1. V obravnavani motenjski pravdi gre za vinograd, ki sega na dve parceli, bistven opredelilni znak delne posesti po citirani revizijski odločbi pa je izvrševanje oblasti nad natančno določenim in ločenim delom stvari, kar pa je v primeru spornega vinograda na parc. št. 874/3, katerega obseg, kot že predhodno ugotovljeno, ni sporen, mogoče.
2. Že okopanih, očiščenih, povezanih in škropljenih trt po naravi stvari ni mogoče vzpostaviti v prejšnje stanje zato restitucijskemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
Pri strahu gre predvsem za subjektivno doživljanje, ki je odvisno od vsakega posameznika. Izvedenec je res ugotovil, da bi tožnik lahko trpel strah, vendar to še ne pomeni, da ga tudi dejansko je. Iz razlogov sodbe izhaja, da je tožnik izpovedal, da se je dogodka sicer ustrašil, vendar ga ni bilo strah za življenje, spominja se le trenutka, ko mu je toženec prizadejal en udarec, zaradi utrpelih bolečin ga ni bilo strah za življenje. Srečanj s tožencem se kasneje ni bal. Za izid zdravljenja ga je sicer bilo malce strah, saj se je bal, da se ne bo več mogel aktivno ukvarjati z judom (pri čemer je zdravljenje potekalo brez zapletov in se zaključilo v predvidenem roku). Prvostopno sodišče pravilno povzema sodno prakso, po kateri je odškodnino za strah mogoče priznati le, kadar je bil strah intenziven in je trajal dlje časa, oziroma pri kratkotrajnem strahu, kadar je bilo zaradi takega strahu v daljšem času porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča takega strahu tožnik (kot je razvidno že iz njegove izpovedi) ni trpel.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - vožnja pod vplivom alkohola - regresni zahtevek zavarovalnice - omejitev višine regresa
Pravilno pritožba opozarja na določbe šestega odstavka 7. člena ZOZP, po kateri je pravica zavarovalnice do regresa omejena na 2.000,000,00 SIT (oz. po 1.1.2007 na 8.345,85 EUR). Ta določba zakona je bila sicer res uveljavljena šele v letu 10.8.2002, do nezgode pa je prišlo že v letu 2001, vendar je tožeča stranka regresni zahtevek prvič uveljavljala šele leta 2003. Za take primere pa po sodni praksi velja, da se že uporabljajo določbe noveliranega 7. člena ZOZP in je torej regres omejen na 2.000,000,00 SIT.
ZOR člen 200, 203, 200, 203. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 350, 350/2, 353, 154, 154/1, 165, 165/1, 350, 350/2, 353. OZ člen 1060, 1060.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - primerna odškodnina
Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih pritožba ne graja:
- da je tožnica, ki je bila ob nesreči stara 50 let in po poklicu kuharica, utrpela zlom dveh prsnih vretenc,
- da je trpela telesne bolečine, in sicer 14 dni trajne hude, 20 dni trajne srednje hude, dva meseca srednje hude občasne in lažje občasne do konca zdravljenja, te pa se pojavljajo še sedaj in bodo trajale tudi v bodoče,
- da je prestala nevšečnosti med zdravljenjem, in sicer prevoz z rešilcem, dve hospitalizaciji, dve operaciji, infuzije, injekcije, strogo ležanje po prvi operaciji, več mesecev nošenja tritočkovnega steznika, več mesecev hoje z berglami, hospitalno zdravljenje v zdravilišču Laško, več pregledov, rentgenskih slikanj, jemanje analgetikov in izvajanje fizikalne terapije
- da je trpela sekundarni strah (samega udarca ni čutila), in sicer strah za zdravje, strah, da ne bo več hodila, ki je bil intenzivnejši v času hospitalnega zdravljenja ter zaskrbljenost, da poškodba ne bi zapustila hujših posledic,
- da je zmanjšana njena življenjska aktivnost, saj ni sposobna dvigovati in nositi predmetov težjih od 5 kilogramov, večkrat dnevno se mora usesti in tudi mirovati leže, ni zmožna težjih fizičnih del na vrtu in je ovirana pri gospodinjskih delih, je spoznana za invalida III. kategorije in mora v določena opravila vlagati več truda kot pred poškodbo, mnogih del pa sploh ne zmore več,
je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da predstavlja primerno in pravično odškodnino 2,000.000,00 SIT za telesne bolečine, 300.000,00 SIT za strah in 3,000.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
ZTLR člen 33, 33. ZIZ člen 59, 170, 170/2, 59, 170, 170/2.
