ZPIZ-2 člen 111, 111/4, 197.. ZPIZ-1 člen 276.. OZ člen 378.
denarna socialna pomoč - zakonske zamudne obresti - pravna praznina
Pravno praznino glede zakonskih zamudnih obresti na področju socialne varnosti je pri sojenju potrebno zapolnjevati z ustreznimi razlagalnimi metodami in argumenti. Specialno ureditev s področja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (197. člen ZPIZ-2), ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude pri izpolnitvi pravilne in zakonite upravne odločbe, je potrebno v povezavi s 378. členom OZ smiselno uporabljati tudi v primerih, ko denarne dajatve v predsodnem postopku na istem ali drugih področjih sploh niso priznane, pa je takšna upravna odločba v sodnem postopku v celoti ali delno odpravljena ter pravica za nazaj priznana v zakoniti višini, ali odrejeno ponovno upravno odločanje.
plačilo komunalnih storitev - pacta sunt servanda - sprememba lastništva na nepremičnini - pisno obvestilo
Zgolj sprememba lastništva, brez ustrezne pisne notifikacije upravljavcu (tožeči stranki) nima nobenega vpliva na obveznost plačevanja stroškov komunalnih storitev.
Izvedenec je prepričljivo odgovoril, da je tožnica do izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke potrebovala tako fizične razbremenitve kot tudi časovno razbremenitev. V tem primeru gre za invalidnost, ne pa za začasno nezmožnost za delo, torej za bolniški stalež. Sama definicija invalidnosti v ZPIZ-2 oziroma, kot je bila sprejeta že v ZPIZ-1, ne vsebuje več elementa trajnosti sprememb v zdravstvenem stanju kot pogoja za oceno invalidnosti. Kasnejše spremembe v zdravstvenem stanju so lahko predmet novega postopka pri toženi stranki, s tem da ima le ta skladno s 94. členom ZPIZ-2, pravico, da lahko zavarovanca pozove na kontrolni pregled, na katerem se ponovno ugotovi stanje invalidnosti.
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00012095
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 136/1-5, 163, 163/9. ZCes-1 člen 5, 123a, 126. ZJC člen 3, 3/1. ZJC-B člen 19. ZPrCP člen 65, 65/4, 65/4-12, 65/5.
obstoj prekrška - prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste - ustavitev in parkiranje - obstoječe javne ceste - omejitev lastninske pravice - poseben postopek razlastitve - kategorizacija javnih cest - rok za uskladitev občinskih predpisov
Ker je prvostopenjsko sodišče v dokaznem ugotovilo, da je občina s svojo aktivnostjo, usmerjeno v pridobitev nepremičnine parc. št. 00 k.o. X, last Z. P., že pred storitvijo obravnavanega prekrška začela aktivnost, usmerjeno v pridobitev te nepremičnine (in je po javno dostopnih podatkih v zemljiški knjigi na parc. št. 00 k.o. X še vedno vpisana zaznamba začetka postopka razlastitve v javno korist), je bila storilka na dan storitve prekrška 23. 7. 2014 dolžna spoštovati prepovedi in omejitve iz 5. člena ZCes-1, zato osebnega avtomobila ne bi smela parkirati na parc. št. 00 k.o. X, last Z. P., po kateri poteka javna cesta (JP 793011). Na podlagi 126. člena ZCes-1 bi sicer morale občine svoje predpise uskladiti z določbami tega zakona najpozneje v enem letu od njegove uveljavitve (do 1. 4. 2012), kar pa ne vpliva na dejstvo, da je storilka 23. 7. 2014 kršila določbe ZPrCP.
Za odločitev o priznanju pravice do dodatka za pomoč in postrežbo ni odločilna zgolj zmožnost opravljanja osnovnih življenjskih potreb, temveč mora biti izpolnjen tudi drugi pogoj določen v 99. členu ZPIZ-2, s tem da je za konkretni primer, ko je tožnica upravičena do vdovske pokojnine, odločilen tudi odgovor na vprašanje, ali je bil njen pokojni mož vključen v zavarovanje za širši ali za ožji obseg pravic. Ker je bil vključen za ožji obseg pravic, to pomeni, da tožnica ni upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-5.. OZ člen 116.. KZ-1 člen 266, 295.
