ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 211, 211/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - sodna razveza - policist - goljufiv namen
Odločilno v predmetni zadevi je, ali je tožnik izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja goljufije po 211. členu KZ-1, torej ali je zato, da bi sebi, ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist spravil oškodovanko z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto, ali jo pustil v zmoti in jo s tem zapeljal, da je v škodo svojega ali tujega premoženja kaj storila ali opustila. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da C.C. tožniku denarja ni posodila zato, ker se ji je predstavil z imenom D.D., temveč zato, ker ga je (kot osebo) poznala in mu zaupala, zaradi tega je s predstavljanjem za D.D. ni spravil v zmoto in ji ni ustvaril zmotne predstave o svoji osebi. Pravilno je ugotovilo, da je vedela, komu je denar posodila, kako je tožnik videti, kje je zaposlen, kakšen avto ima in celo kje stanuje, z njim pa je bila določen čas tudi v intimni zvezi. Ugotovilo je, da je tožnik uporabljal drugo ime zaradi vzdrževanja intimnega stika z njo in ne zato, da bi jo ogoljufal. Zaključilo je, da je obstajalo medsebojno zaupanje med tožnikom in C.C. v času obeh posojil, saj sicer do posojil ne bi prišlo. Pravilno je ugotovilo, da ni podlage za zaključek, da naj bi pri tožniku obstajal drugačen namen od namena vrnitve posojila, saj sta z C.C. dogovorno določala različne datume vračila, med njima pa je ves čas tekla komunikacija, tako prek telefona, kot tudi osebno. Odsotnost goljufivega namena je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi glede na delno plačilo dolga in v tožnikovem iskanju možnosti vračila celotnega dolga.
ZPIZ-1 člen 36, 177.. ZPIZ-2 člen 27.. BRSSZ člen 20, 22, 37, 37/1, 38.
starostna pokojnina - sorazmerni del - zavarovalna doba - sporazum o socialnem zavarovanju z R Srbijo
Pravna podlaga za razsojo sporne zadeve je podana v določbah Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju (Sporazum). Ta v 20. in 22. členu posebej ureja priznavanje pokojnin na podlagi zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji obeh podpisnic oziroma na podlagi seštevanja dob. V 21. členu Sporazuma pa je določeno, da če obstaja po zakonodaji ene pogodbenice pravica do dajatve brez seštevanja zavarovalnih dob, nosilec te pogodbenice zagotovi ustrezno dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svojih pravnih predpisih. To pomeni, da v takem primeru lahko zavarovanec uveljavlja samostojno dajatev pri nosilcu zavarovanja druge podpisnice, v kolikor bi bil tudi pri njem upravičen do dajatve, le na podlagi zavarovalne dobe pri tem nosilcu zavarovanja, ki še ni bila upoštevana pri pravici do dajatve oziroma pokojnine pri drugem nosilcu zavarovanja. Le v tem primeru bi lahko zavarovanec uveljavljal samostojno dajatev pri nosilcu zavarovanja druge podpisnice, kolikor bi bil tudi pri njem upravičen do dajatve - pokojnine zgolj na podlagi zavarovalne dobe pri tem nosilcu zavarovanja, ki še ni bila upoštevana pri pravici do pokojnine pri drugem nosilcu zavarovanja.
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00012735
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 136/1-5, 163, 163/9. ZCes-1 člen 5, 123a, 126. ZJC člen 3, 3/1. ZJC-B člen 19, 19/5. ZPrCP člen 65, 65/5.
obstoj prekrška - prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste - ustavitev in parkiranje - obstoječe javne ceste - omejitev lastninske pravice - poseben postopek razlastitve - kategorizacija javnih cest - rok za uskladitev občinskih predpisov
Prvostopenjsko sodišče je nepravilno uporabilo določbo 123.a člena ZCes-1, na podlagi katere se za obstoječe javne ceste iz 19. člena ZJC-B ne glede na lastništvo nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta, uporablja določba 5. člena tega zakona. Da je prvostopenjsko sodišče z izpodbijano odločitvijo nepravilno uporabilo določbo 123.a člena ZCes-1, izhaja tudi iz stališča Vrhovnega sodišča RS v sodbi IV Ips 4/2014 z dne 8. 5. 2014, da so po sprejeti razlagi 123.a člena ZCes-1 lastniki nepremičnin, po katerih potekajo obstoječe javne ceste, dolžni spoštovati prepovedi in omejitve iz 5. člena ZCes-1 le v času trajanja postopka iz 19. člena ZJC-B, torej v obdobju, v katerem občine s svojo aktivnostjo, usmerjeno v pridobitev teh nepremičnin, izkazujejo upravičenost takšnega omejevanja lastninske pravice. Ker je prvostopenjsko sodišče v dokaznem ugotovilo, da je občina s svojo aktivnostjo, usmerjeno v pridobitev nepremičnine parc. št. 00 k.o. X, last Z. P., že pred storitvijo obravnavanega prekrška začela aktivnost, usmerjeno v pridobitev te nepremičnine (in je po javno dostopnih podatkih v zemljiški knjigi na parc. št. 00 k.o. X še vedno vpisana zaznamba začetka postopka razlastitve v javno korist), je bila storilka na dan storitve prekrška 16. 6. 2014 dolžna spoštovati prepovedi in omejitve iz 5. člena ZCes-1, zato osebnega avtomobila ne bi smela parkirati na parc. št. 00 k.o. X, last Z. P., po kateri poteka javna cesta (JP 793011). Na podlagi 126. člena ZCes-1 bi sicer morale občine svoje predpise uskladiti z določbami tega zakona najpozneje v enem letu od njegove uveljavitve (do 1. 4. 2012), kar pa ne vpliva na dejstvo, da je storilka 16. 6. 2014 kršila določbe ZPrCP.
