ZIZ - člen 64, 64/3, 65, 65/1, 65/2, 71, 73, 73/2. ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor tretjega - kršitev načela konktradiktornosti - vročitev ugovora tretjega upniku - odgovor upnika na ugovor tretjega - upnikovo nasprotovanje ugovoru tretjega - odlog izvršbe na predlog tretjega - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - škoda zaradi nezmožnosti uporabe - škoda zaradi izgube avtomobila
Za upnikov odgovor na ugovor tretjega v ZIZ ni posebej določeno, da ga je treba vročiti tretjemu, vendar pa je treba poudariti, da mora v primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, sodišče izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici. Kljub dejstvu, da ob upnikovem nasprotovanju na odločitev o ugovoru tretji ne more vplivati, mu je treba dati možnost, da upnikovo pravočasno nestrinjanje, na katero sodišče opre svojo odločitev, preveri oziroma se po potrebi do njega v okviru pritožbe tudi opredeli.
Avtomobili so premične stvari, ki jih je načeloma mogoče nadomestiti, tretji pa obenem ni zatrjeval in dokazoval nadaljnje nenadomestljive škode, ki mu zaradi nezmožnosti uporabe teh avtomobilov nastaja oziroma bi mu nastala v primeru, da ostane brez njih. Zgolj sklicevanje tretjega na njihovo neuporabo oziroma izgubo lastninske pravice pa samo po sebi za odlog izvršbe ne zadošča.
Sodišče prve stopnje je tožnikov soprispevek v obsegu 70 % ugotovilo na podlagi dejstva, da je tožnik ravnal malomarno in neskrbno, ker pred prevzemom tovora v prevoz oziroma, najkasneje ob vstopu v prikolico ni preveril, ali so sporne deske ustrezno zavarovane, saj mu tega nobena od zatrjevanih okoliščin ni preprečevala. Poleg tega tožnik ni uporabljal zaščitne čelade, ki mu jo je zagotovila tožena stranka. Na drugi strani pa delavec tožene stranke, za katerega odgovarja tožena stranka, ni ustrezno pričvrstil desk, zaradi česar je prišlo do njihovega sesutja in do tožnikove poškodbe. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik s svojimi opustitvami k nastali škodi prispeval v obsegu 70 %, kar ima za posledico odgovornost tožene stranke v višini 30 %.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - nezakonita odpoved - razvezni pogoj
V trenutku, ko je tožena stranka tožnici podala izpodbijano odpoved, je med strankama še vedno veljala pogodba o zaposlitvi z dne 24. 2. 2016 za delovno mesto "administrator" in jo je tožena stranka lahko odpovedala, ne glede na to, da je bila ta kasneje, tj. z dnem pravnomočnosti odločitve o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 1. 2016, zaradi nastopa razveznega pogoja razvezana in je torej ponovno "oživela" prvotno sklenjena pogodba o zaposlitvi za delovno mesto "asistent trženja".
zavrženje tožbe - poprava tožbe - socialni spor - elektronska oblika - podpis
Po 105.b členu ZPP je pisna vloga tista, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana v fizični obliki. Lahko je tudi v elektronski obliki, če je podpisana z varnim elektronskim podpisom. Ta določba ZPP še ni operacionalizirana in je v socialnem sporu mogoče tožbo na pravno veljaven način vložiti le v fizični pisni obliki.
Po določbi prvega odstavka 27. člena ZPIZ-2 dobi pravico do starostne pokojnine zavarovanec pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe. Tožnik je 25. 1. 2014 dopolnil 65 let starosti, ne izpolnjuje pa minimalnega pogoja zavarovalne dobe, to je 15 let, zato mu ni mogoče priznati pravice do starostne pokojnine, niti do sorazmernega dela starostne pokojnine.
protipravno zavzetje nepremičnine - trenutno kaznivo dejanje - prepovedana posledica - protipravno stanje - zastaranje kazenskega pregona - začetek teka zastaralnega roka
Kaznivo dejanje protipravnega zavzetja nepremičnine je t.i. trenutno kaznivo dejanje, oziroma kaznivo dejanje stanja, ki je dokončano z nastankom prepovedanega stanja kot posledice (zabetonirana betonska plošča), vzdrževanje protipravnega stanja (obdolženi betonske plošče ni odstranil) pa ni del predmetnega kaznivega dejanja.
zakonske zamudne obresti - izplačilo za nazaj - nova odmera pokojnine - starostna pokojnina - denarna odškodnina
Ker je bila tožnici novo odmerjena starostna pokojnina priznana vse od 1. 1. 2009 dalje, ji je ob pravilni uporabi 2. odstavka 276. člena ZPIZ-1 mogoče pravilno dosoditi le odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od zapadlosti vsakega posameznega premalo izplačanega zneska pokojnine v obdobju od 1. 1. 2009 do 30. 6. 2015 dalje, do dneva plačila. Torej v višini obračunanih zamudnih obresti, ki tečejo od dneva, ko bi posamezni znesek bil izplačan, dalje.
