ZUP člen 87, 87/1, 87/4, 274, 274/1, 274/2, 277.. ZPIZ-2B člen 37, 37/4.
lastnost zavarovanca - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - izredno pravno sredstvo - fikcija vročitve - pravilno vročanje - potek roka
Za presojo pravilnosti in zakonitosti sklepa z dne 15. 12. 2016 o zavrženju predloga za odpravo odločbe je odločilno le dejstvo, da je rok za uveljavljanje izrednega pravnega sredstva potekel najpozneje 10. 10. 2011. Odločba o zavrnitvi pritožbe zoper prvostopenjsko z dne 26. 4. 2010 o lastnosti zavarovanca od 7. 1. 1996 dalje je bila namreč izdana 20. 9. 2010, hkrati pa se šteje, da je bila tožniku vročena 10. 10. 2010.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00013114
URS člen 35, 39. OZ člen 131, 179.
povrnitev premoženjske škode - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti - objava prispevka v oddaji - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - novinarsko poročanje - pravica do svobode izražanja medijev - pravica javnosti do obveščenosti - kolizija ustavnih pravic - protipravnost ravnanja novinarja - žaljiva vsebina - objektivna žaljivost - (ne)resničnost izjave - resničnost navedb v članku - resničnost žaljivih dejstev kot izključitveni razlog
Pomanjkanja konkretnih trditev o obstoju razumnih razlogov za objavo zapisanega ne more nadomestiti dokaz oziroma posplošena izjava priče (novinarke) o tem, da pred objavo vedno vse preveri.
Zapis pod fotografijo (kljub temu, da je zapisan v vprašalni obliki) ne negira zapisanega, ampak dopušča, da je zapisano resnično.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012063
SPZ člen 228, 244, 244/1, 247, 247/1. OZ člen 3, 86, 86/1. ZZZDR člen 2. ZPP člen 213.
izpraznitev stanovanja - osebna služnost stanovanja - služnostni upravičenec - osebna služnost rabe - družinski člani - numerus clausus stvarnih pravic - prosto urejanje obligacijskih razmerij - zavrnitev dokaznih predlogov
Število osebnih služnosti je omejeno (228. člen SPZ), zato stranke ne morejo poljubno oblikovati novih osebnih služnosti, ki bi imele naravo stvarnih pravic.
postopek prisilne likvidacije - prenehanje družbe - komanditna družba - prenehanje komanditne družbe - smiselna uporaba določb o d.n.o. - razlogi za prenehanje - nedelujoče poslovodstvo
Družba, zoper katero je bil začet postopek prisilne likvidacije, je ustanovljena v pravnoorganizacijski obliki kot komanditna družba. ZGD-1 v določbah o komanditni družbi nima posebne ureditve o prenehanju take družbe, pač pa v drugem odstavku 135. člena ZGD-1 napotuje na smiselno uporabo določb zakona, ki velja za družbo z neomejeno odgovornostjo, torej tudi na smiselno uporabo določbe 105. člena ZGD-1, ki opredeljuje razloge, zaradi katerih preneha družba z neomejeno odgovornostjo. Med temi razlogi ni razloga, da družba preneha, če poslovodstvo družbe ne deluje. Nedelujoča uprava oziroma poslovodstvo družbe je razlog za prenehanje le-te očitno po ZGD-1 le pri kapitalskih družbah, ne pa pri osebnih družbah.
Tako se pokaže, da nedelujoče poslovodstvo komanditne družbe ni zakonski razlog za prenehanje družbe in da je s sklicevanjem na materialnopravno določbo o prenehanju družbe z omejeno odgovornostjo prvostopenjsko sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo.
dokazovanje z izvedencem - postavitev novega izvedenca - neposlovna odškodninska odgovornost - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - zlom leve koželjnice - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Bolečina je subjektivna kategorija, vendar izvedensko mnenje služi ne le objektivizaciji obsega škode, ampak tudi preveritvi verodostojnosti oškodovančevih trditev in izpovedbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00012445
ZKP člen 15, 340, 340/2, 442, 442/1. KZ-1 člen 49, 49/1, 49/2, 53, 53/2, 53/2-3, 211, 211/1, 211/5, 251, 251/1. URS člen 29, 29-2.
