Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 15, 19.. ZPP člen 155.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških
Prva pripravljalna vloga tožnika je bila za postopek potrebna. V njej se tožnik vsebinsko opredeljuje do pravno pomembnih vprašanj v predmetnem individualnem delovnem sporu in ne gre zgolj za ponovitev tožbenih trditev. Zgolj dejstvo, da gre za zadevo, glede katere se je vodil vzorčni postopek, in da tožnik (med drugim) prepisuje stališča iz vzročnega postopka, na (ne)potrebnost pripravljalne vloge ne vpliva. Tožnik je v navedenem pripravljalnem spisu predlagal tudi dokaze. Prva pripravljalna vloga tožnika je bila tako potrebna za postopek, zato mu ni mogoče odreči povrnitve stroškov za njeno sestavo.
ZDR-1 člen 15, 15/3, 110, 110/1, 110/1-4, 110/2, 111, 111/1, 111/1-4, 200, 200/3.. ZDR člen 13, 204, 204/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost - sodna razveza
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da je tožena stranka z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 12. 2016 tožniku odpovedala delovno razmerje, ki ni več obstajalo (prenehalo je namreč že 12. 12. 2016 na podlagi tožnikove izredne odpovedi), pravilno odločilo, da je izredna odpoved tožene stranke pravno neučinkovita. Stališče, da pogodbe o zaposlitvi, ki je bila že odpovedana in je prva odpoved že pričela učinkovati, ni mogoče ponovno odpovedati, ker pogodba, ki se na tak način odpoveduje, ne obstoji več, izhaja tudi iz primerljive zadeve Vrhovnega sodišča RS.
Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališča, da se za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki odpoveduje (v trenutku odpovedi) neobstoječe delovno razmerje, smiselno uporablja določba tretjega odstavka 13. člena ZDR, da pravica do uveljavljanja ničnosti ne preneha (enako določa tretji odstavek 15. člena sedaj veljavnega ZDR-1) in da zato uveljavljanje pravne neučinkovitosti take odpovedi ni vezano na uveljavljanje s posebno tožbo pred sodiščem v roku iz tretjega odstavka 204. člena ZDR (tretjega odstavka 200. člena ZDR-1).
varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - vzpostavitev prejšnjega stanja - prepovedni zahtevek
Kljub že vzpostavljenem stanju pred vznemirjanjem je tožbeni zahtevek, ki meri na prepoved ponovnega vznemirjanja lastninske pravice, utemeljen, saj glede na toženkino ravnanje pred vložitvijo tožbe in še med pravdo obstaja nevarnost, da bo toženka v bodoče ponovno ovirala tožničin dostop do kletnih prostorov.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - upravičeni predlagatelj - lastnik objekta
Iz navedenega izhaja, da lastnik objekta, ki stoji na istem naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov določene pravne osebe, ni oseba, ki bi bila zavezana obvestiti registrsko sodišče, da navedena pravna oseba na tem naslovu ne posluje in nima urejenega hišnega predalčnika.
Le v kolikor bi predlagateljica trdila, da subjektu vpisa ni dala dovoljenja za poslovanje na naslovu K., bi lahko nastopala kot upravičena predlagateljica začetka postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije subjekta vpisa. Vendar pa tega ni trdila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012063
SPZ člen 228, 244, 244/1, 247, 247/1. OZ člen 3, 86, 86/1. ZZZDR člen 2. ZPP člen 213.
izpraznitev stanovanja - osebna služnost stanovanja - služnostni upravičenec - osebna služnost rabe - družinski člani - numerus clausus stvarnih pravic - prosto urejanje obligacijskih razmerij - zavrnitev dokaznih predlogov
Število osebnih služnosti je omejeno (228. člen SPZ), zato stranke ne morejo poljubno oblikovati novih osebnih služnosti, ki bi imele naravo stvarnih pravic.
taksna oprostitev - presoja okoliščin, ki opredeljujejo premoženjski položaj vložnika - blokada sredstev na računu - nepremično premoženje
V skladu z ustaljeno prakso ESČP je treba v izhodišču presojati posameznikovo zmožnost plačila sodne takse. Ta zmožnost mora biti dejanska in učinkovita.