Na podlagi ugotovitev in zaključkov, ki so skladni z medicinsko dokumentacijo in ugotovitvami osebnega pregleda, je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in tožnico pravilno, skladno z določbo 63. člena ZPIZ-2, razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in ji priznalo pravico do premestitve na drugem delovnem mestu s polnim delovnim časom, zavrnilo pa tožbeni zahtevek v delu, kjer tožnica zahteva priznanje pravice do dela na drugem delu v krajšem delovnem času od polnega 4 ure dnevno.
ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/2, 63/-1.. ZDSS-1 člen 81.
invalidnost - invalidska pokojnina
Pri tožniku je prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in do I. kategorije invalidnosti, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izpodbijani odločbi toženca štelo za nepravilni in nezakoniti in ju v skladu z določbo 81. člena ZDSS-1 pravilno odpravilo in tožnika razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od spornega dne dalje.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013406
ZDR člen 31, 32, 43, 184.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 153, 171, 174, 174/1, 179.. ZVZD-1 člen 5, 52, 52/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - gradbišče - soprispevek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - premoženjska škoda - gradbeni podizvajalec
V tem individualnem delovnem sporu tožnik zahteva plačilo odškodnine za škodo iz škodnega dogodka, ko se je poškodoval na gradbišču stanovanjskega objekta. Tožnik je pri povezovanju armiranih mrež, ki sta štrleli iz nedokončane betonske plošče prvega nadstropja, padel 3,5 m globoko in se poškodoval. Delo, pri katerem se je tožnik poškodoval je glede na okoliščine primera mogoče šteti za nevarno. Tožena stranka kot tožnikov delodajalec ni spoštovala pravil o varnosti in zdravju pri delu, zato je podana njena odškodninska odgovornost.
Tožnik je imel na podlagi drugega odstavka 52. člena ZVZD-1 pravico odkloniti delo, če mu je grozila neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi. Ker je od povprečnega delavca (ki predstavlja merilo skrbnosti pri delovnih nesrečah) mogoče utemeljeno pričakovati, da bo opustil tista opravila, ki bi lahko poslabšala njegovo zdravstveno stanje, lahko opustitev takšnega ravnanja, tj. opustitev odklonitve opravljanja dela, predstavlja podlago za delavčevo soodgovornost k nastanku škode na podlagi prvega odstavka 171. člena OZ oziroma tretjega odstavka 153. člena OZ. Vendar v konkretnem primeru opustitev takšnega ravnanja tožnika ne daje podlage za oceno njegovega prispevka k nastanku škode v večjem obsegu od 20 %, saj je bila primarna obveznost tožnika kot podrejene pogodbene stranke v delovnem razmerju opravljati delo po navodilih delodajalca (31. in 32. člen ZDR).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00011554
ZASP člen 128, 128/2, 168. OZ člen 15. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1. ZPP člen 7, 154, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 15, 38, 38/6, 62.
nadomestilo za uporabo fonogramov - prireditev - glasbeni koncert - organiziranje javne prireditve - glasbeni nastopi v živo - intervalna priobčitev fonogramov medpredpo glasbenih nastopih v živo - soglasje pogodbenih strank - zavrnitev dokaznega predloga
V skladu z drugim odstavkom 3. člena SS se določbe tega sporazuma med drugim ne nanašajo na prireditve, ki so organizirane izključno ali prvenstveno zaradi javnega priobčevanja fonogramov (npr. koncerti z uporabo posnete glasbe (rave-party, nastopi DJev ...) oziroma nastopi na posneto glasbeno podlago (playback ...). To pomeni, da po SS ni mogoče odmerjati nadomestil za uporabo fonogramov v primerih, ko je priobčevanje fonogramov osrednjega pomena na določeni prireditvi.
