatek za izmensko delo - interni akt delodajalca - kolektivna pogodba
Tožena stranka je obračunavala dodatek za izmensko delo na podlagi internega akta in sicer ga je delavcem izplačevala le za delo v nepretrganem trajanju nad 6 ur in 40 minut od 14.00 ure dalje. Takšno ravnanje pa je v nasprotju s kolektivno pogodbo, po kateri delavcu pripada dodatek ves čas, ko dejansko dela v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada (55. člen KP), in tako ni zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – nekvalitetno in nestrokovno delo
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki jo je tožnica prejela, ker se kot poslovodja svojega dela ni opravljala kvalitetno in strokovno, ker se ni držala izdelanih smernic za delo v poslovalnici, ker nadrejenega ni obveščala o ugotovljenih primanjkljaju določenih artiklov in ker ni zahtevala oprave kontrolnih inventur, je zakonita.
ugovor zoper sklep o izvršbi - neobrazložen ugovor - navedba pravno pomembnih dejstev
Kot dokaz v utemeljitev navedene trditve je predlagal zaslišanje predstavnice dolžnika B.Š. ter imaginarne osebe kot predstavnice upnika. Ker je logično, da sklepata dogovor dve stranki, saj ne gre za enostransko izjavo volje, ne zadošča zgolj pravilno predlagan dokaz (poimensko) z zaslišanjem predstavnice dolžnika, ampak bi moral dolžnik konkretno navesti (z osebnimi podatki) tudi osebo, za katero trdi, da je z njo sklepal omenjeni dogovor.
poznejša razdelitev - vezanost na pravnomočen sklep o glavni razdelitvi - nedopustnost presoje veljavnosti pravnih podlag za terjatve upnikov
Pri izdaji sklepa o poznejši razdelitvi stečajni senat v nobenem smislu ne more upoštevati pritožnikove navedbe o ničnosti pogodb in pogodbenih določil pravnih podlag, na podlagi katerih so posamezni upniki uveljavljali svoje terjatve, kakor tudi ne morebitnega napačnega ravnanja stečajnega upravitelja pri izrekanju o priznanju posamezne terjatve, ker je višina terjatve že pravnomočno ugotovljena s sklepom o glavni razdelitvi.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonita, ker tožena stranka ni dokazala tožniku očitanega ravnanja - kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja tatvine. Navedenega ne more spremeniti pravnomočna sodba kazenskega sodišča, s katero je bil zaradi istega dogodka spoznan za odgovornega za kaznivo dejanje prikrivanja, saj mu tega kaznivega dejanja tožena stranka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni očitala.
ZOR člen 103, 104, 104/2, 103, 104, 104/2. ZDR člen 11, 11/1, 18, 52, 54, 11, 11/1, 18, 52, 54.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - ničnost pogodbe o zaposlitvi
Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z določbo 52. člena ZDR, je nezakonita, v takšnem primeru pa je potrebno šteti, da je sklenil delavec pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ker je sankcija za sklenitev nezakonite pogodbe o zaposlitvi za določen čas določena v ZDR in ker prvi odstavek 11. člena ZDR napotuje na smiselno uporabo splošnih pravil civilnega prava le, če z ZDR ali z drugim zakonom ni drugače določeno, je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je nezakonito sklenjeno pogodbo za določen čas štelo za nično.
sprememba pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Ker tožnik ni podpisal nove pogodbe o zaposlitvi, s katero je tožena stranka skušala doseči sporazumno spremembo pogodbe o zaposlitvi po 2. odstavku 47. člena ZDR, je ostala v veljavi prejšnja pogodba o zaposlitvi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove zaradi nepristanka k spremembi pogodbe o zaposlitvi, pa ni zakonita. Dogovarjanje za sporazumno spremembo pogodbe o zaposlitvi roka za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne podaljša in je odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana po izteku tridesetdnevnega subjektivnega roka, tudi iz tega razloga nezakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – konkurenčna prepoved
Pomoč pri gradnji hiše, ki jo je prijatelj tožnika gradil kot samostojni izvajalec, za toženo stranko kot gradbeno podjetje ni predstavljala konkurence, saj je šlo za samostojno gradnjo brez povpraševanja po storitvah gradbenih podjetij na trgu in bi bila gradnja izvedena tudi brez pomoči tožnika. Iz tega razloga izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri mu je tožena stranka očitala, da je kršil konkurenčno prepoved, ni utemeljena.
ZVPot člen 12c, 12c/2. ZIL-1 člen 48, 123, 123/2, 123/4. ZGD-1 člen 12.
blagovna znamka
Če so izpolnjeni zakonski znaki iz 48. člena ZIL-1, je lahko pravica iz znamke, ki jo nedvomno v okviru zaščitene blagovne znamke Centreks tožeča stranka ima, omejena. V postopku odločanja o pogojih za izdajo začasne odredbe mora sodišče tehtati, ali več razlogov govori za obstoj teze tožene stranke, da ji tožeča stranka na podlagi 48. člena ZIL-1 ne more prepovedati označbe vrste storitve, ki jo tožena stranka poimenuje Centreks ali govori več razlogov za to, da ne gre za takšno označbo, ki bi označevala vrsto storitve.
Posestno varstvo varuje posestnikovo dejansko oblast na stvari. Zahtevku tožeče stranke je bilo upravičeno ugodeno, kar je dokazalo tako zadnje stanje posesti kot nastalo motenje.
ZGD člen 230, 230. OZ člen 190, 275, 404, 190, 275, 404.
razdelitev premoženja v likvidaciji - vrnitev preveč plačanih zneskov
Delničarji, ki so v likvidacijskem postopku prejeli previsoka izplačila, družbi odgovarjajo v smislu 1. odstavka 230. člena ZGD samo do višine zneska, ki so ga preveč prejeli iz likvidacijske mase. Zoper vsakega delničarja ima družba izkazano samostojno terjatev na vrnitev preveč plačanega zneska. Delničarji med sabo niso v solidarni zavezi za povrnitev celotnega zneska preveč razdeljenega premoženja iz likvidacijske mase.
V skladu s pravili predpisanimi v 42. in naslednjih členih ZIL-1 je predmet varstva znamke le takšen znak ali kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati, kot so zlasti besede, vključno z osebnimi imeni, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, vključno z obliko blaga ali njihove embalaže, in kombinacije barv, kot tudi kakršnakoli kombinacija takih znakov (1. odstavek 41.2. člena ZIL-1).
Če bi vse pravne naslednice nekdanjih članic SOZD I. pridobile vsaka na podlagi sodne odločbe imetništvo blagovne znamke, bi bila onemogočena kakršnakoli razlikovalnost blaga ali storitev vseh pravnih naslednikov nekdanjih članic SOZD I.