vračilo stroškov izobraževanja
Stranki sta se v pogodbi o izobraževanju dogovorili za pravice in obveznosti za obdobje od 6. 10. 2014 do 18. 9. 2015, pri čemer je toženec nastopil prestajanje zaporne kazni šestih mesecev na podlagi pravnomočne sodbe. Sodišče prve stopnje sicer pravilno navede, da ZDR-1 v 5. alineji prvega odstavka 110. člena določa, da delodajalec delavcu lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če je delavec zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela. Poudariti pa je, da je navedena določba umeščena v 110. člen ZDR-1, ki sicer ureja izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca, ki je najhujši ukrep prenehanja delovnega razmerja, torej nikakor ni mogoče slediti stališču sodišča prve stopnje, da delovno razmerje tožencu ni prenehalo po lastni volji, niti po krivdi.
V obravnavanem primeru gre po vsebini za t.i. regulacijsko začasno odredbo, s katero želi tožnik do pravnomočne rešitve spora o glavni stvari urediti razmerje tako, da doseže vnaprejšnje plačilo razlike med že prejetimi zneski pokojninske dajatve in vtoževanim višjim zneskom. Vendar je regulacijske začasne odredbe, ki se prekrivajo s tožbenim zahtevkom iz spora o glavni stvari, dopustno izdajati izjemno restriktivno, tudi iz razloga, da zaradi pozitivne odločitve brez izvedbe kontradiktornega postopka ne bi prišlo do prejudiciranja spora o glavni stvari.
Namen regulacijske začasne odredbe je začasna ureditev pravnega razmerja med strankama, če je to potrebno zaradi odvrnitve negativnih posledic, ki bi nastale zaradi zakasnelega učinka sodbe. Namen regulacijskih začasnih odredb ni v izvršbi ali izpolnitvi zahtevka iz spora o glavni stvari, še preden je o njem sploh meritorno razsojeno.
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00012735
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 136/1-5, 163, 163/9. ZCes-1 člen 5, 123a, 126. ZJC člen 3, 3/1. ZJC-B člen 19, 19/5. ZPrCP člen 65, 65/5.
obstoj prekrška - prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste - ustavitev in parkiranje - obstoječe javne ceste - omejitev lastninske pravice - poseben postopek razlastitve - kategorizacija javnih cest - rok za uskladitev občinskih predpisov
Prvostopenjsko sodišče je nepravilno uporabilo določbo 123.a člena ZCes-1, na podlagi katere se za obstoječe javne ceste iz 19. člena ZJC-B ne glede na lastništvo nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta, uporablja določba 5. člena tega zakona. Da je prvostopenjsko sodišče z izpodbijano odločitvijo nepravilno uporabilo določbo 123.a člena ZCes-1, izhaja tudi iz stališča Vrhovnega sodišča RS v sodbi IV Ips 4/2014 z dne 8. 5. 2014, da so po sprejeti razlagi 123.a člena ZCes-1 lastniki nepremičnin, po katerih potekajo obstoječe javne ceste, dolžni spoštovati prepovedi in omejitve iz 5. člena ZCes-1 le v času trajanja postopka iz 19. člena ZJC-B, torej v obdobju, v katerem občine s svojo aktivnostjo, usmerjeno v pridobitev teh nepremičnin, izkazujejo upravičenost takšnega omejevanja lastninske pravice. Ker je prvostopenjsko sodišče v dokaznem ugotovilo, da je občina s svojo aktivnostjo, usmerjeno v pridobitev nepremičnine parc. št. 00 k.o. X, last Z. P., že pred storitvijo obravnavanega prekrška začela aktivnost, usmerjeno v pridobitev te nepremičnine (in je po javno dostopnih podatkih v zemljiški knjigi na parc. št. 00 k.o. X še vedno vpisana zaznamba začetka postopka razlastitve v javno korist), je bila storilka na dan storitve prekrška 16. 6. 2014 dolžna spoštovati prepovedi in omejitve iz 5. člena ZCes-1, zato osebnega avtomobila ne bi smela parkirati na parc. št. 00 k.o. X, last Z. P., po kateri poteka javna cesta (JP 793011). Na podlagi 126. člena ZCes-1 bi sicer morale občine svoje predpise uskladiti z določbami tega zakona najpozneje v enem letu od njegove uveljavitve (do 1. 4. 2012), kar pa ne vpliva na dejstvo, da je storilka 16. 6. 2014 kršila določbe ZPrCP.
