kazenska odgovornost kot predhodno vprašanje - vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi - ni predhodno vprašanje - identično dejansko stanje - tožba na razveljavitev pogodbe - kaznivo dejanje in kazenska odgovornost - kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje samovoljnosti
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je rešitev spora v obravnavani pravdi odvisna od odločitve v kazenskih zadevah zoper obe pravdni stranki, je zmotna. Čeprav se obe kazenski zadevi nanašata na isti dogodek kot ta pravda, od okoliščin, ali je tožnik zaradi izmikanja plačilu kupnine zagrešil očitano kaznivo dejanje goljufije in ali je toženec zagrešil očitano kaznivo dejanje samovolje pri izterjavi kupnine, ni odvisna odločitev o tožbenem zahtevku v tej pravdi, ki se glasi na razveljavitev prodajne pogodbe.
Za predhodno vprašanje bi šlo le takrat, če bi bila odločitev o tožbenem zahtevku odvisna od vprašanja, ali sta pravdni stranki zagrešili očitani kaznivi dejanji in če bi bil obstoj kaznivih dejanj v pravdnem postopku pogoj za nastanek vtoževane civilno pravne posledice, kar pa v obravnavanem primeru ni.
odpoved pogodbe o upravljanju s strani etažnih lastnikov - vročanje sodnih pisanj - način vročanja - pooblaščenci - odvetnik kot pooblaščenec - pooblaščenec za sprejem pisanj - začasni zastopnik za sprejem pisanj - imenovanje skupnega pooblaščenca za prejem pisanj - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - vročanje pisanj pooblaščencu - stroški za vročanje pisanj - povrnitev stroškov
Instituta začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj za toženo stranko in pooblaščenca za sprejemanje pisanj se bistveno razlikujeta, saj začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj imenuje sodišče, pooblaščenca za sprejemanje pisanj pa imenuje stranka sama. Gre za procesna subjekta, katerima je skupno zgolj to, da je njuna postavitev namenjena poenostavitvi in pospešitvi postopka, sicer pa se položaja zaradi navedenega razlikujeta
OZ člen 34, 34/2, 35, 39. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
določljivost predmeta pogodbe - trditveno breme - dejanski lastnik - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - ničnost pogodbe zaradi predmeta - pogodba, ki nasprotuje moralnim načelom - nekonkretizirane trditve - obveznost prizadevanja
Predmet pogodbe, ki je opredeljen kot „strokovno sodelovanje in usmerjanje postopka izdelavne OPPN z vidika doseganja največje možne izrabe oziroma zazidljivosti zemljišča“ je nedoločen. Predmet pogodbe je tudi nedoločljiv, saj so pogodbena dela opredeljena z nedoločenimi pojmi, kot so "pregled dokumentacije", "usmerjanje in kontrola", "aktivnosti" oziroma "pomoč". Izpolnitvena ravnanja v Pogodbi niso konkretizirana in zato niso določena niti določljiva. Glede na raznolikost storitev, ki jih je mogoče šteti pod storitve svetovalnega inženiringa, zgolj pavšalno zatrjevanje, da naj bi šlo za identične storitve, ne zadošča za opredelitev dogovorjenih storitev. Tožena stranka v nadaljevanju postopka teh trditev ni konkretizirala, temveč je na splošno navajala, da naj bi obe pogodbi skupaj predstavljali celovito izvedbo svetovalnega inženiringa.
Tudi v primeru, ko se izvajalec storitve zaveže, da si bo prizadeval doseči končni interes naročnika (ne pa, da ga bo dosegel), mora biti obveznost določena oziroma določljiva glede izpolnitvenega ravnanja. Če ni jasno, s kakšnim ravnanjem naj bi tožena stranka prispevala h končnemu interesu investitorja, da bi bil sprejet OPPN s čim večjim faktorjem zazidljivosti, potem tudi ni mogoče ugotoviti, ali naj bi, tako kot to zatrjuje, naročilo opravila v celoti ali delno oziroma ali ga je sploh opravljala.