Ne zadošča le pravna dopustnost prometa s premoženjem, na kar se je oprlo sodišče prve stopnje v zvezi z dolžničinimi obremenjenimi nepremičninami, ampak dejanska možnost, da se vnovči za plačilo sodne takse. Za plačilo sodne takse se zahteva velika likvidnost premoženja, že po naravi stvari pa je obremenjene nepremičnine težko hitro vnovčiti s prodajo ali oddajo v najem. V takem položaju je podana velika verjetnost, da bo predlagateljica taksne oprostitve prisiljena plačati sodno takso iz sredstev, ki so sicer opredeljena kot minimalni vir za preživljanje sebe in družinskih članov.
prekoračenje trditvene podlage - kršitev pravice do izjavljanja v postopku - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja
Sodišče je štelo, da je toženec z nameni nakazil, ki jih je navedel na plačilnih nalogih, opravil izbiro o izpolnitvi, o kateri je bila tožeča stranka obveščena. Pri tem pa je sodišče prekoračilo trditveno podlago tožene stranke, ki tega ni zatrjevala, pač pa je tekom postopka trdila le, da je terjatev do tožeče stranke že poplačala.
Terjatev dolžnika je nastala pred začetkom stečajnega postopka, do povratne cesije prišlo šele po začetem stečaju, kar prepoveduje 263. člen ZFPPIPP. Namen tega posebnega pravila je preprečiti, da bi posamezni upniki zlorabili privilegij, ki ga omogoča splošno pravilo o nedovoljenosti pobota v stečaju.
izbrisni razlog - neobstoj premoženja družbe kot izbrisni razlog - izbrisni razlog subjekt ne posluje na registriranem poslovnem naslovu - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - razlogi za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa - odločanje o ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa - ugovor upnika - nepravilna razlaga odločbe Ustavnega sodišča
Iz nosilnih razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče obravnavalo ugovor subjekta vpisa in upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča U-I-57/15-13 in U-I-2/16-6 z dne 14. 4. 2016, postopek ustavilo.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je omenjeno odločbo Ustavnega sodišča registrsko sodišče delno povzelo iztrgano iz konteksta celotne odločbe in okvira obravnave ter ugotovljene protiustavnosti ZFPPIPP. Ustavno sodišče je namreč v navedeni odločbi ugotovilo protiustavnost ZFPPIPP zaradi neenakosti položajev upnikov, ki želijo z ugovorom preprečiti izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije glede na to, ali je bil postopek izbrisa začet na podlagi izbrisnega razloga po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (da je subjekt vpisa prenehal poslovati, nima premoženja in je izpolnil vse svoje obveznosti), ali pa na podlagi izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (da subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register).
Iz celotnega konteksta odločbe Ustavnega sodišča izhaja, da se možnost uveljavljanja vsebinsko enakega ugovora kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP tudi v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, nanaša le na ugovor upnika, ne pa na ugovor subjekta vpisa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM00014782
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 38, 38/1. KZ-1 člen 44, 45, 45/2, 47, 47/5, 75, 75/1, 86, 86/11,186, 186/1, 186/3, 307, 307/1. ZKP člen 83, 95, 95/1, 371, 371/1, 371/1-2, 371/1-9, 371/1-11, 372, 373, 383, 383/1, 387.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - dvom v nepristranost sodnika - izločitev dokazov - pravica do informacijske zasebnosti - hramba odvzetih prstnih odtisov - nejasni razlogi sodbe - beneficium cohaesionis - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - odločba o kazenski sankciji - primerna kazen - kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivnih snovi - obteževalne in olajševalne okoliščine - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih - direktni naklep - stranska denarna kazen - stroški kazenskega postopka - očitek protispisnosti - prekoračitev obtožbe - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili - zakonitost pri izrekanju kazni - koristoljubni namen - način odvzema premoženjske koristi
Hranjenje prstnih odtisov v bazi podatkov, za katere sodišče prve stopnje ugotavlja, da so bili hranjeni zakonito, namreč ovrže Ustavno sodišče z odločbo U-I-312/11-21 z dne 13. 2. 2014, ki je v postopku za oceno ustavnosti ugotovilo, da je v bazi profila DNK ni možno hraniti DNK profilov za osebe, ki niso bile pravnomočno obsojene, kot je to primer v obravnavani zadevi.
odločitev o pravdnih stroških - stečajni postopek - prijava terjatve
Za rešitev spora je pomembno vprašanje, kdaj je tožnikova terjatev iz naslova pravdnih stroškov nastala, pred ali po začetku stečajnega postopka. Odgovora na to vprašanje ni mogoče najti v ZFPPIPP, ga pa daje ZPP v 163. členu, ki določa, da o povrnitvi stroškov odloči sodišče. Zato ni nobenega dvoma, da je terjatev tožnika nastala šele po začetku stečajnega postopka nad toženko.