ZUJF člen 179, 179/1, 179/3, 188.. ZPIZ-2 člen 27, 28.. ZUPPJS16 člen 11.
odpravnina ob upokojitvi - starostna pokojnina
Za presojo upravičenosti do odpravnine po tretjem odstavku 179. člena ZUJF je ključno, da je tožnica izpolnila pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine za ženske že dne 25. 8. 2015, pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine za moške pa je izpolnila 25. 8. 2016. Tožnica se je upokojila 1. 9. 2016 na podlagi lastne pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnica se torej kljub izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev za ženske (dne 25. 8. 2015) v predpisanem roku dveh mesecev ni upokojila, zato ni upravičena do odpravnine po tretjem odstavku 179. člena ZUJF, ampak le do odpravnine po prvem odstavku istega člena. Toženka je tako pravilno tožeči stranki izplačala odpravnino ob upokojitvi v višini dveh plač.
Sodišče prve stopnje, potem ko je ugotovilo, da ni dokazano, da sta obdolženki oškodovanki onemogočili vstop in uporabo prostorov in predmetov, navedenih v obtožbi, katerih solastnica je, ni imelo pravice, da bi očitano kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja po prvem odstavku 141. člena KZ-1 samo presojalo s stališča, ali je obdolženkama dokazana storitev kaznivega dejanja samovoljnosti iz 310. člena KZ-1 in ugotavljalo, ne da bi to zatrjevala tožilka, ali sta si vzeli svojo pravico ali pravico, za katero mislita, da jima pripada, torej izpolnili znake tega kaznivega dejanja.
ZZVZZ-UPB3 člen 26.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 23, 43, 45, 45/1, 45/1-2, 45/1-3.
zdraviliško zdravljenje
Za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja mora biti ob podanem bolezenskem stanju iz 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ) izpolnjen tudi pogoj pričakovanja povrnitve funkcionalnih sposobnosti iz 44. člena POZZ. Pogoja iz 44. in 45. člena POZZ sta namreč določena kumulativno in morata biti izpolnjena oba hkrati.
Sodišče prve stopnje je tožnikov soprispevek v obsegu 70 % ugotovilo na podlagi dejstva, da je tožnik ravnal malomarno in neskrbno, ker pred prevzemom tovora v prevoz oziroma, najkasneje ob vstopu v prikolico ni preveril, ali so sporne deske ustrezno zavarovane, saj mu tega nobena od zatrjevanih okoliščin ni preprečevala. Poleg tega tožnik ni uporabljal zaščitne čelade, ki mu jo je zagotovila tožena stranka. Na drugi strani pa delavec tožene stranke, za katerega odgovarja tožena stranka, ni ustrezno pričvrstil desk, zaradi česar je prišlo do njihovega sesutja in do tožnikove poškodbe. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik s svojimi opustitvami k nastali škodi prispeval v obsegu 70 %, kar ima za posledico odgovornost tožene stranke v višini 30 %.
ZIZ - člen 64, 64/3, 65, 65/1, 65/2, 71, 73, 73/2. ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor tretjega - kršitev načela konktradiktornosti - vročitev ugovora tretjega upniku - odgovor upnika na ugovor tretjega - upnikovo nasprotovanje ugovoru tretjega - odlog izvršbe na predlog tretjega - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - škoda zaradi nezmožnosti uporabe - škoda zaradi izgube avtomobila
Za upnikov odgovor na ugovor tretjega v ZIZ ni posebej določeno, da ga je treba vročiti tretjemu, vendar pa je treba poudariti, da mora v primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, sodišče izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici. Kljub dejstvu, da ob upnikovem nasprotovanju na odločitev o ugovoru tretji ne more vplivati, mu je treba dati možnost, da upnikovo pravočasno nestrinjanje, na katero sodišče opre svojo odločitev, preveri oziroma se po potrebi do njega v okviru pritožbe tudi opredeli.
Avtomobili so premične stvari, ki jih je načeloma mogoče nadomestiti, tretji pa obenem ni zatrjeval in dokazoval nadaljnje nenadomestljive škode, ki mu zaradi nezmožnosti uporabe teh avtomobilov nastaja oziroma bi mu nastala v primeru, da ostane brez njih. Zgolj sklicevanje tretjega na njihovo neuporabo oziroma izgubo lastninske pravice pa samo po sebi za odlog izvršbe ne zadošča.