Nenazadnje pa tudi ni mogoče spregledati, da sta bili vsebina in obseg pogodbenih del mnogo bolj podrobno opredeljeni v ponudbi družbe R. d.o.o. z dne 10. 4. 2012. Navedeno pa posredno utemeljuje trditev tožeče stranke, da je bila pisna pogodba sklenjena iz razloga, da bi se legitimiral denarni tok iz tožeče stranke k toženi stranki, ne da bi bila na strani tožene stranke dogovorjena konkretna protistoritev. Takšna pogodbena podlaga je pri dvostranskem obligacijskem razmerju nedopustna, saj je v nasprotju z moralnimi načeli, zato je pogodba nična tudi iz tega razloga.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00012445
ZKP člen 15, 340, 340/2, 442, 442/1. KZ-1 člen 49, 49/1, 49/2, 53, 53/2, 53/2-3, 211, 211/1, 211/5, 251, 251/1. URS člen 29, 29-2.
sojenje v nenavzočnosti - neopravičen izostanek z naroka - obdolženčeva sposobnost sodelovati na glavni obravnavi - bolezensko stanje srca in ožilja - nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja - izvid in mnenje izvedenca - zloraba procesnih pravic - pravica do obrambe - temeljna jamstva poštenega postopka - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - obteževalne in olajševalne okoliščine - odmera enotne kazni - kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje ponarejanja listin
Obdolženec je simptomatiko svojega bolezenskega stanja izkoriščal v tolikšnem obsegu, da je izkazano manipuliranje z okoliščinami zavodskih objektivnih možnosti izključiti akutno poslabšanje zdravstvenega stanja, vse s ciljem pred sodiščem izkazovati nezmožnosti aktivnega sodelovanja v kazenskem postopku, doseganja preložitve narokov in neizvedbe glavne obravnave.
Sodišče je obdolžencu omogočilo aktivno sodelovanje oziroma možnost izjaviti se o vseh dokazih, obdolženec pa te pravice zavestno ni izkoristil.
odločitev o pravdnih stroških - stečajni postopek - prijava terjatve
Za rešitev spora je pomembno vprašanje, kdaj je tožnikova terjatev iz naslova pravdnih stroškov nastala, pred ali po začetku stečajnega postopka. Odgovora na to vprašanje ni mogoče najti v ZFPPIPP, ga pa daje ZPP v 163. členu, ki določa, da o povrnitvi stroškov odloči sodišče. Zato ni nobenega dvoma, da je terjatev tožnika nastala šele po začetku stečajnega postopka nad toženko.
negatorna tožba - zaščita pred vznemirjanjem - protipravno vznemirjanje lastnika - solastninska skupnost - večstanovanjska stavba - skupni deli objektov in naprave - toplovodne in plinovodne instalacije - plinska peč - posel, ki presega redno upravljanje - posel izrednega upravljanja - soglasje solastnikov - soglasje za priklop na distribucijsko omrežje - konkludentno soglasje - stvarna pasivna legitimacija
Z ravnanjem toženke, ki je odklopila plin in demontirala oba bojlerja, tožnica ni bila protipravno vznemirjena. Iz ugotovitev sodišča izhaja, da je do odklopa plina in demontaže obeh bojlerjev prišlo že dne 6. 10. 2009. O odklopu in demontaži je bila tožnica s strani toženke seznanjena, vendar temu ni nasprotovala. Nenazadnje jo takšno stanje ni motilo vse do vložitve tožbe leta 2014. Toženka je pred odklopom in demontažo pridobila soglasje takratnega začasnega upravitelja zapuščine, ki je imel 60 % delež na predmetni nepremičnini.
