OZ člen 104, 104/1, 105, 105/3. SPZ člen 96, 96/3, 96/4, 96/5, 96/6.
razveza kupoprodajne pogodbe - pogodbena kazen zaradi zamude z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - povračilo stroškov vlaganj - lastniški posestnik - potrebni in koristni stroški - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - pobot terjatev
Tožniki, ki niso dobroverni lastniški posestniki nepremičnine, bi bili upravičeni le do povračila potrebnih oziroma koristnih stroškov. Mednje tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče šteti stroškov izdelave ograje na zunanjem bazenu, namakalnega sistema za zelnico, ureditve zanemarjenega vrta in stroškov zunanje ograje, saj tožniki v zvezi s temi stroški niso opisali nobene škode, ki naj bi na nepremičnini nastala oziroma, ki bi grozila.
Pravilen je zaključek prvega sodišča, da so po poteku dodatnega roka nastale enake posledice, kot nastanejo takrat, ko je rok bistvena sestavina pogodbe. Prodajna pogodba je bila razvezana ex lege, z dnem 14. 7. 2012.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00011960
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 426. SPZ člen 32, 36.
najemno razmerje - najemna pogodba - najemna pogodba za določen čas - nova najemna pogodba - spor o obstoju najemnega razmerja - motenje posesti - regulacijska začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - petitorium absorbet posessorium - posestna pravda - petitorna pravda - pravica do posesti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka zatrjuje sklenitev novega najemnega razmerja, ki je bilo sklenjeno še pred potekom starega in ponuja dokaze. Ne gre torej za spor o lastninski pravici, ki bi tekel vzporedno s posestno pravdo, ampak za spor o obstoju najemnega razmerja in za vprašanje, če ima tožena stranka, ki je lastnica obravnavane nepremičnine, pravico do posesti ali ne.
Zakon o sodnih taksah (1990) člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/5, 12a, 12a/5, 12a/6, 12b, 12b/2. ZPP člen 7, 8, 105a, 105a/1, 337.
sodna taksa za redni postopek - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - trditveno in dokazno breme - javno objavljeni podatki - zadnje letno poročilo - vmesna bilanca - sprememba premoženjskega stanja - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - pritožbena novota - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - sprememba tožbe
Glede na to, da ob vložitvi predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse letno poročilo tožeče stranke za leto 2017 še ni bilo objavljeno na spletnem portalu AJPES, bi morala tožeča stranka aktualne razmere zatrjevati in dokazovati sama, česar pa ni storila.
Tako je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo podatke, ki so mu bili v času odločanju o predlogu tožeče stranke pač na voljo.
V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
Zgolj prepisovanje zakonskega besedila tretjega odstavka 11. člena ZST-1 v predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo takse brez nadaljnjih ustreznih pojasnil, na podlagi katerih bi bilo mogoče presojati strankino zmožnost takojšnje unovčitve premoženja, oziroma kako bi takšna unovčitev premoženja ogrozila njeno dejavnost, zagotovo ne zadošča.
Plačilo sodne takse ni procesna predpostavka za dopustitev spremembe (razširitve) tožbenega zahtevka (prvi odstavek 105.a člena ZPP).
izvrševanje roditeljske pravice - izbira osnovne šole - bistveni vpliv na razvoj otroka - izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem - usmeritev v prilagojeni program
Med šolama obstajajo razlike, ki pa so po mnenju pritožbenega sodišča odločilne za uspešen osebnostni razvoj otroka. Iz ugotovitev sodišča izhaja, da OŠ B. poleg prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom izvaja redni program osnovne šole, OŠ A. pa poleg prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom izvaja poseben program vzgoje in izobraževanja, ki je namenjen učencem, katerim je poseben program prezahteven. Na šolah sta programa prostorsko ločena, s tem, da OŠ B. izvaja pristop vključujoče šole za učence s posebnimi potrebami, katerega namen je, da se vsi učenci skupno vključujejo v šolske in zunajšolske aktivnosti. Nasprotna udeleženka utemeljeno temu programu pripisuje odločilno prednost v zagotavljanju uspešnega osebnostnega razvoja otroka.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - poslovna izguba - ogrozitev dejavnosti
Ker pri vprašanju plačila sodnih taks ni pomembno, ali in kakšno izgubo ima stranka, temveč izključno to, ali je zmožna zagotoviti sredstva za plačilo takse oziroma ali ji bi plačilo sodne takse onemogočilo poslovanje, toženka ne more uspeti s sicer tudi pavšalno pritožbeno navedbo, da ima izgubo.
ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ustrezna zaposlitev - invalid - odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tudi v primeru, kadar se iz poslovnega razloga odpoveduje pogodba o zaposlitvi invalidu, se uporablja določba petega odstavka 91. člena ZDR-1. Namen te določbe je varstvo delovnopravnega položaja delavca v primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe. Delodajalca omejuje oziroma, mu preprečuje ponudbo zaposlitve na bistveno manj zahtevnih delovnih mestih, saj mora biti vrsta in raven izobrazbe na ponujenem delovnem mestu enaka kot se je zahtevala na delavčevem prejšnjem delovnem mestu (za katerega se delavcu pogodba o zaposlitvi odpoveduje).
Za invalida velja še dodatno varstvo, saj mora biti pri zagotavljanju dela invalidu glede na pravice iz invalidskega zavarovanja izpolnjen še dodatni pogoj, da novo delovno mesto ustreza preostali delovni zmožnosti invalida.
sklep o dedovanju - dedni dogovor - izpodbijanje dednega dogovora - izpodbijanje dednega dogovora v pritožbi zoper sklep o dedovanju - tožba za izpodbijanje dednega dogovora - pritožbeni razlogi
Sklep, v katerem je sodišče povzelo dedni dogovor, je mogoče izpodbijati le iz razlogov, ker dednega dogovora niso sklenili vsi dediči, ali le-ta v sklepu ni pravilno povzet.
izvršba zaradi izterjave preživnine - dokazovanje plačila - pomanjkanje trditev
Dolžnik je posplošeno zatrjeval, da je plačila opravljal na roke zakonite zastopnice upnika, ne da bi svoje trditve ustrezno konkretiziral na način, da bi opredelil točen znesek in datum plačila. Sam je navedel, da je s plačili zamujal, tako tudi ni mogoče upoštevati že same datume zapadlosti posameznih mesečnih preživninskih dajatev kot dneve plačila. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, izvedba dokaza zaradi vezanosti trditvenega in dokaznega bremena ne sme nadomestiti pomanjkljivih trditev (212. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, je sodišče prve stopnje pravilno presojalo na podlagi kriterijev, ki jih zakon našteva v petem odstavku 11. člena ZST-1.
pogodba o finančnem leasingu - oderuška pogodba - oderuške pogodbene obresti - subjektivni in objektivni element oderuške pogodbe - pogodbene in zamudne obresti - višina obrestne mere pogodbenih obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - zapadlost posameznih obrokov - prenovitev (novacija) pogodbe
Oderuška narava obrestnega dogovora je podana ob kumulativni izpolnitvi objektivnih in subjektivnih elementov, ki jih je dolžna zatrjevati in dokazati stranka, ki se na oderuškost sklicuje. V konkretnem primeru tožena stranka ustrezne trditvene podlage glede okoriščevalske zlorabe položaja ni podala, prav tako pa tudi ni izkazala objektivnega elementa, saj pogodbena obrestna mera ne dosega niti višine zakonskih zamudnih obresti.
Sodišče prve stopnje je kot pričetek teka zakonskih zamudnih obresti pravilno upoštevalo datum posameznih zapadlosti tako, da je obračunalo zakonske zamudne obresti od naslednjega dne po zapadlosti obroka v plačilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00016731
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 6. OZ člen 39, 86, 119, 372. ZVPot člen 23, 24. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9.