sojenje v nenavzočnosti - neopravičen izostanek z naroka - obdolženčeva sposobnost sodelovati na glavni obravnavi - bolezensko stanje srca in ožilja - nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja - izvid in mnenje izvedenca - zloraba procesnih pravic - pravica do obrambe - temeljna jamstva poštenega postopka - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - obteževalne in olajševalne okoliščine - odmera enotne kazni - kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje ponarejanja listin
Obdolženec je simptomatiko svojega bolezenskega stanja izkoriščal v tolikšnem obsegu, da je izkazano manipuliranje z okoliščinami zavodskih objektivnih možnosti izključiti akutno poslabšanje zdravstvenega stanja, vse s ciljem pred sodiščem izkazovati nezmožnosti aktivnega sodelovanja v kazenskem postopku, doseganja preložitve narokov in neizvedbe glavne obravnave.
Sodišče je obdolžencu omogočilo aktivno sodelovanje oziroma možnost izjaviti se o vseh dokazih, obdolženec pa te pravice zavestno ni izkoristil.
V napadenem sklepu ni obrazloženo, zakaj sodišče prve stopnje šteje stroške, naložene priči, med krivdne stroške, torej take, ki jih je povzročila priča. Na splošno velja, da stroški niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je bil po zakonu obvezen storiti, oziroma kadar so mu objektivne okoliščine, ki se jim ni bilo mogoče izogniti preprečevale, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov. Priča navaja, da je s preložitvijo glavne obravnave bila ustno seznanjena, pisno vabilo pa bi sodišče lahko poslalo po pošti. Zakaj tega ni storilo, v napadenem sklepu ni obrazloženo.
PRAVO DRUŽB - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - SODNI REGISTER
VSL00013135
ZGD-1 člen 17, 23, 23/1. ZSReg člen 30, 30/2, 30/3. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-a, 47/2.
firma družbe - obseg preizkusa - vpis ustanovitve družbe v sodni register - zavrnitev predloga - odredba o odpravi pomanjkljivosti
Pritožbeno sodišče je opozorilo registrsko sodišče, da se pri odločanju o vpisu družbe z izbrano firmo sodišče po prvem odstavku 23. člena ZGD-1 ne omeji le na kontrolo firm subjektov vpisa, ki so bili na dan vložitve predloga za vpis ustanovitve družbe (to je 28. 2. 2017), vpisani v sodni register, torej le na preizkus jasnega razlikovanja od že registriranih firm in imen drugih subjektov v Republiki Sloveniji, pač pa tudi ali je vpis firme skladen z določbami poglavja ZGD-1 o firmi. Glede na pritožbene navedbe pritožnika o že registrirani blagovni znamki S., s katero se opravlja dejavnost izposoje vozil in upravljanja voznih parkov, je opozorilo na relevantnost presoje dopustnosti izbrane firme subjekta vpisa po 17. členu ZGD-1.
Po presoji pritožbenega sodišča je materialno pravno pravilno in utemeljeno očitno registrsko sodišče štelo, da je firma subjekta vpisa E. d.o.o. v nasprotju z določbo 17. člena ZGD-1. Firma predlagane ustanovitve družbe je namreč nezakonita že zato, ker vsebuje registrirano blagovno znamko S.
Z odredbo Srg 2017/42389 z dne 13. 11. 2017 je registrsko sodišče skladno z drugim odstavkom 30. člena ZSReg predlagatelja pozvalo, da v 15 dneh po prejemu odredbe spremeni firmo subjekta vpisa in ustrezno spremeni spremljajoče listine, potrebne za ustanovitev družbe. V danem 15 dnevnem roku, to je do 4. 1. 2018, predlagatelj ni odreagiral na odredbo. V taki situaciji je imelo registrsko sodišče podlago za zavrnitev predloga za vpis ustanovitve družbe E. d.o.o. v tretjem odstavku 30. člena ZSReg.
Po izvedenem postopku po drugem odstavku 30. člena ZSReg registrsko sodišče ni imelo več podlage za presojo (ne) ustreznosti izbrane firme po predlogu za vpis v sodni register, saj je to presojo opravilo že pred izdajo odredbe o dopolnitvi predloga.