Priklop plina predstavlja posel, ki presega okvire rednega upravljanja. Tožnica bi morala tožbeni zahtevek za ponovni vklop plina naperiti zoper vse solastnike predmetne nepremičnine in ne le zoper toženko. Ker toženka samostojno ne bi mogla urediti priklop plina, je tožbeni zahtevek že zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije neutemeljen.
izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - podatki o prometu na transakcijskem računu - pravica do varstva osebnih podatkov - predlog državnega tožilca - odredba preiskovalnega sodnika - obrazložitev odredbe - dokazni standard - razlogi za sum
Ob smiselni razlagi 20. točke odločbe Up-1006/13 pritožbeno sodišče izpostavlja, da mora sodnik tudi v obrazložitvi odredbe izdane po določbah 156. člena ZKP pojasniti, na podlagi česa ocenjuje, da so podani razlogi za sum, da naj bi osumljenec storil ali sodeloval pri storitvi določenega kaznivega dejanja (oziroma, da je za določeno osebo, ki ni osumljenec, mogoče utemeljeno sklepati, da je udeležena v finančnih transakcijah ali poslih osumljenca), kot tudi potrebnost pridobitve zaupnih bančnih podatkov, torej da bi utegnili biti dokaz v kazenskem postopku ali so potrebni zaradi zasega predmetov ali zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi.
Dejstvo, da je predlog državnega tožilca za odreditev prikritega ukrepa obrazložen, preiskovalnega sodnika ne odvezuje dolžnosti, da sam presodi obstoj pogojev za njegovo odreditev in nato svojo odločitev skrbno obrazloži.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe - ustavitev izvršbe - potrebni pravdni stroški - umik tožbe - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - pravočasen umik tožbe
Določbo 158. člena ZPP je treba razumeti tako, da tožeči stranki pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe do pravočasnega umika tožbe in pod predpostavko, da jih pravočasno uveljavlja. Če je tožeča stranka z umikom zamudila, je posledica njene zamude, da mora toženi stranki povrniti pravdne stroške, ki so nastali potem, ko je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek.
OZ člen 186,186/3, 188, 188/1, 188/2, 346, 963, 963/1. ZPP člen 279a, 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 358, 358-3. ZVZD člen 5, 15, 15-6, 23, 23/1, 23/2, 23/3.
regres plačnika - odpoved glavni obravnavi - regresni zahtevek zavarovalnice (subrogacija) - tek zastaralnega roka - oprostitev odgovornosti imetnika nevarne stvari - protispisnost - prispevek oškodovanca
Predmet te pravde je (notranji) regresni zahtevek iz prvega odstavka 188. člena OZ. Ker je zavarovalnica z izplačilom odškodnine oškodovancu vstopila v položaj svojega zavarovanca, tako kot to določa pravilo o subrogaciji iz prvega odstavka 963. člena OZ, se tudi začetek in dolžina zastaralnega roka za njen regresni zahtevek proti sopovzročitelju škode določata po zastaralnem roku terjatve, v katero zavarovalnica vstopa.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - upravičeni predlagatelj - lastnik objekta
Iz navedenega izhaja, da lastnik objekta, ki stoji na istem naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov določene pravne osebe, ni oseba, ki bi bila zavezana obvestiti registrsko sodišče, da navedena pravna oseba na tem naslovu ne posluje in nima urejenega hišnega predalčnika.
Le v kolikor bi predlagateljica trdila, da subjektu vpisa ni dala dovoljenja za poslovanje na naslovu K., bi lahko nastopala kot upravičena predlagateljica začetka postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije subjekta vpisa. Vendar pa tega ni trdila.
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 15, 19.. ZPP člen 155.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških
Prva pripravljalna vloga tožnika je bila za postopek potrebna. V njej se tožnik vsebinsko opredeljuje do pravno pomembnih vprašanj v predmetnem individualnem delovnem sporu in ne gre zgolj za ponovitev tožbenih trditev. Zgolj dejstvo, da gre za zadevo, glede katere se je vodil vzorčni postopek, in da tožnik (med drugim) prepisuje stališča iz vzročnega postopka, na (ne)potrebnost pripravljalne vloge ne vpliva. Tožnik je v navedenem pripravljalnem spisu predlagal tudi dokaze. Prva pripravljalna vloga tožnika je bila tako potrebna za postopek, zato mu ni mogoče odreči povrnitve stroškov za njeno sestavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00012284
ZPP člen 13, 13/1. URS člen 23.
predhodno vprašanje - vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi - pridobitev hipoteke na podlagi sklepa o izvršbi - zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke - tožba na ugotovitev ničnosti - ničnost hipoteke - zemljiškoknjižni postopek - pravdni postopek - zastoj v postopku - pravica do učinkovitega sodnega varstva
Ker je zemljiškoknjižni postopek strogo formalni postopek, pravno vprašanje lastništva nepremičnin pa se rešuje v matičnem - pravdnem postopku, prekinitev postopka ni smotrna za hitro rešitev spora in bi lahko povzročila nesorazmeren zastoj v pravdi o glavni zadevi.