ničnost kreditne pogodbe - ničnostni razlogi - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - namenski kredit - potrošniški kredit - valutna klavzula - valutna klavzula v CHF - nasprotovanje pravnega posla prisilnim predpisom - oderuška pogodba - kršitev pojasnilne dolžnosti - nepošten pogodbeni pogoj - dopustna podlaga - tuja valuta - spremembe valutnih tečajev - tečajne razlike - pogodbeni pogoji - nepošteni pogodbeni pogoji - predmet pogodbe - Direktiva Sveta 93/13/EGS - kreditna tveganja - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - slaboverni hipotekarni upnik - predvidljivost posledice - nepričakovanost in nepredvidljivost dogodka - spremenjene okoliščine - konverzija terjatev
Bistvo tožbenih in pritožbenih navedb je očitek toženi stranki, da tožnikov kljub vedenju, da se bo tečaj gibal v njuno škodo, ni obvestila o visokem tveganju, ki ga prevzemata s sklenitvijo pogodbe, kar se sedaj kaže v nesorazmernih premoženjskih izgubah na njuni strani in velikih dobičkih na strani tožene stranke. Vsebinsko je te navedbe mogoče strniti v očitek o kršitvi pojasnilne dolžnosti in nepošteni pogodbeni vsebini.
Dogovor o valutni klavzuli je glavni predmet pogodbe, saj gre za bistveni del pogodbenega razmerja. Kot takšen je lahko podvržen presoji poštenosti le, če ni bilo zadoščeno zahtevi po njegovi jasnosti in razumljivosti. Slednja pa je izpolnjena le, če je tožena stranka izpolnila svojo pojasnilno dolžnost.
Tožena stranka je bila v okviru pojasnilne dolžnosti dolžna: 1) predočiti tudi slabosti tovrstne kreditne pogodbe ter 2) tožnikoma razkriti informacije, s katerimi je razpolagala, in bi lahko pomembno vplivale na obseg njune pogodbene obveznosti.
Pojasnilna dolžnost ob sklepanju pogodb z valutno klavzulo res ne obsega obveznosti pravilnega napovedovanja gibanja tečaja, vključuje pa dolžnost predstavitve možnosti (verjetnosti) znatnega padca vrednosti domače valute ter pojasnila, kako bi uresničitev te možnosti vplivala na obseg potrošnikovih pogodbenih obveznosti, tako na višino posamezne anuitete kot tudi na višino skupnega zneska, ki bo potreben za poplačilo kredita. Navedeno velja toliko bolj v konkretnem primeru, saj je ob sklenitvi pogodbe primerjava obrestnih mer in anuitet vzbujala vtis, da je kredit z valutno klavzulo ugodnejši od kredita v domači valuti.
Glede drugega sklopa gre za vsaj pomanjkljivo ocenjen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni razpolagala z informacijami v zvezi s pričakovanim gibanjem tečaja, ki bi jih morala posredovati tožnikoma.
Ključno vprašanje za presojo slabovernosti in znatnega neravnotežja v prevzetih tveganjih tako ni, ali je tožena stranka lahko predvidela natančno gibanje tečaja, temveč, ali je lahko predvidela, da se tveganje, ki sta ga tožnika prevzela, dolgoročno ne bo realiziralo v njuno korist, da je torej verjetnost zanju negativnega gibanja tečaja pomembno večja kot verjetnost pozitivnega gibanja.
Če bo sodišče v ponovljenem postopku ugotovilo, da pojasnilna dolžnost ni bila izpolnjena, bo to odprlo vrata presoji poštenosti valutne klavzule kot glavnega predmeta pogodbe. V okviru te presoje bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je tožena stranka ob sklenitvi pogodbe ravnala dobroverno ter ali v pogodbenih pravicah in obveznostih strank obstoji znatno neravnotežje. To presojo bo moralo opraviti glede na trenutek, ko je bila pogodba sklenjena, pri čemer bo moralo upoštevati vse okoliščine, ki bi jih tožena stranka lahko poznala ob sklenitvi pogodbe in ki bi lahko vplivale na njeno poznejše izvajanje, ker pogodbeni pogoj lahko pomeni neravnotežje med strankami, ki se pokaže šele med izvajanjem pogodbe
ZSReg člen 8.. ZGD-1 člen 35.. ZDR-1 člen 20, 20/1, 109, 109/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravna oseba - zastopanje - prokurist - direktor - prenos pooblastila - pooblaščenec - objava v sodnem registru - obseg prokure - rok za podajo odpovedi - pooblastilo - podpis
V obravnavani zadevi ne gre za vprašanje veljavnosti pooblastila za samostojno zastopanje toženke, temveč gre zgolj za prenos določenih upravičenj s področja kadrovskega področja s strani direktorja toženke na posameznega zaposlenega, to je področno vodjo. ZDR-1 v prvem odstavku 20. člena izrecno določa možnost, da zakoniti zastopnik delodajalca, ki je pravna oseba, pooblasti za zastopanje posamezne zaposlene, kot tudi tretje osebe. Navedena določba je materialnopravna podlaga za sporni prenos pooblastila iz skupnega zastopanja direktorja in prokurista na posameznega zaposlenega s strani direktorja, pri čemer zadošča, da je pooblastilo podpisal zgolj direktor.
