Tožničina tožba je bila zavržena, kar pomeni, da z njo ni uspela. Tožničini razlogi za umik tožbe so sicer lahko razumljivi, vendar ko tožena stranka v umik ni privolila, očitno ne drži, da je izgubila interes za tožbo, kot je sicer to sama navedla. Njen interes bi bil, da iztoži plačilo stroškov, ki so ji bili nastali zaradi pravde. Ker pa je sama izrecno navedla, da za tožbo nima več interesa in se tudi ni pritožila zoper sklep o zavrženju tožbe, mora sedaj trpeti stroškovno posledico svojega pravdnega neuspeha.
Nasprotna tožba je obrambno sredstvo in jo je treba praviloma obravnavati skupaj s tožbo. Vendar pa glede spornih stroškov tožnica sama ni tako ravnala, da bi jih sodišče lahko obravnavalo skupaj s stroški, nastalimi po tožbi toženke. Po izdaji sodbe na podlagi odpovedi je zahtevala le povrnitev stroškov, ki jih je imela kot toženka, ne pa tudi spornih stroškov, torej stroškov, ki so ji nastali zaradi vložitve nasprotne tožbe.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013310
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 171, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - soprispevek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Skladno z ustaljeno sodno prakso opravljanje dela, pri katerem lahko pride do padca z višine skoraj treh metrov, pomeni opravljanje nevarne dejavnosti.
V predmetni zadevi gre za spor, pri katerem je pomembno, kakšna je porazdelitev odgovornosti med odgovorno osebo in oškodovancem (171. člen OZ). Treba je ovrednotiti nedopustno krivdno (neskrbno) ravnanje na obeh straneh, pri tem pa tehtati težo takega ravnanja (aktivnega oziroma pasivnega). V primeru, da obstaja objektivna in krivdna odgovornost delodajalca, je treba pri delavčevi soodgovornosti upoštevati, da ta načelno ustreza teži njegovega krivdnega ravnanja: za posledico ima zmanjšanje odgovornosti objektivno odgovornega povzročitelja škode za delež krivdne odgovornosti oškodovanca samega. Kadar pa je ugotovljeno, da je krivdno ravnal tudi povzročitelj škode, ki je zanjo že objektivno odgovoren, je pri končni porazdelitvi odgovornosti treba v takih primerih delež odgovornosti, ki zadeva oškodovanca zaradi njegovega krivdnega ravnanja, zmanjšati ustrezno deležu krivdne odgovornosti (tudi objektivno odgovornega) povzročitelja škode, nato pa objektivno odgovornost slednjega zmanjšati za (morebitni) presežek oškodovančeve krivde nad krivdo povzročitelja škode.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-5.. OZ člen 116.. KZ-1 člen 266, 295.
vračilo stroškov izobraževanja
Stranki sta se v pogodbi o izobraževanju dogovorili za pravice in obveznosti za obdobje od 6. 10. 2014 do 18. 9. 2015, pri čemer je toženec nastopil prestajanje zaporne kazni šestih mesecev na podlagi pravnomočne sodbe. Sodišče prve stopnje sicer pravilno navede, da ZDR-1 v 5. alineji prvega odstavka 110. člena določa, da delodajalec delavcu lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če je delavec zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela. Poudariti pa je, da je navedena določba umeščena v 110. člen ZDR-1, ki sicer ureja izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca, ki je najhujši ukrep prenehanja delovnega razmerja, torej nikakor ni mogoče slediti stališču sodišča prve stopnje, da delovno razmerje tožencu ni prenehalo po lastni volji, niti po krivdi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00012924
ZDR člen 43, 43/1, 184.. OZ člen 131, 171, 171/1, 174, 174/1, 174/2, 179.. ZVZD člen 5, 6, 14.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - soprispevek oškodovanca - pravična denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - invalidnina - odbitna franšiza - zakonske zamudne obresti - premoženjska škoda - tuja nega in pomoč - viličar
Spornega dne je prišlo do nezgode na poti tožnice od delovnega mesta do stranišča, ko je stala pri sodelavcu na kontrolni liniji in je viličarist druge toženke pri nakladanju prevrnil kovaške zaboje ter so se zabojniki (teža enega je znašala cca 600 kg) prevrnili in tožnico stisnili ob del kontrolne linije. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je podana krivdna odškodninska odgovornost druge toženke. Tožnici zato, ker je stala pri sodelavcu na drugi liniji, kjer je nanjo kljub umikanju padel zaboj zaradi neustreznega upravljanja viličarista, ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja pri nastanku nezgode.
