CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00012116
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 163, 163/9. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/1, 4, 4/1, 4/2, 4/3, 5, 123a. ZPrCP člen 27, 27/8. ZJC-B člen 19.
obstoj prekrška - prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste - varstvo javnega interesa - obstoječe javne ceste - omejitev lastninske pravice - poseben postopek razlastitve - pravilna uporaba materialnega prava - razlaga določbe - ustavitev in parkiranje - uporaba javnih cest - znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti
Stališče sodišča prve stopnje, da določba 123.a člena ZCes-1 napotuje le na uporabo 5. člena tega zakona in ne tudi na preostale določbe ZCes-1 ter na določbe ZPrCP, je preveč formalistično in v nasprotju z namenom določbe 123.a člena ZCes-1 ter z logično razlago te določbe, saj se varna uporaba javne ceste ne ogroža le z nespoštovanjem prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste iz 5. člena ZCes-1, temveč tudi s kršitvami 4. člena ZCes-1, ki določa uporabo javne ceste.
Prvostopenjsko sodišče je v dokaznem postopku ugotovilo, da je občina s svojo aktivnostjo, usmerjeno v pridobitev nepremičnin parc. št. 01 in 02 k.o. X, last Z. P., že pred storitvijo obravnavanega prekrška začela aktivnost, usmerjeno v pridobitev teh nepremičnin (in je po javno dostopnih podatkih v zemljiški knjigi na parc. št. 01 in 02 k.o. X še vedno vpisana zaznamba začetka postopka razlastitve v javno korist), zato je bil storilec na dan storitve prekrška 29. 1. 2015 dolžan spoštovati določbo 4. člena ZCes-1, ki ureja uporabo javnih cest, in posledično tudi določbe ZPrCP.
Presoja javnega interesa oziroma presoja kriterijev za razlastitev ne spada v stvarno pristojnost okrajnega sodišča, ki odloča o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog po določbah ZP-1, temveč v stvarno pristojnost razlastitvenih organov v razlastitvenem postopku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - mnenje komisije - invalid - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec
Tožnik v tem sporu ni mogel biti varovan kot starejši delavec, saj mu tožena stranka pogodbe o zaposlitvi ni odpovedala iz poslovnega razloga, ampak iz razloga nezmožnosti opravljanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti. Tožniku je bila odpoved dana v skladu s pogoji, ki so določeni s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
Mnenje komisije je zgolj procesna predpostavka v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu zaradi nezmožnosti opravljanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti. Pravilnost ugotovitev iz mnenja komisije se presoja v okviru individualnega delovnega spora za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, delodajalec pa lahko delavcu invalidu odpove pogodbo o zaposlitvi kljub negativnemu mnenju komisije.
V obravnavanem primeru gre po vsebini za t.i. regulacijsko začasno odredbo, s katero želi tožnik do pravnomočne rešitve spora o glavni stvari urediti razmerje tako, da doseže vnaprejšnje plačilo razlike med že prejetimi zneski pokojninske dajatve in vtoževanim višjim zneskom. Vendar je regulacijske začasne odredbe, ki se prekrivajo s tožbenim zahtevkom iz spora o glavni stvari, dopustno izdajati izjemno restriktivno, tudi iz razloga, da zaradi pozitivne odločitve brez izvedbe kontradiktornega postopka ne bi prišlo do prejudiciranja spora o glavni stvari.
Namen regulacijske začasne odredbe je začasna ureditev pravnega razmerja med strankama, če je to potrebno zaradi odvrnitve negativnih posledic, ki bi nastale zaradi zakasnelega učinka sodbe. Namen regulacijskih začasnih odredb ni v izvršbi ali izpolnitvi zahtevka iz spora o glavni stvari, še preden je o njem sploh meritorno razsojeno.