Pooblaščenec opravlja pravna dejanja za svojega pooblastitelja, v konkretnem primeru je bil to neposredno zastopani direktor, za katerega je v sodnem registru kot javni knjigi določena omejitev zastopanja. Zato ni potrebno, da bi bilo to določeno še v samem pooblastilu.
V obravnavani zadevi sta skladno s prvim odstavkom 20. člena ZDR-1 delodajalca zastopali od zakonitega zastopnika pisno pooblaščeni osebi (prokuristka in pooblaščena področna vodja), zato je za presojo pravočasnosti izredne odpovedi odločilno, kdaj se je s kršitvami seznanila zadnja od njiju.
odškodninska odgovornost - premoženjska in nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - skaženost - zmanjšanje življenjske aktivnosti - posttravmatska stresna motnja - dokazovanje z izvedencem - potni stroški - nedovoljene novote - akontacija odškodnine - valorizacija akontacij odškodnine - stroški tuje pomoči - pomoč družinskih članov - urna postavka
Toženka konkretnih trditev o tem, kako bi lahko prvo tožnik z izvajanjem psihoterapevtske obravnave (ali morebitnih drugih konkretno opredeljenih terapij) zmanjšal obseg obstoječih posledic prometne nezgode na svojem zdravju (to je preprečil nastanek škode oziroma zmanjšal njen uspeh), v postopku na prvi stopnji pravočasno ni podala. Ker takšnih (pravočasnih) trditev v postopku na prvi stopnji ni podala in ker vsebina dokaza (izvedenskega mnenja) tega ne more nadomestiti, je neupoštevno (obširno) pritožbeno pojasnjevanje, kako bi lahko prvo tožnik težave ublažil (ali celo odpravil) in kako bi moralo sodišče vse to upoštevati pri odmeri odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
nujni dediči - nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - dedna pravica - dedna izjava - odstop dednega deleža - odpoved dedovanju - vračanje daril dedičev - zmanjšanje oporočnih razpolaganj - dedna transmisija - sposobnost biti stranka - smrt dediča med zapuščinskim postopkom - sporna dejstva
Ker je A. A. zapustnico sicer preživel, a umrl pred zaključkom zapuščinskega postopka, je dedičem po pokojnem A. A. treba omogočiti udeležbo v zapuščinskem postopku po zapustnici (134. člen ZD).
A. A. je v predmetnem postopku že uveljavljal nujni delež in njegovo prikrajšanje. V lastnoročno podpisani vlogi zapuščinskemu sodišču z dne 19. 1. 2017 je obširno pojasnil, kakšna je vsebina prikrajšanja glede na to, koliko je kateri izmed dedičev po zapustnici že prejel, vključno z oporočno dedinjo. Kot pravni laik je smiselno navajal enako, kot navajajo v pritožbi zakoniti dediči. A. A. si je tako pravočasno in aktivno prizadeval za uveljavitev svojega (nujnega) dednega deleža.
družba z omejeno odgovornostjo - izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika - kazenska sodba - kaznivo dejanje zlorabe položaja - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo
Kaznivo dejanje, storjeno proti družbi, predstavlja utemeljen razlog za izključitev družbenika po tretjem odstavku 436. člena ZGD.
ZFPPIPP člen 384, 405, 405/3. ZPP člen 188, 188/4, 212, 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - teža kršitve - res iudicata - ugovor stečajnega upravitelja
Sodišče prve stopnje je odločitev utemeljilo na kršitvi 384. člena ZFPPIPP, ker pritožnica upravitelju in sodišču ni dala popolnega poročila o svojem premoženju in poslih, izvedenih v petih letih pred uvedbo stečajnega postopka. Kršitev izhaja iz ugotovitve, da je pritožnica leto dni pred uvedbo postopka osebnega stečaja (ki je bil uveden na pritožničin predlog) prejela 28.000 EUR.