Invalidnina je le ena izmed več okoliščin primera, ki vplivajo na prisojo pravične denarne odškodnine, zato se pri oceni, ali in koliko invalidnina vpliva na odmero pravične denarne odškodnine, poleg individualnih značilnosti oškodovanke, njene prizadetosti in višine mesečne invalidnine, uporabi pravilo o prostem preudarku in ne matematični oziroma aktuarski izračun. Vpliv invalidnine se ocenjuje v obsegu, v katerem zmanjšuje prizadetost oškodovanke.
protipravno zavzetje nepremičnine - trenutno kaznivo dejanje - prepovedana posledica - protipravno stanje - opis kaznivega dejanja - čas storitve kaznivega dejanja - začetek tega zastaralnega roka - zastaranje kazenskega pregona
Kaznivo dejanje protipravnega zavzetja nepremičnine je t. i. trenutno kaznivo dejanje, oziroma kaznivo dejanje stanja, ki je dokončano z nastankom prepovedanega stanja kot posledice (postavljena stanovanjska hiša in gospodarski objekt), vzdrževanje protipravnega stanja (stanovanjska hiša in gospodarski objekt na nepremičnini še vedno stoji) pa ni del predmetnega kaznivega dejanja.
Sodišče prve stopnje, potem ko je ugotovilo, da ni dokazano, da sta obdolženki oškodovanki onemogočili vstop in uporabo prostorov in predmetov, navedenih v obtožbi, katerih solastnica je, ni imelo pravice, da bi očitano kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja po prvem odstavku 141. člena KZ-1 samo presojalo s stališča, ali je obdolženkama dokazana storitev kaznivega dejanja samovoljnosti iz 310. člena KZ-1 in ugotavljalo, ne da bi to zatrjevala tožilka, ali sta si vzeli svojo pravico ali pravico, za katero mislita, da jima pripada, torej izpolnili znake tega kaznivega dejanja.
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00012116
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 163, 163/9. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/1, 4, 4/1, 4/2, 4/3, 5, 123a. ZPrCP člen 27, 27/8. ZJC-B člen 19.
obstoj prekrška - prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste - varstvo javnega interesa - obstoječe javne ceste - omejitev lastninske pravice - poseben postopek razlastitve - pravilna uporaba materialnega prava - razlaga določbe - ustavitev in parkiranje - uporaba javnih cest - znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti
Stališče sodišča prve stopnje, da določba 123.a člena ZCes-1 napotuje le na uporabo 5. člena tega zakona in ne tudi na preostale določbe ZCes-1 ter na določbe ZPrCP, je preveč formalistično in v nasprotju z namenom določbe 123.a člena ZCes-1 ter z logično razlago te določbe, saj se varna uporaba javne ceste ne ogroža le z nespoštovanjem prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste iz 5. člena ZCes-1, temveč tudi s kršitvami 4. člena ZCes-1, ki določa uporabo javne ceste.
Prvostopenjsko sodišče je v dokaznem postopku ugotovilo, da je občina s svojo aktivnostjo, usmerjeno v pridobitev nepremičnin parc. št. 01 in 02 k.o. X, last Z. P., že pred storitvijo obravnavanega prekrška začela aktivnost, usmerjeno v pridobitev teh nepremičnin (in je po javno dostopnih podatkih v zemljiški knjigi na parc. št. 01 in 02 k.o. X še vedno vpisana zaznamba začetka postopka razlastitve v javno korist), zato je bil storilec na dan storitve prekrška 29. 1. 2015 dolžan spoštovati določbo 4. člena ZCes-1, ki ureja uporabo javnih cest, in posledično tudi določbe ZPrCP.
Presoja javnega interesa oziroma presoja kriterijev za razlastitev ne spada v stvarno pristojnost okrajnega sodišča, ki odloča o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog po določbah ZP-1, temveč v stvarno pristojnost razlastitvenih organov v razlastitvenem postopku.
