Po določbi prvega odstavka 27. člena ZPIZ-2 dobi pravico do starostne pokojnine zavarovanec pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe. Tožnik je 25. 1. 2014 dopolnil 65 let starosti, ne izpolnjuje pa minimalnega pogoja zavarovalne dobe, to je 15 let, zato mu ni mogoče priznati pravice do starostne pokojnine, niti do sorazmernega dela starostne pokojnine.
ZKP člen 358, 358/1, 358/3.. KZ-1 člen 209, 209/1.
nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - pomanjkanje dokazov - dejanje ni kaznivo dejanje - kaznivo dejanje poneverbe
Razlogi napadene sodbe so v precejšnji meri s seboj v nasprotju. Ko je sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo, kot izhaja iz izreka, po 1. točki 358. člena ZKP, iz razlogov pa izhaja, da ga je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, torej po 3. točki 358. člena ZKP, navedeno pomeni, da ga je oprostilo po dveh razlogih, ki se med seboj izključujeta, zaradi česar je sodišče s takšnimi razlogi prišlo samo s sabo v nasprotje, saj ni jasno, zakaj je torej obdolženca oprostilo obtožbe.
Izvedenec je prepričljivo odgovoril, da je tožnica do izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke potrebovala tako fizične razbremenitve kot tudi časovno razbremenitev. V tem primeru gre za invalidnost, ne pa za začasno nezmožnost za delo, torej za bolniški stalež. Sama definicija invalidnosti v ZPIZ-2 oziroma, kot je bila sprejeta že v ZPIZ-1, ne vsebuje več elementa trajnosti sprememb v zdravstvenem stanju kot pogoja za oceno invalidnosti. Kasnejše spremembe v zdravstvenem stanju so lahko predmet novega postopka pri toženi stranki, s tem da ima le ta skladno s 94. členom ZPIZ-2, pravico, da lahko zavarovanca pozove na kontrolni pregled, na katerem se ponovno ugotovi stanje invalidnosti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013310
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 171, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - soprispevek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Skladno z ustaljeno sodno prakso opravljanje dela, pri katerem lahko pride do padca z višine skoraj treh metrov, pomeni opravljanje nevarne dejavnosti.
V predmetni zadevi gre za spor, pri katerem je pomembno, kakšna je porazdelitev odgovornosti med odgovorno osebo in oškodovancem (171. člen OZ). Treba je ovrednotiti nedopustno krivdno (neskrbno) ravnanje na obeh straneh, pri tem pa tehtati težo takega ravnanja (aktivnega oziroma pasivnega). V primeru, da obstaja objektivna in krivdna odgovornost delodajalca, je treba pri delavčevi soodgovornosti upoštevati, da ta načelno ustreza teži njegovega krivdnega ravnanja: za posledico ima zmanjšanje odgovornosti objektivno odgovornega povzročitelja škode za delež krivdne odgovornosti oškodovanca samega. Kadar pa je ugotovljeno, da je krivdno ravnal tudi povzročitelj škode, ki je zanjo že objektivno odgovoren, je pri končni porazdelitvi odgovornosti treba v takih primerih delež odgovornosti, ki zadeva oškodovanca zaradi njegovega krivdnega ravnanja, zmanjšati ustrezno deležu krivdne odgovornosti (tudi objektivno odgovornega) povzročitelja škode, nato pa objektivno odgovornost slednjega zmanjšati za (morebitni) presežek oškodovančeve krivde nad krivdo povzročitelja škode.
ZPIZ-2 člen 183, 183/1, 183/3.. ZUP člen 225, 225/4.
starostna pokojnina - ponovna odmera
Odločba o ponovni odmeri pokojnine iz 4. točke izreka ustavne odločbe (U-I-239, Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015) učinkuje od prvega dne naslednjega meseca od njene izdaje, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti oziroma prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, če je bila dana zahteva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00011554
ZASP člen 128, 128/2, 168. OZ člen 15. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1. ZPP člen 7, 154, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 15, 38, 38/6, 62.
nadomestilo za uporabo fonogramov - prireditev - glasbeni koncert - organiziranje javne prireditve - glasbeni nastopi v živo - intervalna priobčitev fonogramov medpredpo glasbenih nastopih v živo - soglasje pogodbenih strank - zavrnitev dokaznega predloga
V skladu z drugim odstavkom 3. člena SS se določbe tega sporazuma med drugim ne nanašajo na prireditve, ki so organizirane izključno ali prvenstveno zaradi javnega priobčevanja fonogramov (npr. koncerti z uporabo posnete glasbe (rave-party, nastopi DJev ...) oziroma nastopi na posneto glasbeno podlago (playback ...). To pomeni, da po SS ni mogoče odmerjati nadomestil za uporabo fonogramov v primerih, ko je priobčevanje fonogramov osrednjega pomena na določeni prireditvi.