ZKP člen 358, 358/1, 358/3.. KZ-1 člen 209, 209/1.
nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - pomanjkanje dokazov - dejanje ni kaznivo dejanje - kaznivo dejanje poneverbe
Razlogi napadene sodbe so v precejšnji meri s seboj v nasprotju. Ko je sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo, kot izhaja iz izreka, po 1. točki 358. člena ZKP, iz razlogov pa izhaja, da ga je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, torej po 3. točki 358. člena ZKP, navedeno pomeni, da ga je oprostilo po dveh razlogih, ki se med seboj izključujeta, zaradi česar je sodišče s takšnimi razlogi prišlo samo s sabo v nasprotje, saj ni jasno, zakaj je torej obdolženca oprostilo obtožbe.
Ker je sodišče prve stopnje že dne 20. 6. 2017 izdalo sodbo, s katero se je končal postopek pred njim, ni preuranjena odločitev o dodatnih stroških postopka.
ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/2, 63/-1.. ZDSS-1 člen 81.
invalidnost - invalidska pokojnina
Pri tožniku je prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in do I. kategorije invalidnosti, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izpodbijani odločbi toženca štelo za nepravilni in nezakoniti in ju v skladu z določbo 81. člena ZDSS-1 pravilno odpravilo in tožnika razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od spornega dne dalje.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013406
ZDR člen 31, 32, 43, 184.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 153, 171, 174, 174/1, 179.. ZVZD-1 člen 5, 52, 52/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - gradbišče - soprispevek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - premoženjska škoda - gradbeni podizvajalec
V tem individualnem delovnem sporu tožnik zahteva plačilo odškodnine za škodo iz škodnega dogodka, ko se je poškodoval na gradbišču stanovanjskega objekta. Tožnik je pri povezovanju armiranih mrež, ki sta štrleli iz nedokončane betonske plošče prvega nadstropja, padel 3,5 m globoko in se poškodoval. Delo, pri katerem se je tožnik poškodoval je glede na okoliščine primera mogoče šteti za nevarno. Tožena stranka kot tožnikov delodajalec ni spoštovala pravil o varnosti in zdravju pri delu, zato je podana njena odškodninska odgovornost.
Tožnik je imel na podlagi drugega odstavka 52. člena ZVZD-1 pravico odkloniti delo, če mu je grozila neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi. Ker je od povprečnega delavca (ki predstavlja merilo skrbnosti pri delovnih nesrečah) mogoče utemeljeno pričakovati, da bo opustil tista opravila, ki bi lahko poslabšala njegovo zdravstveno stanje, lahko opustitev takšnega ravnanja, tj. opustitev odklonitve opravljanja dela, predstavlja podlago za delavčevo soodgovornost k nastanku škode na podlagi prvega odstavka 171. člena OZ oziroma tretjega odstavka 153. člena OZ. Vendar v konkretnem primeru opustitev takšnega ravnanja tožnika ne daje podlage za oceno njegovega prispevka k nastanku škode v večjem obsegu od 20 %, saj je bila primarna obveznost tožnika kot podrejene pogodbene stranke v delovnem razmerju opravljati delo po navodilih delodajalca (31. in 32. člen ZDR).
Utemeljenost tožbenega zahtevka za izplačilo odpravnine izhaja iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, in sicer, da ni bil razrešen iz utemeljenega razloga, in ta dejstva niso v nasprotju s sklepom nadzornega sveta o razrešitvi direktorja, prav tako pa tudi ne s 4. odstavkom 13. člena tožnikove pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - nezakonita odpoved - razvezni pogoj
V trenutku, ko je tožena stranka tožnici podala izpodbijano odpoved, je med strankama še vedno veljala pogodba o zaposlitvi z dne 24. 2. 2016 za delovno mesto "administrator" in jo je tožena stranka lahko odpovedala, ne glede na to, da je bila ta kasneje, tj. z dnem pravnomočnosti odločitve o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 1. 2016, zaradi nastopa razveznega pogoja razvezana in je torej ponovno "oživela" prvotno sklenjena pogodba o zaposlitvi za delovno mesto "asistent trženja".