PRAVO DRUŽB - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - SODNI REGISTER
VSL00013135
ZGD-1 člen 17, 23, 23/1. ZSReg člen 30, 30/2, 30/3. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-a, 47/2.
firma družbe - obseg preizkusa - vpis ustanovitve družbe v sodni register - zavrnitev predloga - odredba o odpravi pomanjkljivosti
Pritožbeno sodišče je opozorilo registrsko sodišče, da se pri odločanju o vpisu družbe z izbrano firmo sodišče po prvem odstavku 23. člena ZGD-1 ne omeji le na kontrolo firm subjektov vpisa, ki so bili na dan vložitve predloga za vpis ustanovitve družbe (to je 28. 2. 2017), vpisani v sodni register, torej le na preizkus jasnega razlikovanja od že registriranih firm in imen drugih subjektov v Republiki Sloveniji, pač pa tudi ali je vpis firme skladen z določbami poglavja ZGD-1 o firmi. Glede na pritožbene navedbe pritožnika o že registrirani blagovni znamki S., s katero se opravlja dejavnost izposoje vozil in upravljanja voznih parkov, je opozorilo na relevantnost presoje dopustnosti izbrane firme subjekta vpisa po 17. členu ZGD-1.
Po presoji pritožbenega sodišča je materialno pravno pravilno in utemeljeno očitno registrsko sodišče štelo, da je firma subjekta vpisa E. d.o.o. v nasprotju z določbo 17. člena ZGD-1. Firma predlagane ustanovitve družbe je namreč nezakonita že zato, ker vsebuje registrirano blagovno znamko S.
Z odredbo Srg 2017/42389 z dne 13. 11. 2017 je registrsko sodišče skladno z drugim odstavkom 30. člena ZSReg predlagatelja pozvalo, da v 15 dneh po prejemu odredbe spremeni firmo subjekta vpisa in ustrezno spremeni spremljajoče listine, potrebne za ustanovitev družbe. V danem 15 dnevnem roku, to je do 4. 1. 2018, predlagatelj ni odreagiral na odredbo. V taki situaciji je imelo registrsko sodišče podlago za zavrnitev predloga za vpis ustanovitve družbe E. d.o.o. v tretjem odstavku 30. člena ZSReg.
Po izvedenem postopku po drugem odstavku 30. člena ZSReg registrsko sodišče ni imelo več podlage za presojo (ne) ustreznosti izbrane firme po predlogu za vpis v sodni register, saj je to presojo opravilo že pred izdajo odredbe o dopolnitvi predloga.
Pojma posesti stvarne služnosti SPZ ne pozna več, vendar se s tem varstvo posestnega položaja imetnika stvarne služnosti vsebinsko ni spremenilo. Sprememba je bolj redakcijske in ne vsebinske narave, saj se je opustila odvečna odločba o posesti pravice stvarne služnosti, ker je ta pojmovno zajeta že v natančneje določeni soposesti stvari.
Priznavanje soposesti tistemu, ki skupaj z drugimi poseduje stvar ali izključno poseduje le del stvari, vključuje položaj tistega, ki je dejansko uporabil nepremičnino drugega v obsegu, ki ustreza vsebini stvarne služnosti. Za posestno varstvo zadošča zatrjevana in dokazana delna oblast nad stvarjo, pri čemer zatrjevanje pravice, na kateri takšna oblast temelji (stvarna služnost), ni pomembno.