V primeru, ko je nastop v živo na prireditvi osrednjega pomena, je pravno nepomembno, koliko skladb predvaja DJ. Število predvajanih skladb (fonogramov) ne povzroči, da je nastop DJ-a treba šteti kot pomembnejši ali vsaj enakovreden element nastopu v živo, ko iz siceršnjih okoliščin prireditve izhaja, da je nastop v živo tisti, ki je osrednjega pomena.
ZIZ - člen 64, 64/3, 65, 65/1, 65/2, 71, 73, 73/2. ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor tretjega - kršitev načela konktradiktornosti - vročitev ugovora tretjega upniku - odgovor upnika na ugovor tretjega - upnikovo nasprotovanje ugovoru tretjega - odlog izvršbe na predlog tretjega - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - škoda zaradi nezmožnosti uporabe - škoda zaradi izgube avtomobila
Za upnikov odgovor na ugovor tretjega v ZIZ ni posebej določeno, da ga je treba vročiti tretjemu, vendar pa je treba poudariti, da mora v primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, sodišče izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici. Kljub dejstvu, da ob upnikovem nasprotovanju na odločitev o ugovoru tretji ne more vplivati, mu je treba dati možnost, da upnikovo pravočasno nestrinjanje, na katero sodišče opre svojo odločitev, preveri oziroma se po potrebi do njega v okviru pritožbe tudi opredeli.
Avtomobili so premične stvari, ki jih je načeloma mogoče nadomestiti, tretji pa obenem ni zatrjeval in dokazoval nadaljnje nenadomestljive škode, ki mu zaradi nezmožnosti uporabe teh avtomobilov nastaja oziroma bi mu nastala v primeru, da ostane brez njih. Zgolj sklicevanje tretjega na njihovo neuporabo oziroma izgubo lastninske pravice pa samo po sebi za odlog izvršbe ne zadošča.
Tožena stranka s samo vložitvijo tožbe v tem individualnem delovnem sporu še ni verjetno izkazala obstoja svoje terjatve do toženca. Verjetnost obstoja terjatve se presoja glede na okoliščine, ki izhajajo iz dejstev, navedenih v predlogu za izdajo začasne odredbe. Če te zatrjevane okoliščine, ki govorijo v prid utemeljenosti tožbenega zahtevka, prevladujejo nad tistimi, ki utemeljujejo zaključek, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, se šteje terjatev za verjetno izkazano. Vprašanje verjetne izkazanosti terjatve je torej vprašanje tehtanja teh okoliščin, na podlagi katerih je mogoče sklepati o verjetni utemeljenosti oziroma, neutemeljenosti terjatve in s tem uspeha tožnika v pravdi.
protipravno zavzetje nepremičnine - trenutno kaznivo dejanje - prepovedana posledica - protipravno stanje - zastaranje kazenskega pregona - začetek teka zastaralnega roka
Kaznivo dejanje protipravnega zavzetja nepremičnine je t.i. trenutno kaznivo dejanje, oziroma kaznivo dejanje stanja, ki je dokončano z nastankom prepovedanega stanja kot posledice (zabetonirana betonska plošča), vzdrževanje protipravnega stanja (obdolženi betonske plošče ni odstranil) pa ni del predmetnega kaznivega dejanja.
zakonske zamudne obresti - izplačilo za nazaj - nova odmera pokojnine - starostna pokojnina - denarna odškodnina
Ker je bila tožnici novo odmerjena starostna pokojnina priznana vse od 1. 1. 2009 dalje, ji je ob pravilni uporabi 2. odstavka 276. člena ZPIZ-1 mogoče pravilno dosoditi le odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od zapadlosti vsakega posameznega premalo izplačanega zneska pokojnine v obdobju od 1. 1. 2009 do 30. 6. 2015 dalje, do dneva plačila. Torej v višini obračunanih zamudnih obresti, ki tečejo od dneva, ko bi posamezni znesek bil izplačan, dalje.
V primeru dane zahteve nova odločba učinkuje s prvim dnem naslednjega meseca po dani zahtevi.
ZPIZ-2 člen 183, 183/1, 183/3.. ZUP člen 225, 225/4.
starostna pokojnina - ponovna odmera
Odločba o ponovni odmeri pokojnine iz 4. točke izreka ustavne odločbe (U-I-239, Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015) učinkuje od prvega dne naslednjega meseca od njene izdaje, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti oziroma prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, če je bila dana zahteva.
ZPP člen 19, 105, 105/2, 108, 108/1, 108/4, 180.. ZDSS-1 člen 7, 58, 73.
stvarna pristojnost
Ker ne gre za spor o dostopu do informacij javnega značaja, posledično ne gre za stvarno pristojnost upravnega sodišča, kot je najmanj preuranjeno zaključilo prvostopenjsko sodišče, ko se je izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v reševanje Upravnem sodišču Republike Slovenije v Ljubljani.