nedopustnost izvršbe - zaznamba izvršbe - zastavna pravica upnika - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitni način
V obravnavanem primeru je odločilno, da tožnik vse do leta 2004 ni poskrbel za vknjižbo lastninske pravice na spornem stanovanju na svoje ime, neizpolnitev tega pogoja za pridobitev lastninske pravice je imela za posledico, da lastninske pravice na podlagi pravnega posla ni pridobil do leta 2004, ko je v zemljiški knjigi že bila vpisana zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižena zastavna pravica v korist toženca z že obrazloženimi učinki.
zaznamba spora o pridobitvi pravice - pogoji za zaznambo spora
Zemljiškoknjižno sodišče ne ugotavlja, ali je predlagatelj dejansko pridobil zatrjevano solastninsko pravico, ampak je to pristojnost pravdnega sodišča, ki bo odločalo o tožbenem zahtevku. Zato, da se dovoli zaznamba spora, zadostuje, da je predlagatelj vložil tožbo, s katero zahteva ugotovitev solastninske pravice, ki jo je pridobil na enega od izvirnih načinov pridobitve lastninske pravice, kar predstavlja tudi pridobitev skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja izvenzakonske skupnosti.
ZOR člen 103, 104, 104/2, 103, 104, 104/2. ZDR člen 11, 11/1, 18, 52, 54, 11, 11/1, 18, 52, 54.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - ničnost pogodbe o zaposlitvi
Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z določbo 52. člena ZDR, je nezakonita, v takšnem primeru pa je potrebno šteti, da je sklenil delavec pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ker je sankcija za sklenitev nezakonite pogodbe o zaposlitvi za določen čas določena v ZDR in ker prvi odstavek 11. člena ZDR napotuje na smiselno uporabo splošnih pravil civilnega prava le, če z ZDR ali z drugim zakonom ni drugače določeno, je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je nezakonito sklenjeno pogodbo za določen čas štelo za nično.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 46, 46. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 55, 55.
dodatek za izmensko delo - interni akt delodajalca - kolektivna pogodba
Tožena stranka je obračunavala dodatek za izmensko delo na podlagi internega akta in sicer ga je delavcem izplačevala le za delo v nepretrganem trajanju nad 6 ur in 40 minut od 14.00 ure dalje. Takšno ravnanje pa je v nasprotju s kolektivno pogodbo, po kateri delavcu pripada dodatek ves čas, ko dejansko dela v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada (55. člen KP), in tako ni zakonita.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonita, ker tožena stranka ni dokazala tožniku očitanega ravnanja - kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja tatvine. Navedenega ne more spremeniti pravnomočna sodba kazenskega sodišča, s katero je bil zaradi istega dogodka spoznan za odgovornega za kaznivo dejanje prikrivanja, saj mu tega kaznivega dejanja tožena stranka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni očitala.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - sestavina pogodbe o zaposlitvi
Če čas trajanja delovnega razmerja v pogodbi o zaposlitvi ni opredeljen, se domneva, da je bilo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas, na delodajalcu pa je dokazno breme o tem, da je bil čas trajanja delovnega razmerja za določen čas opredeljen že v pogodbi o zaposlitvi, predloženi v podpis delavcu (in ne vpisan v pogodbo o zaposlitvi šele naknadno).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK02489
ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZPP člen 7, 7. ZGD-1 člen 337, 337.
povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki - izključitev prednostne pravice do novih delnic - izpodbijanje sklepa skupščine o povečanju osnovnega kapitala - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost terjatve - zbiranje procesnega gradiva - razpravno načelo
Že sam sklep o povečanju osnovnega kapitala s stvarnim vložkom po naravi stvari predstavlja izključitev prednostne pravice do novih delnic dosedanjih delničarjev po 337. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Za takšno izključitev zato ni treba sprejeti nobenega posebnega sklepa, zlasti pa tudi ne opraviti formalnih zahtev, ki jih takšna izključitev sicer zahteva po določbah 4. odst. 337. čl. ZGD-1. Vendar pa po oceni pritožbenega sodišča to ne velja tudi za materialne predpostavke izključitve prednostne pravice.
poznejša razdelitev - vezanost na pravnomočen sklep o glavni razdelitvi - nedopustnost presoje veljavnosti pravnih podlag za terjatve upnikov
Pri izdaji sklepa o poznejši razdelitvi stečajni senat v nobenem smislu ne more upoštevati pritožnikove navedbe o ničnosti pogodb in pogodbenih določil pravnih podlag, na podlagi katerih so posamezni upniki uveljavljali svoje terjatve, kakor tudi ne morebitnega napačnega ravnanja stečajnega upravitelja pri izrekanju o priznanju posamezne terjatve, ker je višina terjatve že pravnomočno ugotovljena s sklepom o glavni razdelitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – nekvalitetno in nestrokovno delo
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki jo je tožnica prejela, ker se kot poslovodja svojega dela ni opravljala kvalitetno in strokovno, ker se ni držala izdelanih smernic za delo v poslovalnici, ker nadrejenega ni obveščala o ugotovljenih primanjkljaju določenih artiklov in ker ni zahtevala oprave kontrolnih inventur, je zakonita.
ugovor zoper sklep o izvršbi - neobrazložen ugovor - navedba pravno pomembnih dejstev
Kot dokaz v utemeljitev navedene trditve je predlagal zaslišanje predstavnice dolžnika B.Š. ter imaginarne osebe kot predstavnice upnika. Ker je logično, da sklepata dogovor dve stranki, saj ne gre za enostransko izjavo volje, ne zadošča zgolj pravilno predlagan dokaz (poimensko) z zaslišanjem predstavnice dolžnika, ampak bi moral dolžnik konkretno navesti (z osebnimi podatki) tudi osebo, za katero trdi, da je z njo sklepal omenjeni dogovor.
V skladu z načelom pomoči prava nevešči stranki, ki v bistvu uveljavlja načelo enakosti pred zakonom, mora sodišče prava nevešči stranki pomagati popraviti oziroma dopolniti vlogo, tako, da ji da natančna navodila in ne le taka, ki vsebujejo zgolj prepis zakonske dikcije o tem, kaj mora tožba vsebovati.
Zaradi umika predloga za izvršbo na premičnine do udejanjenja predlagane izvršbe ni prišlo. V skladu s členom 38/5 ZIZ je sodišče pravilno ugotovilo, da stroški izvršitelja, ki so nastali pred tem ko je upnik umaknil predlog za izvršbo na premičnine, za samo izvršbo niso bili potrebni.
Določbo čl. 216 ZOR je mogoče uporabiti le, če se na strani obogatenega ugotovi poštenost prejemnika in zavest, da je nekaj prejel brez pravne podlage.
Ker je tožena stranka zaprosilo za preložitev zagovora (v katerem niti ni navedel opravičljivega razloga) prejela šele po dnevu, ko je bil zagovor predviden, je potrebno šteti, da je bil tožniku zagovor pravilno omogočen in je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Ob pritožbeno neizpodbijanem in istega dne izdanem sklepu o ustavitvi postopka zardi umika izvršilnega predloga, umik pa je nepreklicen, sodišče ni imelo več podlage meritorno odločati o utemeljenosti ugovora dolžnika.
Menično pravo varuje imetnika pravice iz menice pred morebitnim ugovorom neveljavnosti osnovnega pravnega posla, katerega plačilo je zavarovano z izdajo menice.