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 211, 211/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - sodna razveza - policist - goljufiv namen
Odločilno v predmetni zadevi je, ali je tožnik izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja goljufije po 211. členu KZ-1, torej ali je zato, da bi sebi, ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist spravil oškodovanko z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto, ali jo pustil v zmoti in jo s tem zapeljal, da je v škodo svojega ali tujega premoženja kaj storila ali opustila. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da C.C. tožniku denarja ni posodila zato, ker se ji je predstavil z imenom D.D., temveč zato, ker ga je (kot osebo) poznala in mu zaupala, zaradi tega je s predstavljanjem za D.D. ni spravil v zmoto in ji ni ustvaril zmotne predstave o svoji osebi. Pravilno je ugotovilo, da je vedela, komu je denar posodila, kako je tožnik videti, kje je zaposlen, kakšen avto ima in celo kje stanuje, z njim pa je bila določen čas tudi v intimni zvezi. Ugotovilo je, da je tožnik uporabljal drugo ime zaradi vzdrževanja intimnega stika z njo in ne zato, da bi jo ogoljufal. Zaključilo je, da je obstajalo medsebojno zaupanje med tožnikom in C.C. v času obeh posojil, saj sicer do posojil ne bi prišlo. Pravilno je ugotovilo, da ni podlage za zaključek, da naj bi pri tožniku obstajal drugačen namen od namena vrnitve posojila, saj sta z C.C. dogovorno določala različne datume vračila, med njima pa je ves čas tekla komunikacija, tako prek telefona, kot tudi osebno. Odsotnost goljufivega namena je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi glede na delno plačilo dolga in v tožnikovem iskanju možnosti vračila celotnega dolga.
OZ člen 131, 131/1. ZASP člen 130, 130/1, 157, 157/4, 158, 158/2, 168, 168/1.
pravice proizvajalcev fonogramov - nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov - civilna kazen - civilna kazen po ZASP - neupravičena obogatitev - pravice izvajalcev glasbe - kršitev - neodvisnost sodnikov - enotna sodna praksa - primerno nadomestilo - dolžnost skleniti pogodbo ( kontrahirna dolžnost )
Določbam SS 2006, ki višino nadomestila diferencira na kriteriju (ne)sklenjenosti pogodb s tožečo stranko, s katerimi bi se toženi stranki na tako nerazumen način povečale obveznosti do tožeče stranke, ni mogoče nuditi pravnega varstva. Sklenitelji SS 2006 so s temi določbami presegli dopusten okvir urejanja, ki jim ga daje 157. člen ZASP. Določila SS 2006 so v tem delu v izrecnem nasprotju s kogentnimi določbami 168. člena ZASP. Zato jih sodišče pri presoji utemeljenosti zahtevkov tožeče stranke ne more upoštevati (exceptio illegalis). Tožeča stranka tudi ne more zahtevati povrnitev neupravičene obogatitve, ki bi presegala višino nadomestila, ki bi ga tožeča stranka še lahko zahtevala na pravno pravilen način.
Pravni temelj za določitev višine nadomestila, odškodnine zaradi nedovoljenega predvajanja fonogramov in civilne kazni je enak. To je tarifa iz SS 2006.
Stranski intervenient je upravičen do povračila stroškov postopka.
Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo, to pomeni, da tožeča stranka v postopku ni uspela. V tem primeru mora skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške postopka.
zavrženje tožbe - poprava tožbe - socialni spor - elektronska oblika - podpis
Po 105.b členu ZPP je pisna vloga tista, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana v fizični obliki. Lahko je tudi v elektronski obliki, če je podpisana z varnim elektronskim podpisom. Ta določba ZPP še ni operacionalizirana in je v socialnem sporu mogoče tožbo na pravno veljaven način vložiti le v fizični pisni obliki.