ZKP člen 358, 358/1, 358/3.. KZ-1 člen 209, 209/1.
nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - pomanjkanje dokazov - dejanje ni kaznivo dejanje - kaznivo dejanje poneverbe
Razlogi napadene sodbe so v precejšnji meri s seboj v nasprotju. Ko je sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo, kot izhaja iz izreka, po 1. točki 358. člena ZKP, iz razlogov pa izhaja, da ga je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, torej po 3. točki 358. člena ZKP, navedeno pomeni, da ga je oprostilo po dveh razlogih, ki se med seboj izključujeta, zaradi česar je sodišče s takšnimi razlogi prišlo samo s sabo v nasprotje, saj ni jasno, zakaj je torej obdolženca oprostilo obtožbe.
Sodišče prve stopnje je ocenilo le tiste dokaze, za katere je štelo, da so bistveni za odločitev. Ob tem pa ni z ničimer pojasnilo, zakaj preostale izvedene dokaze šteje za nebistvene. Takšna površna oziroma selektivna dokazna ocena onemogoča celovit pritožbeni preizkus sodbe.
Sodišče prve stopnje mora opredeljeno navesti razloge, zaradi katerih dokaze upošteva v nasprotju s prepovedjo iz šestega odstavka 286. člena ZPP.
nedovoljene imisije - prepoved vznemirjanja lastninske pravice - čezmerno otežkočanje uporabe nepremičnine - povzročanje materialne škode - prepoved poglabljanja nepremičnine - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba (opustitvena tožba) - dokazovanje z izvedencem - materialno procesno vodstvo
V primeru neposrednega posega v nepremičnino ima lastnik na voljo opustitveno tožbo po 99. členu SPZ, s katero se lahko lastnik upre vsakemu nedopustnemu poseganju, ki lastnika vznemirja pri izvrševanju njegove lastninske pravice. Poseg mora biti dejanski, ni pa treba, da čezmerno otežuje uporabo lastnikove nepremičnine ali mu povzroča znatnejšo škodo. Po navedenem ni bistveno, ali je tožnica zaradi ravnanja tožencev oškodovana; je pa pomembno, ali toženca s svojimi posegi še nadaljujeta. Vznemirjanje mora biti namreč trajno ali ponavljajoče se, da je lastnik upravičen do zaščite.
Pri prepovedi poglabljanja nepremičnine, kadar to vpliva na drugo nepremičnino, gre za posebno obliko negativnih imisij, ki so nedopustne ne glede na pogoje iz 75. člena SPZ.
neupravičena pridobitev - zahtevek za plačilo uporabnine - plačilo uporabnine - imetništvo stvari - pravica do uporabe - lastninska pravica v pričakovanju - prikrajšanje - privolitev v prikrajšanje - obogatitev - korist od uporabe nepremičnine - tržna najemnina - hipotetična najemnina - ugotavljanje hipotetične najemnine
Po zakonskem besedilu 198. člena OZ lahko uporabnino uveljavlja imetnik stvari. Kot imetnika stvari in upravičenca do uporabnine je treba šteti upravičenca do rabe neupravičeno uporabljene stvari, kar vključuje imetnika obligacijske pravice do rabe stvari, prav tako pa tudi imetnika stvarne pravice ali stvarne pravice v pričakovanju. Sodna praksa tako uporabnino priznava lastniku, bonitarnemu lastniku in drugemu imetniku pravice do uporabe.
Z vidika odsotnosti privolitve mora biti podan eden od dveh alternativnih pogojev, to je da je upravičenec s strani neupravičenega uporabnika na nedopusten način izključen iz rabe stvari ali pa, da imetnik stvari aktivno poskusi preprečiti svoje prikrajšanje.
odločitev o pravdnih stroških - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - opeklina - odškodnina za skaženost - starost oškodovanca in višina odškodnine - katastrofalna škoda
Kadar je stroškovno pomemben del sojenja namenjen ugotavljanju pravnega temelja, je potrebno pri oceni uspeha v postopku upoštevati tako uspeh strank po temelju kot tudi po višini.
sodni depozit - zastaranje depozita - začetek teka zastaranja - izčrpanje vseh pravnih sredstev - razlogi za položitev depozita
Nasprotni udeleženci v roku petih let od trenutka, ko so bila v postopku, v zvezi s katerim je predlagateljica pri sodišču položila denarni znesek, pravna sredstva izčrpana, niso dvignili položenega denarnega zneska niti niso zahtevali njegove izročitve. Pravica dvigniti sodni depozit je zastarala in denarni znesek pripade proračunu, iz katerega se financira sodišče.