Iz nadaljevanja bo tudi razvidno, da je odveč vsakršno pritožbeno izvajanje v smeri odsotnosti razlogov o tehtanju med kršitvijo in težo posledice.
ZFPPIPP člen 56, 56-1, 57, 57/1, 58, 58-2, 126, 226, 226/4, 226/4-5, 268, 296, 296/1, 300, 300/4, 357, 364, 371, 371/3, 371/10. URS člen 23. SPZ člen 128.
stečajni postopek - odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - nastanek terjatve - razdelitev posebne razdelitvene mase - ugovor proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase - procesna legitimacija - stranka stečajnega postopka - prenehanje položaja - stroški stečajnega postopka - unovčenje stečajne mase - stroški v zvezi z vnovčenjem - soglasje sodišča k plačilu stroškov - rezervacija sredstev - pravica do sodnega varstva - pravni interes - uveljavljanje pravic v pravdi
Upniki stroškov stečajnega postopka niso stranke stečajnega postopka, ki je namenjen poplačilu upnikov za njihove terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka.
O njihovih terjatvah stečajno sodišče sploh ne odloča, razen v delu, ko upravitelj sam oceni, da gre za stroške stečajnega postopka in zato zaprosi sodišče za soglasje k plačilu stroškov postopka v smislu 357. člena ZFPPIPP. Če pa se stečajni upravitelj in upnik stroškov glede poplačila stroškov ne strinjata, tak upnik ne more pravnega varstva iskati v stečajnem postopku, temveč mora to uveljavljati v posebnem pravdnem postopku.
Nesoglasij z upraviteljem upnik stroškov stečajnega postopka ne more razreševati v stečajnem postopku, zato tudi ugovarjati ne more proti načrtu razdelitve. Takega položaja višje sodišče ne ocenjuje za neustavnega, saj so upniku stroškov zagotovljena drugačna pravna sredstva – tožba v pravdnem postopku.
Terjatev, nastala zaradi odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, ne predstavlja stroška v zvezi s končanjem stečajnega postopka. Stečajni postopek se lahko konča tudi, kadar ni mogoče poplačati vseh stroškov postopka. Prva predpostavka za uporabo tega določila je, da je splošna stečajna masa neznatne vrednosti.
V breme ločitvenega upnika ni mogoče poplačevati vseh stroškov stečajnega postopka, temveč le tiste, ki so nastali v zvezi s to posebno stečajno maso, kar pa za pritožnikovo terjatev ne velja in tega niti sam ne zatrjuje.
Če bo izvotljena pravica upnika stroškov stečajnega postopka do sodnega varstva, ker tudi če bo uspel v pravdnem postopku, ne bo mogel priti do poplačila svoje terjatve, to ne bo poledica razdelitve te posebne stečajne mase, iz katere v nobenem primeru ne bi mogel biti poplačan.
zemljiška knjiga - pravni interes - pravni interes za udeležbo v postopku - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme, da izpolnjuje pogoje za udeležbo, je na stranki, ki udeležbo priglaša. Korist, ki jo pričakuje od udeležbe v postopku, mora biti pravna, izražati se mora v sferi pravnih pravic oziroma pravnih razmerij osebe, ki priglaša udeležbo. Interes po informiranosti in abstraktna možnost izjave glede nepremičnine, na kateri ima vpisanih več izvedenih pravic, ni pravna korist.
ZFPPIPP člen 384, 384/2, 384/2-1, 403, 403/1, 403/1-2. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - poslovni delež v tuji gospodarski družbi - nova dejstva in dokazi v pritožbi
Dolžnik mora v postopku osebnega stečaja v poročilu o stanju svojega premoženja dati popis svojega premoženja. Popis premoženja zajema seznam njegovega premoženja, tako zasebnega premoženja kot tistega, ki zajema podjetniško premoženje. Sem spadajo tudi deleži v tujih gospodarskih družbah.