prikriti preiskovalni ukrep - tajno opazovanje in sledenje - pristojna uradna oseba - preiskava carinskih organov - preiskava prevoznega sredstva
Uslužbenca FURS sta z izvajanjem poostrenega nadzora z namenom finančnega nadzora in nadzora nad vnosom, iznosom, tranzitom in prenosom carinskega in trošarinskega blaga, dejansko izvajala klasične metode opravljanja nalog pooblaščenih oseb FURS, v skladu z določbami ZFU in Pravilnika. Njune aktivnosti torej nikakor niso pomenile izvajanja prekritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja in sledenja. Pri ukrepu po 149.a členu ZKP gre namreč za načrtno, dalj časa trajajoče ali ponavljajoče opazovanje osumljenca ali določene osebe z uporabo tehničnih naprav za ugotavljanje položaja in gibanja ter tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu, fotografiranjem in video snemanjem. Takšnih aktivnosti pa pooblaščena uslužbenca FURS v obravnavanem primeru nista izvajala, niti pritožnik tega ne zatrjuje.
Dokazi, pridobljeni na podlagi njunih zakonitih aktivnosti in ukrepov, torej niso bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne s kršitvijo določb kazenskega postopka. Zato niso dokazi, na katere sodišče ne bi smelo opreti sodne odločbe, in jih posledično ni dopustno izločiti iz spisa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - doseganje pričakovanih delovnih rezultatov
V 11. členu tožnikove pogodbe o zaposlitvi je bilo določeno, da nedoseganje plana na letni, kvartalni ali mesečni ravni v višini 60 % določenih planov predstavlja razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ter da je tožena stranka upravičena preverjati doseganje planov, ki jih določi v skladu s svojo poslovno politiko in glede na predhodne rezultate delavca. Delovni rezultat tožnika v letu 2012 je bil občutno slabši od tistega v letu 2011. Posledično je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o tem, da je imela tožena stranka glede določila pogodbe o zaposlitvi in ugotovljen rezultat tožnikovega dela v prvem polletju leta 2012 utemeljen razlog za podajo izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00012445
ZKP člen 15, 340, 340/2, 442, 442/1. KZ-1 člen 49, 49/1, 49/2, 53, 53/2, 53/2-3, 211, 211/1, 211/5, 251, 251/1. URS člen 29, 29-2.
sojenje v nenavzočnosti - neopravičen izostanek z naroka - obdolženčeva sposobnost sodelovati na glavni obravnavi - bolezensko stanje srca in ožilja - nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja - izvid in mnenje izvedenca - zloraba procesnih pravic - pravica do obrambe - temeljna jamstva poštenega postopka - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - obteževalne in olajševalne okoliščine - odmera enotne kazni - kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje ponarejanja listin
Obdolženec je simptomatiko svojega bolezenskega stanja izkoriščal v tolikšnem obsegu, da je izkazano manipuliranje z okoliščinami zavodskih objektivnih možnosti izključiti akutno poslabšanje zdravstvenega stanja, vse s ciljem pred sodiščem izkazovati nezmožnosti aktivnega sodelovanja v kazenskem postopku, doseganja preložitve narokov in neizvedbe glavne obravnave.
Sodišče je obdolžencu omogočilo aktivno sodelovanje oziroma možnost izjaviti se o vseh dokazih, obdolženec pa te pravice zavestno ni izkoristil.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00012457
KZ-1 člen 86, 86/11.. ZKP člen 402, 402/3.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - izvršitev izrečene zaporne kazni
Popolna neodzivnost, pasivnost in ignorantski odnos obsojenega do privilegija, ki mu ga je z izrečeno sodbo omogočilo sodišče prve stopnje, da se torej izrečena kazen zapora nadomesti z delom v splošno korist, zato po oceni pritožbenega sodišča ne omogočajo in ne dopuščajo nobenega podaljševanja izvršitve kazni na ta način. Zgolj obsojenčeva prošnja, da se ga ponovno napoti na CSD za dogovor za opravljanje družbeno koristnega dela, ko je hkrati očitno, da sam v tej smeri ni storil prav ničesar, namreč na podlagi vseh ugotovljenih dejstev in okoliščin ni nobena garancija, da bi obsojenec svoje obveznosti tudi dejansko izpolnil.