V predsodnem postopku je bila pravilno uporabljena diskrecijska pravica iz 31. člena v zvezi z 52. členom ZSVarPre, po katerih center za socialno delo lahko odloči, da se denarna socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku, kar velja tudi za varstveni dodatek, če ima oseba premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
ZPIZ-2 člen 111, 111/4, 197.. ZPIZ-1 člen 276.. OZ člen 378.
denarna socialna pomoč - zakonske zamudne obresti - pravna praznina
Pravno praznino glede zakonskih zamudnih obresti na področju socialne varnosti je pri sojenju potrebno zapolnjevati z ustreznimi razlagalnimi metodami in argumenti. Specialno ureditev s področja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (197. člen ZPIZ-2), ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude pri izpolnitvi pravilne in zakonite upravne odločbe, je potrebno v povezavi s 378. členom OZ smiselno uporabljati tudi v primerih, ko denarne dajatve v predsodnem postopku na istem ali drugih področjih sploh niso priznane, pa je takšna upravna odločba v sodnem postopku v celoti ali delno odpravljena ter pravica za nazaj priznana v zakoniti višini, ali odrejeno ponovno upravno odločanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00011554
ZASP člen 128, 128/2, 168. OZ člen 15. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1. ZPP člen 7, 154, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 15, 38, 38/6, 62.
nadomestilo za uporabo fonogramov - prireditev - glasbeni koncert - organiziranje javne prireditve - glasbeni nastopi v živo - intervalna priobčitev fonogramov medpredpo glasbenih nastopih v živo - soglasje pogodbenih strank - zavrnitev dokaznega predloga
V skladu z drugim odstavkom 3. člena SS se določbe tega sporazuma med drugim ne nanašajo na prireditve, ki so organizirane izključno ali prvenstveno zaradi javnega priobčevanja fonogramov (npr. koncerti z uporabo posnete glasbe (rave-party, nastopi DJev ...) oziroma nastopi na posneto glasbeno podlago (playback ...). To pomeni, da po SS ni mogoče odmerjati nadomestil za uporabo fonogramov v primerih, ko je priobčevanje fonogramov osrednjega pomena na določeni prireditvi.
V primeru, ko je nastop v živo na prireditvi osrednjega pomena, je pravno nepomembno, koliko skladb predvaja DJ. Število predvajanih skladb (fonogramov) ne povzroči, da je nastop DJ-a treba šteti kot pomembnejši ali vsaj enakovreden element nastopu v živo, ko iz siceršnjih okoliščin prireditve izhaja, da je nastop v živo tisti, ki je osrednjega pomena.
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00012095
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 136/1-5, 163, 163/9. ZCes-1 člen 5, 123a, 126. ZJC člen 3, 3/1. ZJC-B člen 19. ZPrCP člen 65, 65/4, 65/4-12, 65/5.
obstoj prekrška - prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste - ustavitev in parkiranje - obstoječe javne ceste - omejitev lastninske pravice - poseben postopek razlastitve - kategorizacija javnih cest - rok za uskladitev občinskih predpisov
Ker je prvostopenjsko sodišče v dokaznem ugotovilo, da je občina s svojo aktivnostjo, usmerjeno v pridobitev nepremičnine parc. št. 00 k.o. X, last Z. P., že pred storitvijo obravnavanega prekrška začela aktivnost, usmerjeno v pridobitev te nepremičnine (in je po javno dostopnih podatkih v zemljiški knjigi na parc. št. 00 k.o. X še vedno vpisana zaznamba začetka postopka razlastitve v javno korist), je bila storilka na dan storitve prekrška 23. 7. 2014 dolžna spoštovati prepovedi in omejitve iz 5. člena ZCes-1, zato osebnega avtomobila ne bi smela parkirati na parc. št. 00 k.o. X, last Z. P., po kateri poteka javna cesta (JP 793011). Na podlagi 126. člena ZCes-1 bi sicer morale občine svoje predpise uskladiti z določbami tega zakona najpozneje v enem letu od njegove uveljavitve (do 1. 4. 2012), kar pa ne vpliva na dejstvo, da je storilka 23. 7. 2014 kršila določbe ZPrCP.
vračilo dela plačane sodne takse - uporaba tarife - sodna poravnava - razveljavitev odločbe
V skladu z 2. točko tarifne številke 1112 ZST-1 se zniža sodna taksa po tarifni številki 1111 na količnik 1, če se postopek konča s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe. V tej pravdni zadevi je bila odločba že izdana - kasneje je bila sicer res razveljavljena - kljub temu pa ne pride v poštev uporaba prej navedene tarifne številke.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00012141
URS člen 29, 29-3. ZP-1 člen 68, 114, 114/4, 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 24, 24/1, 107, 107/2, 107/3, 107/5, 107/12. ZUP člen 80, 80/1.