Po določbi prvega odstavka 27. člena ZPIZ-2 dobi pravico do starostne pokojnine zavarovanec pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe. Tožnik je 25. 1. 2014 dopolnil 65 let starosti, ne izpolnjuje pa minimalnega pogoja zavarovalne dobe, to je 15 let, zato mu ni mogoče priznati pravice do starostne pokojnine, niti do sorazmernega dela starostne pokojnine.
Tožena stranka s samo vložitvijo tožbe v tem individualnem delovnem sporu še ni verjetno izkazala obstoja svoje terjatve do toženca. Verjetnost obstoja terjatve se presoja glede na okoliščine, ki izhajajo iz dejstev, navedenih v predlogu za izdajo začasne odredbe. Če te zatrjevane okoliščine, ki govorijo v prid utemeljenosti tožbenega zahtevka, prevladujejo nad tistimi, ki utemeljujejo zaključek, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, se šteje terjatev za verjetno izkazano. Vprašanje verjetne izkazanosti terjatve je torej vprašanje tehtanja teh okoliščin, na podlagi katerih je mogoče sklepati o verjetni utemeljenosti oziroma, neutemeljenosti terjatve in s tem uspeha tožnika v pravdi.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - priposestvovanje po ODZ - dobrovernost - izpodbojna zakonska domneva - potek priposestvovalne dobe - pravni naslov - zemljiškoknjižno stanje - poštena posest
Doba, potrebna za priposestvovanje po ODZ, je trajala trideset let. Zvezno vrhovno sodišče je z načelnim pravnim mnenjem 4. 4. 1960 to dobo skrajšalo s trideset na dvajset let, vendar se to „skrajšanje“ ne nanaša na primere, ko je doba, potrebna za priposestvovanje, pričela teči in je tudi iztekla pred 6. aprilom 1941. Doba, potrebna za priposestvovanje, je v tem primeru torej trideset let.
Dobre vere pravnih prednikov tožnikov in tožnikov, ki se domneva po SPZ in se je domnevala po ZTLR in tudi po ODZ, toženka ni uspela izpodbiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00012683
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/2, 106, 106/6, 107, 107/2.
odškodnina zaradi razlastitve - odškodnina za škodo zaradi razlastitve nepremičnine - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - zmanjšanje vrednosti preostale nepremičnine - izvedensko mnenje - izvedensko mnenje, pridobljeno izven postopka
Izvedensko mnenje, ki je predloženo k predlogu za določitev odškodnine, lahko predstavlja, če ga nasprotna stran ne sprejme, le trditve predlagateljev, ne pa dokaza.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00011617
ZASP člen 130. ZPP člen 8.
pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - plačilo nadomestila za uporabo fonogramov - uporaba fonograma - dokazna ocena
Ker tožeča stranka ni dokazala, da je toženec javno predvajal fonograme, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka na plačilo nadomestila za uporabo fonogramov pravilna.
ZPND člen 4, 4/2, 19, 19/1, 19/3, 22č. KZ-1 člen 64, 65.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje veljavnosti ukrepov - varstveni ukrep - stiki z otroki
Za podaljšanje ukrepov po ZPND morajo biti podani enaki razlogi kot za njihov izrek, torej povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanjem škode na njenem zdravju, ali drugačen protipraven poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice (prvi odstavek 19. člena ZPND), izkazano pa mora biti tudi, da izrečeni ukrepi niso zalegli.
Sodišče prve stopnje je ocenilo le tiste dokaze, za katere je štelo, da so bistveni za odločitev. Ob tem pa ni z ničimer pojasnilo, zakaj preostale izvedene dokaze šteje za nebistvene. Takšna površna oziroma selektivna dokazna ocena onemogoča celovit pritožbeni preizkus sodbe.
Sodišče prve stopnje mora opredeljeno navesti razloge, zaradi katerih dokaze upošteva v nasprotju s prepovedjo iz šestega odstavka 286. člena ZPP.