Obstoj terjatve tožeče stranke je predhodno vprašanje v razmerju do glavnega zahtevka tožeče stranke. Ta pa je bil zahtevek na izpodbijanje učinkov prodajne pogodbe.
ZSPJS člen 9, 13, 13/2, 13/4.. Kolektivna pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti - tarifni del (2008) člen 14, 14/4.
napredovanja - uvrstitev v višji plačni razred
Ureditev v aktu o sistemizaciji tožene stranke je v neskladju s KPDU, saj je na podlagi KPDU v tožnikovem nazivu možno napredovati največ za 6 plačnih razredov, torej do 43. plačnega razreda. Ker je akt o sistemizaciji v neskladju s KPDU, je treba neposredno uporabiti kolektivno pogodbo. Glede na to, da javnega uslužbenca ni možno uvrstiti v višji plačni razred, kot ga je možno doseči z napredovanjem, ni utemeljen tožbeni zahtevek za plačilo razlik plače do 46. plačnega razreda v spornem obdobju.
pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - redno pravno sredstvo - obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - sklicevanje na razloge sodišča prve stopnje - obrazložitev pritožbe - trditveno in dokazno breme - pavšalno prerekanje - konkretiziranost navedb
Odločitvi prvo in drugostopenjskega sodišča sta med seboj povezana celota. To pa ne velja za stranko. Vsako pravno sredstvo je samostojno in mora biti tudi samostojno obrazloženo. Zato je pritožnikovo sklicevanje na to, da je vse obrazložil že v svojih prejšnjih vlogah, neupoštevno in brezpredmetno.
protipravno zavzetje nepremičnine - trenutno kaznivo dejanje - prepovedana posledica - protipravno stanje - opis kaznivega dejanja - čas storitve kaznivega dejanja - začetek tega zastaralnega roka - zastaranje kazenskega pregona
Kaznivo dejanje protipravnega zavzetja nepremičnine je t. i. trenutno kaznivo dejanje, oziroma kaznivo dejanje stanja, ki je dokončano z nastankom prepovedanega stanja kot posledice (postavljena stanovanjska hiša in gospodarski objekt), vzdrževanje protipravnega stanja (stanovanjska hiša in gospodarski objekt na nepremičnini še vedno stoji) pa ni del predmetnega kaznivega dejanja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013310
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 171, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - soprispevek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Skladno z ustaljeno sodno prakso opravljanje dela, pri katerem lahko pride do padca z višine skoraj treh metrov, pomeni opravljanje nevarne dejavnosti.
V predmetni zadevi gre za spor, pri katerem je pomembno, kakšna je porazdelitev odgovornosti med odgovorno osebo in oškodovancem (171. člen OZ). Treba je ovrednotiti nedopustno krivdno (neskrbno) ravnanje na obeh straneh, pri tem pa tehtati težo takega ravnanja (aktivnega oziroma pasivnega). V primeru, da obstaja objektivna in krivdna odgovornost delodajalca, je treba pri delavčevi soodgovornosti upoštevati, da ta načelno ustreza teži njegovega krivdnega ravnanja: za posledico ima zmanjšanje odgovornosti objektivno odgovornega povzročitelja škode za delež krivdne odgovornosti oškodovanca samega. Kadar pa je ugotovljeno, da je krivdno ravnal tudi povzročitelj škode, ki je zanjo že objektivno odgovoren, je pri končni porazdelitvi odgovornosti treba v takih primerih delež odgovornosti, ki zadeva oškodovanca zaradi njegovega krivdnega ravnanja, zmanjšati ustrezno deležu krivdne odgovornosti (tudi objektivno odgovornega) povzročitelja škode, nato pa objektivno odgovornost slednjega zmanjšati za (morebitni) presežek oškodovančeve krivde nad krivdo povzročitelja škode.
V predsodnem postopku je bila pravilno uporabljena diskrecijska pravica iz 31. člena v zvezi z 52. členom ZSVarPre, po katerih center za socialno delo lahko odloči, da se denarna socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku, kar velja tudi za varstveni dodatek, če ima oseba premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.