pravica do obrambe - izvajanje dokazov - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - preverjanje psihofizičnega stanja - načelo proste presoje dokazov - odklonitev preizkusa alkoholiziranosti - zdravstveni razlogi storilca - dokazna ocena verodostojnosti prič - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - preizkus z etilometrom - dolžnost odrediti strokovni pregled
Obdolženec v pritožbi podaja svojo oceno izvedenih dokazov in izraža nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje; izpodbijana sodba pa je jasno in argumentirano obrazložena; če se obdolženec z ugotovljenim dejanskim stanjem in dokazno oceno ne strinja, to ne pomeni, da obrazložitve ni.
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih in ocenjenih dokazov utemeljeno zavrnilo obdolženčeve navedbe zagovora, da je policistoma, ko mu je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, povedal, da ne more pihati, zahteval je, da ga peljeta na strokovni pregled, in za to navedlo pravilne razloge; navedbe policistov, ki so skladne glede vseh odločilnih okoliščin (da obdolženec na kraju ni uveljavljal, da preizkusa alkoholiziranosti ne more opraviti zaradi zdravstvenega stanja), je utemeljeno ocenilo kot prepričljive in zato verodostojne.
Niti določba tretjega odstavka 107. člena ZPrCP in tudi ne katera druga določba 107. člena ZPrCP ne določa, da mora policist udeležencu, ki odkloni preizkus alkoholiziranosti z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku in podpis zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, odrediti še preizkus z etilometrom ali strokovni pregled.
ZPP člen 105, 105/2, 108, 108/4, 180.. ZDSS-1 člen 72, 72/2, 73.
zavrženje vloge
Ker vložnik vloge v odrejenem roku ni popravil v skladu z odredbo iz sklepa, niti ni vložil zahteve za brezplačno pravno pomoč, je z izpodbijanim sklepom na temelju 4. odstavka 108. člena ZPP iz procesnih razlogov zakonito zavržena, saj njeno vsebinsko obravnavanje ni dopustno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00015205
URS člen 29.. ZKP-UPB8 člen 354, 354/1, 371, 371/8, 371/1-9, 371/2.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - identiteta med obtožbo in sodbo - nedovoljen dokaz - izpovedba priče - pravice obrambe - zasliševanje obremenilnih prič oziroma soobtožencev
Zagovornica očita, da je opis očitanega dejanja v izreku izpodbijane sodbe povsem drugačen od tistega v obtožbi, saj sodišče prve stopnje iz sodbenega izreka ni izpustilo zgolj očitka, da je bila pri izdaji vozniškega dovoljenja vpisana dodatna kategorija, ampak je v sodbenem izreku izostal tudi očitek, da je obtoženec predložil veljavno vozniško dovoljenje, ki ga je vsebovala obtožba. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da zaradi take spremembe obtožbenega opisa objektivna identiteta med obtožbo in sodbo (354. člen ZKP) v ničemer ni bila porušena, saj gre zgolj za izpustitev okoliščin, ki niso pravno relevantne za kaznivo dejanje in kazensko odgovornost obtoženca. Bistvo očitka je, da je šlo za vpis lažnih podatkov v vozniško dovoljenje, ta očitek je vseskozi ostal nespremenjen.
Iz zapisnika o zaslišanju priče M. Š. izven glavne obravnave izhaja, da je M. Š. povedala, da ji je brat J. K. povedal, da je vozniško dovoljenje kupil od obtoženega F. R.. Nadalje je M. Š. povedala, da se navedeno ujema s tem, kar je njen brat izjavil policiji in pred preiskovalnim sodnikom in izhaja iz sklepa o preiskavi I Kpr 22862/2012 z dne 9.4.2013, ki ga je prebrala. Iz navedenega tako izhaja, da je priča resničnost svojih navedb o tem, kar ji je povedal brat, dokazovala s sklepom o preiskavi, torej gre samo v tem smislu za opiranje njene izpovedbe na sklep o preiskavi. Glede na navedeno po presoji pritožbenega sodišča izpovedba M. Š. ne predstavlja nezakonitega dokaza.
Pritožnica ima prav, da zaradi smrti Janeza Klemenčiča, ki je zoper obtoženca podal obremenilno izjavo, ni bilo mogoče zagotoviti njegovega neposrednega zaslišanja na glavni obravnavi in soočenja z obtožencem.
Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje izpovedbi prič Marjete Špehar in Anžeta Špeharja ter ostale izvedene dokaze ocenilo neodvisno od izjave obremenilne priče Janeza Klemenčiča. Izjava Janeza Klemenčiča torej ni odločilen dokaz, da je bilo storjeno obravnavano kaznivo dejanje, saj obtoženca obremenjujejo tudi drugi dokazi, kar povedano drugače pomeni, da tudi če tega dokaza ne bi bilo, bi bil obtoženec na podlagi drugih dokazov nedvomno spoznan za krivega obravnavanega kaznivega dejanja.
ZUJF člen 179, 179/1, 179/3, 188.. ZPIZ-2 člen 27, 28.. ZUPPJS16 člen 11.
odpravnina ob upokojitvi - starostna pokojnina
Za presojo upravičenosti do odpravnine po tretjem odstavku 179. člena ZUJF je ključno, da je tožnica izpolnila pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine za ženske že dne 25. 8. 2015, pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine za moške pa je izpolnila 25. 8. 2016. Tožnica se je upokojila 1. 9. 2016 na podlagi lastne pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnica se torej kljub izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev za ženske (dne 25. 8. 2015) v predpisanem roku dveh mesecev ni upokojila, zato ni upravičena do odpravnine po tretjem odstavku 179. člena ZUJF, ampak le do odpravnine po prvem odstavku istega člena. Toženka je tako pravilno tožeči stranki izplačala odpravnino ob upokojitvi v višini dveh plač.
Izvedenec je prepričljivo odgovoril, da je tožnica do izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke potrebovala tako fizične razbremenitve kot tudi časovno razbremenitev. V tem primeru gre za invalidnost, ne pa za začasno nezmožnost za delo, torej za bolniški stalež. Sama definicija invalidnosti v ZPIZ-2 oziroma, kot je bila sprejeta že v ZPIZ-1, ne vsebuje več elementa trajnosti sprememb v zdravstvenem stanju kot pogoja za oceno invalidnosti. Kasnejše spremembe v zdravstvenem stanju so lahko predmet novega postopka pri toženi stranki, s tem da ima le ta skladno s 94. členom ZPIZ-2, pravico, da lahko zavarovanca pozove na kontrolni pregled, na katerem se ponovno ugotovi stanje invalidnosti.
Tožena stranka s samo vložitvijo tožbe v tem individualnem delovnem sporu še ni verjetno izkazala obstoja svoje terjatve do toženca. Verjetnost obstoja terjatve se presoja glede na okoliščine, ki izhajajo iz dejstev, navedenih v predlogu za izdajo začasne odredbe. Če te zatrjevane okoliščine, ki govorijo v prid utemeljenosti tožbenega zahtevka, prevladujejo nad tistimi, ki utemeljujejo zaključek, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, se šteje terjatev za verjetno izkazano. Vprašanje verjetne izkazanosti terjatve je torej vprašanje tehtanja teh okoliščin, na podlagi katerih je mogoče sklepati o verjetni utemeljenosti oziroma, neutemeljenosti terjatve in s tem uspeha tožnika v pravdi.
pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - redno pravno sredstvo - obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - sklicevanje na razloge sodišča prve stopnje - obrazložitev pritožbe - trditveno in dokazno breme - pavšalno prerekanje - konkretiziranost navedb
Odločitvi prvo in drugostopenjskega sodišča sta med seboj povezana celota. To pa ne velja za stranko. Vsako pravno sredstvo je samostojno in mora biti tudi samostojno obrazloženo. Zato je pritožnikovo sklicevanje na to, da je vse obrazložil že v svojih prejšnjih vlogah, neupoštevno in brezpredmetno.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - restriktivna razlaga izjem - dokazna ocena - objektivne okoliščine
Oškodovanec mora na narok pristopiti, kadar gre za kaznivo dejanje, kjer se obdolženec preganja na predlog oškodovanca, saj se v nasprotnem primeru šteje, da je od kazenskega pregona odstopil. Potrdilo delodajalca, ki je priloženo pritožbi, pa potrjuje le, da je bil oškodovanec na dan naroka na službeni poti v tujini, ne pa tudi, da je šlo za neodložljivo delovno obveznost in nenačrtovano pot, torej takšno delovno obveznost, za katero bi izvedel le kratek čas pred narokom in ki bi mu objektivno onemogočala udeležbo na naroku in bi bil zato njegov izostanek opravičljiv.