V primeru, ko je nastop v živo na prireditvi osrednjega pomena, je pravno nepomembno, koliko skladb predvaja DJ. Število predvajanih skladb (fonogramov) ne povzroči, da je nastop DJ-a treba šteti kot pomembnejši ali vsaj enakovreden element nastopu v živo, ko iz siceršnjih okoliščin prireditve izhaja, da je nastop v živo tisti, ki je osrednjega pomena.
ZPP člen 19, 105, 105/2, 108, 108/1, 108/4, 180.. ZDSS-1 člen 7, 58, 73.
stvarna pristojnost
Ker ne gre za spor o dostopu do informacij javnega značaja, posledično ne gre za stvarno pristojnost upravnega sodišča, kot je najmanj preuranjeno zaključilo prvostopenjsko sodišče, ko se je izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v reševanje Upravnem sodišču Republike Slovenije v Ljubljani.
Sodišče prve stopnje, potem ko je ugotovilo, da ni dokazano, da sta obdolženki oškodovanki onemogočili vstop in uporabo prostorov in predmetov, navedenih v obtožbi, katerih solastnica je, ni imelo pravice, da bi očitano kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja po prvem odstavku 141. člena KZ-1 samo presojalo s stališča, ali je obdolženkama dokazana storitev kaznivega dejanja samovoljnosti iz 310. člena KZ-1 in ugotavljalo, ne da bi to zatrjevala tožilka, ali sta si vzeli svojo pravico ali pravico, za katero mislita, da jima pripada, torej izpolnili znake tega kaznivega dejanja.
Če sodišče zasliši pričo o tem, kako je potekala prepoznava osumljenca po fotografijah, je dokaz izpovedba priče, ne pa listina, ki jo je sestavila policija.
Iz razpravnega zapisnika izhaja, da je sodišče prve stopnje oškodovanca in priče zaslišalo po predpisanem postopku tako, da so najprej prosto izpovedovale in nato odgovarjale na zastavljena vprašanja, nakar jim je sodišče predočilo njihove izpovedbe v preiskavi in jih povprašalo čemu sedaj izpovedujejo drugače. Oškodovanec in priče so podali odgovore, do katerih se je sodišče prve stopnje nato opredelilo v dokazni oceni. Iz tega sledi, da je sodišče postopalo povsem v skladu z določbo 335. člena v zvezi z 241. členom ZKP in zato načela neposrednosti ni kršilo.
pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - redno pravno sredstvo - obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - sklicevanje na razloge sodišča prve stopnje - obrazložitev pritožbe - trditveno in dokazno breme - pavšalno prerekanje - konkretiziranost navedb
Odločitvi prvo in drugostopenjskega sodišča sta med seboj povezana celota. To pa ne velja za stranko. Vsako pravno sredstvo je samostojno in mora biti tudi samostojno obrazloženo. Zato je pritožnikovo sklicevanje na to, da je vse obrazložil že v svojih prejšnjih vlogah, neupoštevno in brezpredmetno.
protipravno zavzetje nepremičnine - trenutno kaznivo dejanje - prepovedana posledica - protipravno stanje - opis kaznivega dejanja - čas storitve kaznivega dejanja - začetek tega zastaralnega roka - zastaranje kazenskega pregona
Kaznivo dejanje protipravnega zavzetja nepremičnine je t. i. trenutno kaznivo dejanje, oziroma kaznivo dejanje stanja, ki je dokončano z nastankom prepovedanega stanja kot posledice (postavljena stanovanjska hiša in gospodarski objekt), vzdrževanje protipravnega stanja (stanovanjska hiša in gospodarski objekt na nepremičnini še vedno stoji) pa ni del predmetnega kaznivega dejanja.
ZSPJS člen 9, 13, 13/2, 13/4.. Kolektivna pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti - tarifni del (2008) člen 14, 14/4.
napredovanja - uvrstitev v višji plačni razred
Ureditev v aktu o sistemizaciji tožene stranke je v neskladju s KPDU, saj je na podlagi KPDU v tožnikovem nazivu možno napredovati največ za 6 plačnih razredov, torej do 43. plačnega razreda. Ker je akt o sistemizaciji v neskladju s KPDU, je treba neposredno uporabiti kolektivno pogodbo. Glede na to, da javnega uslužbenca ni možno uvrstiti v višji plačni razred, kot ga je možno doseči z napredovanjem, ni utemeljen tožbeni zahtevek za plačilo razlik plače do 46. plačnega razreda v spornem obdobju.
IZVRŠILNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00013257
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/1-2.. ZIZ člen 270, 270/1, 272.. ZUPJS člen 30.. ZSVarPre člen 128.
začasna odredba - denarna socialna pomoč - zavarovanje denarne terjatve - prispevki za socialno varnost
Tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči, ker ni aktivna iskalka zaposlitve, v zvezi s tem je podan krivdni razlog po 128. členu ZSVarPre za nepriznanje denarne socialne pomoči.
ZUPJS ne določa, da se osebi, ki je upravičena do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanja, posledično prizna tudi denarna socialna pomoč. Ravno nasprotno pa določa prvi odstavek 30. člena ZUPJS in sicer, da so državljani Republike Slovenije in tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje, upravičeni do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, če so upravičeni do denarne socialne pomoči ali izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči, pri čemer se krivdni razlogi ne upoštevajo.
Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker ne gre za nobenega od primerov iz prvega odstavka 96. člena ZKP, ki določa, da je oškodovanec kot tožilec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00011254
ZPP člen 8, 229, 238. OZ člen 73, 74, 131.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zasebno varovanje - prilastitev denarja - izigravanje upnikov - direktno zastopanje - neupravičeno zastopanje - gotovinska plačila - oškodovanje delavcev - sorodstveno razmerje do prič - ocena verodostojnosti priče
Toženec je brez pravne podlage prejemal gotovinska plačila s strani naročnikov za opravo storitev varovanja in si jih protipravno prisvajal.
Dejstvo sorodstvene povezanosti med stranko in pričo samo po sebi še ne izpodbija verodostojnosti izpovedb.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3, 132/3-4. ZIZ člen 264, 264/1, 264/1-3. URS člen 14, 23. ZZK-1 člen 48, 48/2, 52, 52/3.
stečajni postopek nad pravno osebo - predhodne odredbe - predhodna odredba v zavarovanje denarne terjatve - opravičba predhodne odredbe - narava pravice iz predhodne odredbe - ugotovitev obstoja ločitvene pravice - pogojnost pravice - zastavna pravica - nastanek ločitvene pravice - začetek stečajnega postopka - sklep o izvršbi - pogoji za dovolitev izvršbe - presoja ustavnosti zakona - ustavno načelo enakosti pred zakonom - neustavnost zakonske ureditve - pravica do enakega sodnega varstva
Predznamba hipoteke, dovoljena na podlagi predhodne odredbe, se lahko opraviči samo na podlagi sklepa o izvršbi, ne pa na način, da upnik (po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom; op. pritožbenega sodišča) izkaže, da so se stekli pogoji, na podlagi katerih bi lahko v 'rednih' razmerah izposloval sklep o izvršbi in s tem opravičil predznambo hipoteke po ZZK-1 (npr. s predložitvijo izposlovanega izvršilnega naslova, ki je v svoji imperfektni obliki služil kot podlaga za izdajo predhodne odredbe v obliki predznambe hipoteke).
Vsak upnik sam presodi, ali bo vložil predlog za izdajo predhodne odredbe in poskušal še pred začetkom stečajnega to odredbo tudi upravičiti. Pri tem se mora zavedati negotovosti svojega položaja. Ne more pa se sklicevati na dolgotrajnost postopkov (ki jo - kot navaja tožnica - povzroča vlaganje pravnih sredstev) in preferiranju določenih upnikov s strani bodočega stečajnega dolžnika.
ZENDMPE člen 100. ZEN člen 136, 136/1. SPZ člen 77, 77/1, 77/2, 77/3.
postopek za ureditev meje - dokončna meja - močnejša pravica - javno dobro
Primarni kriterij za ureditev meje v sodnem postopku je močnejša pravica. V primeru, da so izpolnjeni zakonski pogoji in se šteje, da je meja dokončno urejena v upravnem postopku, velja domneva močnejše pravice po katastrski meji, ki je izpodbojna.
Po utrjeni sodni praksi se meja med zemljiščem, ki je javno dobro, in zasebnim zemljiščem, ureja po kriteriju močnejše pravice - po stanju, kot ga izkazuje kataster.
odločitev o pravdnih stroških - fikcija umika tožbe - slabo premoženjsko stanje
Okoliščina, ali je pravdna stranka (finančno) zmožna poravnati obveznost do nasprotne stranke, za presojo pravilnosti (zakonitosti) odločitve sodišča prve stopnje, s katero ji je bila ta naložena, ni relevantna.
vrnitev premičnih stvari - izselitev iz nepremičnine - lastništvo premičnine - pravni naslov - obstoj lastninske pravice - posest stvari
Lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari, pri čemer mora dokazati, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti toženca.