ZFPPIPP člen 341, 341/3, 341/3-1, 341/7, 342, 342/2, 342/3, 347, 347/1. ZGD-1 člen 10a, 10a/1, 481, 481/3.
stečajni postopek - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo - sklep o prodaji - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - upraviteljev predlog za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - predkupna pravica - prenos poslovnega deleža - omejitve ustanavljanja družb ter pridobitve statusa družbenika - kogentna zakonska določba
Upraviteljev predlog za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe mora vsebovati tudi upraviteljevo stališče o tem, ali je predmet prodaje, predmet predkupne pravice. To stališče mora upravitelj tudi ustrezno obrazložiti.
ZGD-1 vsebuje kogentna pravila o kontroli omejitev pri pridobivanju poslovnih deležev družb, določena v 10.a členu ZGD-1, na katera je potrebno pri sklenitvi pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža paziti po uradni dolžnosti. Če se ugotovi, da obstajajo razlogi za omejitev pri pridobitvi poslovnega deleža iz 1. do 3. točke prvega odstavka 10.a člena ZGD-1, je treba soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe zavrniti.
vstop novega upnika - pravica do izjave pred sodiščem
Pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika je treba zagotoviti dolžniku pravico do izjave in mu vročiti predlog novega upnika še pred odločitvijo.
dokazovanje z izvedencem - postavitev novega izvedenca - neposlovna odškodninska odgovornost - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - zlom leve koželjnice - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Bolečina je subjektivna kategorija, vendar izvedensko mnenje služi ne le objektivizaciji obsega škode, ampak tudi preveritvi verodostojnosti oškodovančevih trditev in izpovedbe.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013497
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131, 171, 179. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 4, 4/3, 21.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - krivdna odgovornost - varnost in zdravje pri delu - neustrezna delovna oprema
Tožnica v tem sporu vtožuje plačilo odškodnine za škodo, ki ji je nastala spornega dne med opravljanjem dela pri toženi stranki. Na tožnico je med razlaganjem in popisovanjem škatel s čevlji padlo stojalo za nogavice, ki ni bilo ustrezno pritrjeno na leseno paleto, in jo poškodovalo. Tožena stranka je v zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom opustila dolžno skrbnost. V skladu z določilom tretjega odstavka 4. člena Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme namreč delovna oprema ne sme povzročati nepredvidenih nevarnosti in škodljivosti, kot jih je povzročilo nestabilno in nezavarovano stojalo v obravnavani zadevi, po določilu 21. člena navedenega pravilnika pa bi morala tožena stranka poskrbeti, da je delovna oprema (stojalo za nogavice) pritrjena s sponami ali drugimi sredstvi na trdno podlago (leseno paleto). Zato je tožena stranka krivdno odgovorna tožnici za nastalo škodo.
ZDR-1 člen 15, 15/3, 110, 110/1, 110/1-4, 110/2, 111, 111/1, 111/1-4, 200, 200/3.. ZDR člen 13, 204, 204/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost - sodna razveza
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da je tožena stranka z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 12. 2016 tožniku odpovedala delovno razmerje, ki ni več obstajalo (prenehalo je namreč že 12. 12. 2016 na podlagi tožnikove izredne odpovedi), pravilno odločilo, da je izredna odpoved tožene stranke pravno neučinkovita. Stališče, da pogodbe o zaposlitvi, ki je bila že odpovedana in je prva odpoved že pričela učinkovati, ni mogoče ponovno odpovedati, ker pogodba, ki se na tak način odpoveduje, ne obstoji več, izhaja tudi iz primerljive zadeve Vrhovnega sodišča RS.
Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališča, da se za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki odpoveduje (v trenutku odpovedi) neobstoječe delovno razmerje, smiselno uporablja določba tretjega odstavka 13. člena ZDR, da pravica do uveljavljanja ničnosti ne preneha (enako določa tretji odstavek 15. člena sedaj veljavnega ZDR-1) in da zato uveljavljanje pravne neučinkovitosti take odpovedi ni vezano na uveljavljanje s posebno tožbo pred sodiščem v roku iz tretjega odstavka 204. člena ZDR (tretjega odstavka 200. člena ZDR-1).