V primeru dane zahteve nova odločba učinkuje s prvim dnem naslednjega meseca po dani zahtevi.
ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/2, 63/-1.. ZDSS-1 člen 81.
invalidnost - invalidska pokojnina
Pri tožniku je prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in do I. kategorije invalidnosti, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izpodbijani odločbi toženca štelo za nepravilni in nezakoniti in ju v skladu z določbo 81. člena ZDSS-1 pravilno odpravilo in tožnika razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od spornega dne dalje.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013406
ZDR člen 31, 32, 43, 184.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 153, 171, 174, 174/1, 179.. ZVZD-1 člen 5, 52, 52/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - gradbišče - soprispevek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - premoženjska škoda - gradbeni podizvajalec
V tem individualnem delovnem sporu tožnik zahteva plačilo odškodnine za škodo iz škodnega dogodka, ko se je poškodoval na gradbišču stanovanjskega objekta. Tožnik je pri povezovanju armiranih mrež, ki sta štrleli iz nedokončane betonske plošče prvega nadstropja, padel 3,5 m globoko in se poškodoval. Delo, pri katerem se je tožnik poškodoval je glede na okoliščine primera mogoče šteti za nevarno. Tožena stranka kot tožnikov delodajalec ni spoštovala pravil o varnosti in zdravju pri delu, zato je podana njena odškodninska odgovornost.
Tožnik je imel na podlagi drugega odstavka 52. člena ZVZD-1 pravico odkloniti delo, če mu je grozila neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi. Ker je od povprečnega delavca (ki predstavlja merilo skrbnosti pri delovnih nesrečah) mogoče utemeljeno pričakovati, da bo opustil tista opravila, ki bi lahko poslabšala njegovo zdravstveno stanje, lahko opustitev takšnega ravnanja, tj. opustitev odklonitve opravljanja dela, predstavlja podlago za delavčevo soodgovornost k nastanku škode na podlagi prvega odstavka 171. člena OZ oziroma tretjega odstavka 153. člena OZ. Vendar v konkretnem primeru opustitev takšnega ravnanja tožnika ne daje podlage za oceno njegovega prispevka k nastanku škode v večjem obsegu od 20 %, saj je bila primarna obveznost tožnika kot podrejene pogodbene stranke v delovnem razmerju opravljati delo po navodilih delodajalca (31. in 32. člen ZDR).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00011554
ZASP člen 128, 128/2, 168. OZ člen 15. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1. ZPP člen 7, 154, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 15, 38, 38/6, 62.
nadomestilo za uporabo fonogramov - prireditev - glasbeni koncert - organiziranje javne prireditve - glasbeni nastopi v živo - intervalna priobčitev fonogramov medpredpo glasbenih nastopih v živo - soglasje pogodbenih strank - zavrnitev dokaznega predloga
V skladu z drugim odstavkom 3. člena SS se določbe tega sporazuma med drugim ne nanašajo na prireditve, ki so organizirane izključno ali prvenstveno zaradi javnega priobčevanja fonogramov (npr. koncerti z uporabo posnete glasbe (rave-party, nastopi DJev ...) oziroma nastopi na posneto glasbeno podlago (playback ...). To pomeni, da po SS ni mogoče odmerjati nadomestil za uporabo fonogramov v primerih, ko je priobčevanje fonogramov osrednjega pomena na določeni prireditvi.
V primeru, ko je nastop v živo na prireditvi osrednjega pomena, je pravno nepomembno, koliko skladb predvaja DJ. Število predvajanih skladb (fonogramov) ne povzroči, da je nastop DJ-a treba šteti kot pomembnejši ali vsaj enakovreden element nastopu v živo, ko iz siceršnjih okoliščin prireditve izhaja, da je nastop v živo tisti, ki je osrednjega pomena.
Utemeljenost tožbenega zahtevka za izplačilo odpravnine izhaja iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, in sicer, da ni bil razrešen iz utemeljenega razloga, in ta dejstva niso v nasprotju s sklepom nadzornega sveta o razrešitvi direktorja, prav tako pa tudi ne s 4. odstavkom 13. člena tožnikove pogodbe o zaposlitvi.
plačilo komunalnih storitev - pacta sunt servanda - sprememba lastništva na nepremičnini - pisno obvestilo
Zgolj sprememba lastništva, brez ustrezne pisne notifikacije upravljavcu (tožeči stranki) nima nobenega vpliva na obveznost plačevanja stroškov komunalnih storitev.
ZPIZ-2 člen 111, 111/4, 197.. ZPIZ-1 člen 276.. OZ člen 378.
denarna socialna pomoč - zakonske zamudne obresti - pravna praznina
Pravno praznino glede zakonskih zamudnih obresti na področju socialne varnosti je pri sojenju potrebno zapolnjevati z ustreznimi razlagalnimi metodami in argumenti. Specialno ureditev s področja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (197. člen ZPIZ-2), ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude pri izpolnitvi pravilne in zakonite upravne odločbe, je potrebno v povezavi s 378. členom OZ smiselno uporabljati tudi v primerih, ko denarne dajatve v predsodnem postopku na istem ali drugih področjih sploh niso priznane, pa je takšna upravna odločba v sodnem postopku v celoti ali delno odpravljena ter pravica za nazaj priznana v zakoniti višini, ali odrejeno ponovno upravno odločanje.
Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker ne gre za nobenega od primerov iz prvega odstavka 96. člena ZKP, ki določa, da je oškodovanec kot tožilec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka.
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00012116
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 163, 163/9. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/1, 4, 4/1, 4/2, 4/3, 5, 123a. ZPrCP člen 27, 27/8. ZJC-B člen 19.
obstoj prekrška - prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste - varstvo javnega interesa - obstoječe javne ceste - omejitev lastninske pravice - poseben postopek razlastitve - pravilna uporaba materialnega prava - razlaga določbe - ustavitev in parkiranje - uporaba javnih cest - znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti
Stališče sodišča prve stopnje, da določba 123.a člena ZCes-1 napotuje le na uporabo 5. člena tega zakona in ne tudi na preostale določbe ZCes-1 ter na določbe ZPrCP, je preveč formalistično in v nasprotju z namenom določbe 123.a člena ZCes-1 ter z logično razlago te določbe, saj se varna uporaba javne ceste ne ogroža le z nespoštovanjem prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste iz 5. člena ZCes-1, temveč tudi s kršitvami 4. člena ZCes-1, ki določa uporabo javne ceste.
Prvostopenjsko sodišče je v dokaznem postopku ugotovilo, da je občina s svojo aktivnostjo, usmerjeno v pridobitev nepremičnin parc. št. 01 in 02 k.o. X, last Z. P., že pred storitvijo obravnavanega prekrška začela aktivnost, usmerjeno v pridobitev teh nepremičnin (in je po javno dostopnih podatkih v zemljiški knjigi na parc. št. 01 in 02 k.o. X še vedno vpisana zaznamba začetka postopka razlastitve v javno korist), zato je bil storilec na dan storitve prekrška 29. 1. 2015 dolžan spoštovati določbo 4. člena ZCes-1, ki ureja uporabo javnih cest, in posledično tudi določbe ZPrCP.
Presoja javnega interesa oziroma presoja kriterijev za razlastitev ne spada v stvarno pristojnost okrajnega sodišča, ki odloča o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog po določbah ZP-1, temveč v stvarno pristojnost razlastitvenih organov v razlastitvenem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00011254
ZPP člen 8, 229, 238. OZ člen 73, 74, 131.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zasebno varovanje - prilastitev denarja - izigravanje upnikov - direktno zastopanje - neupravičeno zastopanje - gotovinska plačila - oškodovanje delavcev - sorodstveno razmerje do prič - ocena verodostojnosti priče
Toženec je brez pravne podlage prejemal gotovinska plačila s strani naročnikov za opravo storitev varovanja in si jih protipravno prisvajal.
Dejstvo sorodstvene povezanosti med stranko in pričo samo po sebi še ne izpodbija verodostojnosti izpovedb.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - omejitev odgovornosti dediča do višine podedovanega premoženja - odgovornost za požar - malomarno ravnanje
Glede na ugotovljena (in s pritožbo neizpodbita) dejstva je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je pokojniku pripisati malomarnost ravnanja, ki je privedlo do požara in nastanka škode, za katero (do višine podedovanega premoženja) odgovarja toženka kot zakonita dedinja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00012112
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 6. URS člen 22. ZVPot člen 23, 24. ZTFI člen 212. OZ člen 3, 112, 119, 372.
Za presojo, ali je bila pojasnilna dolžnost izpolnjena, ne bo zadoščala abstraktna vključitev izjave o prevzemu valutnega tveganja v kreditno pogodbo, temveč bo bistveno, ali je bilo to tveganje v skladu z zahtevo po profesionalni skrbnosti tožnikoma celovito pojasnjeno in ali je toženka tožnikoma razkrila informacije o kompleksnosti bančnega produkta, ki so bile njej, kot strokovnjakinji na bančnem področju, znane. Dokazno breme, da je bila pojasnilna dolžnost pravilno izpolnjena, je na toženki in ne na tožnikih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00012683
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/2, 106, 106/6, 107, 107/2.
odškodnina zaradi razlastitve - odškodnina za škodo zaradi razlastitve nepremičnine - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - zmanjšanje vrednosti preostale nepremičnine - izvedensko mnenje - izvedensko mnenje, pridobljeno izven postopka
Izvedensko mnenje, ki je predloženo k predlogu za določitev odškodnine, lahko predstavlja, če ga nasprotna stran ne sprejme, le trditve predlagateljev, ne pa dokaza.
ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 212, 212-1, 213, 213/1.
napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica - spor o obsegu zapuščine - zemljiškoknjižno stanje - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - vračunanje daril v dedni delež - obstoj darila
V primeru, ko je nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi, je po ustaljeni sodni praksi manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno lastninsko stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga.