predlog za dopustitev revizije - vrnitev stroškov šolanja - rok za zaključek šolanja - prekoračitev pogodbenega roka - neenotna sodna praksa sodišča druge stopnje
Glede na zavzeta stališča sodišča druge stopnje v sklepu Pdp 807/2010 gre dejansko za neenotno prakso višjega sodišča glede pomena določbe pogodbe o izobraževanju o roku za dokončanje študija in določb o vrnitvi po pogodbi izplačanih zneskov v primeru kršitve te določbe. Podobno vprašanje se lahko izpostavi tudi v zvezi s pogodbami o štipendiranju. O razmerju med temi pogodbenimi določbami in določbami 103. in 105. člena OZ Vrhovno sodišče doslej še ni odločalo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – sprememba sedeža stranke
Glede na to, da je tožena stranka med postopkom prenesla svoj sedež v Kranj, tožeča stranka pa ima svoj sedež v Grosupljem, ter da sta odvetnika obeh strank iz Ljubljane, je očitno, da postopek pred sodiščem na Ptuju ne bi bil ekonomičen.
predlog za dopustitev revizije - pridržana pravica – dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so trditve tožene stranke in na njihovi podlagi ugotovljena dejstva dajala dovolj podlage za obstoj pridržne pravice tožene stranke nad predmeti (obdelovanci) tožeče stranke.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 40c, 42c, 42c/2, 54. ZIZ-H člen 14, 35.
spor o pristojnosti – izvršilni postopke – vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi
Določba 40.c člena ZIZ je specialna in se nanaša tudi na odločanje o domnevno prepoznem ugovoru ali o ugovoru, za katerega sodišče ni vedelo ob potrditvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
ZTPDR člen 49. SKPgd člen 35, 36. Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine člen 44.
plača – minimum pravic - izhodiščna plača za tarifni razred – odrejanje manj zahtevnega dela
Delavec v delovnem razmerju je upravičen najmanj do izhodiščne plače tarifnega razreda, v katerega je razvrščeno delovno mesto, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Tudi če mu delodajalec odreja druga, nižje ovrednotena dela, to na delavčevo pravico ne vpliva. Nižjo od izhodiščne plače lahko izplača le v primeru, če delavec ne dosega vnaprej določenih rezultatov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpovedni rok
Če delodajalec kljub izredni odpovedi omogoči delavcu nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, s tem kljub temu, da obstojijo razlogi za izredno odpoved, pritrdi možnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, kar pa je v nasprotju z institutom izredne odpovedi.
predlog za dopustitev revizije – dopuščena revizija – posojilna pogodba – ničnost pogodbe – zapadlost obrokov v primeru razdrtja pogodbe
Dopustitev revizije o vprašanju ničnosti pogodbene določbe, ki določa, da v primeru razdrtja posojilne pogodbe zapadejo v plačilo vsi preostali nezapadli obroki skupaj z obrestmi.
Ni jasno, kaj je hotelo sodišče doseči s pribavo dopolnilnega izvedenskega mnenja invalidske komisije. Ker je invalidska komisija strokovni organ tožene stranke, na tak način sodišče vsekakor ni zadostilo tožnikovemu dokaznemu predlogu po pribavi neodvisnega izvedeniškega mnenja v sodnem postopku. Hkrati pa tako dopolnilno mnenje ne more biti upoštevano v morebitnem novem postopku za priznanje pravic na podlagi invalidnosti prve kategorije, ne glede na to, da se opredeljuje tudi do nove zdravstvene dokumentacije, saj ni bilo podano v okviru takega postopka.
ZGD-1 člen 5, 5/1, 425, 425/2, 429, 429/1, 429/2, 522. ZSReg člen 43.
rok - izbris družbe iz sodnega registra - družba z omejeno odgovornostjo - nadaljevanje prekinjenega postopka - prenehanje d.o.o. po skrajšanem postopku - začetek teka prekluzivnega roka materialnega prava - objava vpisa izbrisa družbe
Opredelitev začetka teka prekluzivnega roka materialnega prava v drugem odstavku 425. člena ZGD-1 se nanaša na objavo vpisa izbrisa družbe iz registra in ne na objavo vpisa sklepa o izbrisu družbe.
obstoj pogodbenega razmerja – prevzem dolga – prenos pogodbe – prevzem izpolnitve
Pravno pravilna je ugotovitev sodišča druge stopnje, da na obstoječo trditveno podlago, ni mogoče opreti sklepa, da je bila pogodba veljavno, na način, ki ga določa 122. člen OZ, na strani kupca prenesena s tožene stranke na družbo M.
odgovornost stečajnega dolžnika za ravnanja stečajnega upravitelja – povrnitev škode – procesno vodstvo – izpodbijanje procesnega sklepa – ločeno obravnavanje zahtevkov iz iste tožbe – solidarni dolžniki
Stečajni upravitelj je pri vseh dejanjih in odločitvah, ki jih je revident navajal kot podlago za odškodninsko odgovornost tožencev, ravnal kot organ stečajnega postopka, ne pa kot njihov organ upravljanja oziroma zakoniti zastopnik – zaradi česar ni podlage za njihovo odgovornost po 148. členu OZ oziroma 172. členu ZOR.