V napadenem sklepu ni obrazloženo, zakaj sodišče prve stopnje šteje stroške, naložene priči, med krivdne stroške, torej take, ki jih je povzročila priča. Na splošno velja, da stroški niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je bil po zakonu obvezen storiti, oziroma kadar so mu objektivne okoliščine, ki se jim ni bilo mogoče izogniti preprečevale, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov. Priča navaja, da je s preložitvijo glavne obravnave bila ustno seznanjena, pisno vabilo pa bi sodišče lahko poslalo po pošti. Zakaj tega ni storilo, v napadenem sklepu ni obrazloženo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00011903
OZ člen 126, 190, 191. ZPSPP člen 19. SPZ člen 68, 115.
poslovni prostor - najemna pogodba - pravice in obveznosti iz najemnega razmerja - stroški obratovanja - odgovornost najemnika za plačilo obratovalnih stroškov - aktivna legitimacija upravnika - pasivna legitimacija najemnika - obveznost lastnika - neupravičena obogatitev - izdatek za drugega - verzija - pogodba v korist tretjega
SPZ kot zavezanca za plačilo stroškov uporabe, upravljanja in drugih bremen, ki se nanašajo na celo stvar, določa solastnike v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev (primerjaj 68. in 115. člen SPZ) oziroma v konkretnem primeru lastnika in ne najemnika. Nesporno je, da toženec ni lastnik poslovnega prostora, pač pa le najemnik oziroma dejanski uporabnik prostora. V postopku na prvi stopnji je bilo sicer ugotovljeno, da sta se najemnik, tj. toženec in lastnik sporne nepremičnine v Pogodbi o najemu poslovnih prostorov z dne 11. 2. 2016 (Najemna pogodba) dogovorila, da stroški obratovanja bremenijo najemnika (9. in 10. Najemne pogodbe). Vendar navedena pogodba ureja le razmerje med najemnikom in lastnikom, določa njune medsebojne pravice in obveznosti (inter partes), ne ureja pa razmerja oz. obveznosti najemnika do upravnika oz. tretjih oseb.
Posledično tudi ne drži stališče tožeče stranke, da naj bi šlo pri sklepanju Najemne pogodbe za pogodbo v korist tretjega (126. člen OZ). Korist tretjega se namreč kaže v pridobitvi lastne in neposredne pravice tretjega zahtevati od dolžnika izpolnitev pogodbe, za kar pa v konkretnem primeru ne gre, saj sta najemnik in najemodajalec zgolj dogovorila, da je obveznost plačati stroške obratovanja na najemniku ter določila način plačevanja le-teh.
Določilo 19. člena ZPSPP ureja le relativno razmerje med najemodajalcem in najemnikom. Ne nanaša pa se na razmerje med upravnikom (kadar ni najemodajalec) in najemnikom. Zato ne predstavlja pravne podlage, na kateri bi upravnik smel vtoževati stroške upravljanja, obratovanja in vzdrževanja neposredno od najemnika poslovnega prostora.
Pri neupravičeni pridobitvi na podlagi 190. člena OZ se zahteva, da je stranka, ki je plačala dolg, menila, da izpolnjuje svoj dolg oziroma, če je vedela, da ni dolžna plačati, bi si za uspešno uveljavljanje vračila morala pridržati pravico zahtevati nazaj (191. člen OZ). Iz okoliščin v predmetnem gospodarskem sporu pa izhaja, da je tožeča stranka plačala dolg, za katerega je vedela, da ni njen. Za uspešno uveljavljanje verzijskega zahtevka na podlagi 197. člen OZ (izdatek za drugega) pa bi morala izkazati, da je bila tožena stranka, za katero je tožeča stranka potrošila svoja sredstva, to obveznost dolžna izpolniti na podlagi zakona.
pravica dostopa do omrežja za prenos električne energije - dostop do omrežja električne energije - nelegalna gradnja - ranljivi odjemalci in nujna oskbra - romska skupnost - pravica do varnosti - kolizija pravic
Določilo 51. člena EZ-1, na katerega se sklicuje tožnik, v njegovem primeru nedvomno ni uporabno. Tožnik namreč ni (ranljivi) odjemalec električne energije, ker doslej nesporno (še) ni (bil) legalno priključen na omrežje. Objekt, v katerem živi, je nelegalna gradnja, zato tožnik ne izpolnjuje pogojev po 147. členu EZ-1 za priključitev na omrežje, prav tako ne predpisanih tehničnih zahtev iz 149. člena EZ-1. Posebne pravice, ki jih tožnik kot pripadnik romske skupnosti terja zase v zvezi z dostopom do električnega omrežja, pa so v očitni koliziji z ustavno pravico do varnosti.
Krajše odsotnosti tožnice z dela v spornem obdobju, zaradi katerih je opravila manj ur, kot je znašala delovna obveznost redno zaposlenega delavca pri toženi stranki za polni delovni čas, ne pomeni, da je šlo le za občasno delo s prekinitvami, in da ni šlo za nepretrgano opravljanje dela v smislu definicije delovnega razmerja iz 4. člena ZDR-1.