Tožena stranka ne navaja ne v pritožbi ne v reviziji (ki je vsebinsko enaka kot pritožba) ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v presojo sodišča, da je vročevalec opravil ustrezne poizvedbe oziroma storil vse, kar je bil na podlagi določb 140. in 142. člena ZPP dolžan storiti v primeru, ko osebna vročitev naslovniku ni mogoča.
ZGD člen 258, 258/1, 258/2. ZPP člen 39, 41, 41/1, 41/2, 215, 339, 339/2-8, 339/2-14, 377, 490.
vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - trditveno in dokazno breme - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - povrnitev premoženjske škode - dovoljenost revizije v gospodarskih sporih - vodenje poslov - dolžnost članov uprav gospodarskih družb - odgovornost poslovodstva za opustitve
Kaj je tisto, kar bi bil moral oškodovalec storiti, in koliko določno mora to za sklepčnost odškodninskega zahtevka zaradi opustitve navesti tožnik, pa je odvisno od vsebine norme, ki predpisuje dolžno ravnanje. Če bi bilo tudi v primeru opustitev dokazno breme povezano s trditvenim, bi moral tožnik dokazati negativno dejstvo, česar pa od njega ni mogoče zahtevati (negativa non sunt probanda).
Kaj predstavlja „vodenje poslov“ in kakšna vestnost in skrbnost pri tem se zahteva od članov uprave, je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej in medsebojno povezano. Pretirano stroge zahteve do članov uprave bi lahko predstavljale hladno prho za potrebno podjetnost, ki je nujno zvezana tudi s tveganji. Vendar v tem primeru ni šlo za poslovno odločitev, ki bi se pozneje izkazala za zgrešeno, ampak za opustitev dolžne skrbnosti – ki je imela povsem jasne in predvidljive posledice.
Člani uprave se ne morejo zgolj s posplošenim sklicevanjem, da izvajanje posameznih opravil ne sodi v delokrog uprave, izogniti odgovornosti za (ne)dosego rezultata pri izpolnjevanju sprejetih obveznosti gospodarske družbe, ki niso del rutine v rednem poslovanju, ampak predstavljajo posle, ki imajo za družbo poseben pomen in lahko povzročajo ekonomske učinke, ki odstopajo od učinkov vsakodnevnega poslovanja družbe.
sprememba delodajalca - prevzem delavcev - opravljanje koncesijske dejavnosti - upravljanje in vzdrževanje avtobusne postaje - sprememba koncesionarja - prenos materialnih sredstev - prenehanja delovnega razmerja pri prenosniku
Kriterije za presojo obstoja gospodarske enote, ki je predmet prenosa, je treba razlagati celostno in ne ločeno vsakega zase. Za presojo v obravnavnem primeru je odločilno dejstvo, da je prevzemnik začel opravljati isto dejavnost na istih sredstvih, in sicer takoj po prenehanju koncesije prenosnika z delom delavcev, ki so pri prenosniku delali na APM. Dejstvo, da prenosnik ni lastnik sredstev, danih v upravljanje, temveč je naročnik (koncedent - MOM), ne vpliva na pravni pojem prenosa po Direktivi.
Revidentove pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki in druge pravice iz delovnega razmerja so po zakonu prešle na delodajalca prevzemnika že s samim prenosom dela podjetja, v katerem je delal. Revidentovo delovno razmerje je tako pri toženi stranki zakonito prenehalo in se nadaljevalo pri delodajalcu prevzemniku, zato nima podlage za zahtevek za vrnitev na delo k toženi stranki in za reparacijski zahtevek.
ZP-1 člen 13, 14, 70. ZPOKD člen 4. ZPOmK člen 52.
kršitev materialnih določb zakona - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe – odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – postopek zoper pravno in odgovorno osebo
Zakon o prekrških in Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja odgovornosti pravne osebe za prekršek ne vežeta na predhodno ugotovitev, da za prekršek odgovarja odgovorna oseba pravne osebe.
predlog za dopustitev revizije – izvajanje dokazov v ponovljenem postopku – prekluzija – dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sme prvostopenjsko sodišče v ponovljenem postopku izvesti dokaz, ki ga v prvem postopku ni izvedlo, neizvedba tega dokaza pa ni bila grajana v skladu z določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – sprememba sedeža stranke - zavrnitev predloga
Zgolj dejstvo, da se sedež tožene stranke po spremembi nahaja v drugem kraju, kot je sodišče, brez drugih posebnih okoliščin ne more biti razlog za prenos pristojnosti. Gre za pogost položaj, zato bi nasprotno stališče porušilo sistem organiziranosti pravosodja po zakonito uveljavljenem sistemu krajevne pristojnosti.