Terjatev dolžnika je nastala pred začetkom stečajnega postopka, do povratne cesije prišlo šele po začetem stečaju, kar prepoveduje 263. člen ZFPPIPP. Namen tega posebnega pravila je preprečiti, da bi posamezni upniki zlorabili privilegij, ki ga omogoča splošno pravilo o nedovoljenosti pobota v stečaju.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00011900
ZVEtL-1 člen 13, 13/1. ZEN člen 79. ZNP člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - elaborat - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - vpis in evidentiranje sprememb v katastru stavb ali v zemljiškem katastru - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - raba - namen uporabe
Sodišče pripomb na elaborat ni podalo izvedenki v odgovor, ker z njimi prva nasprotna udeleženka ne bi mogla doseči drugačne rešitve. Izvedenka namreč ne more izdelati elaborata glede na bodoče želje enega od etažnih lastnikov, temveč v skladu z obstoječim stanjem uporabe prostorov. Zato je bil tudi dokaz z izvedencem gradbene stroke nepotreben in neprimeren ter je odločitev sodišča prve stopnje, ki temu predlogu ni sledilo, pravilna
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013074
OZ člen 51, 110, 116, 589, 590. ZPSPP člen 12, 16, 28, 28-2. Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti člen 18, 18/2. ZPP člen 5, 8, 212, 214, 227, 228, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 351, 351/1.
sodba presenečenja - obveznost plačila najemnine - zavrnitev dokaznega predloga - neizpolnitev neznatnega dela obveznosti - nemožnost izpolnitve - najemna pogodba - najem poslovnega prostora - sodna odpoved najemne pogodbe o najemu poslovnih prostorov - pisna oblika pogodbe - stranske točke pogodbe - nedovoljena pritožbena novota - trditveno in dokazno breme
Vprašanje, ali je tožeča stranka izpolnila svoje obveznosti po Pogodbi, na obveznost tožene stranke plačati najemnino v dogovorjeni višini ne vpliva. Najemnik namreč zgolj zato, ker najemodajalec ne izpolnjuje svojih obveznosti po Pogodbi, ni odvezan dolžnosti plačevati najemnino. Dokler Pogodba velja, jo mora izpolnjevati tako, kot se glasi.
Če pogodba za najem poslovnega prostora ni sklenjena v pisni obliki, ni veljavna. Predpisana oblika velja tudi za vse njene kasnejše spremembe oziroma dopolnitve. Zatrjevani ustni dogovor o reinvestiranju 80 % plačane najemnine v energetsko obnovo objekta z namenom, da se doseže zmanjšanje stroškov obratovanja in s tem omogoči rentabilno poslovanje toženi stranki tudi v zimski sezoni, se nanaša na bistvene sestavine najemne pogodbe (predmet najemna in višina najemnine), saj se z njim pravzaprav zmanjšuje obveznost tožene stranke, hkrati pa povečuje obveznost tožeče stranke, ki za oddajo prejme bistveno manjšo odmeno. Glede na to, da ne gre za stranske točke pogodbe, ni mogoče uporabiti tretjega in četrtega odstavka 51. člena ter drugega in tretjega odstavka 56. člena OZ.
Namen določbe 110. člena OZ je preprečitev prenehanja pogodbe zaradi nepomembnih razlogov. Razlog, ki ga sam zakon in sicer ZPSPP določa kot odstopno upravičenje, ne more ustrezati pojmu neznatnosti v smislu uporabe 110. člena OZ.
potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - nastop pravnomočnosti - domneva o umiku pritožbe
Ker je tožena stranka zoper sodbo, ki jo je prejela 28. 6. 2013, dne 5. 7. 2013 vložila pritožbo (ki se je kasneje štela za umaknjeno zaradi neplačila dolžne sodne takse), sodba z dnem 9. 7. 2013 ni mogla postati pravnomočna, saj je vložena pritožba odložila nastop pravnomočnosti.
izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - podatki o prometu na transakcijskem računu - pravica do varstva osebnih podatkov - predlog državnega tožilca - odredba preiskovalnega sodnika - obrazložitev odredbe - dokazni standard - razlogi za sum
Ob smiselni razlagi 20. točke odločbe Up-1006/13 pritožbeno sodišče izpostavlja, da mora sodnik tudi v obrazložitvi odredbe izdane po določbah 156. člena ZKP pojasniti, na podlagi česa ocenjuje, da so podani razlogi za sum, da naj bi osumljenec storil ali sodeloval pri storitvi določenega kaznivega dejanja (oziroma, da je za določeno osebo, ki ni osumljenec, mogoče utemeljeno sklepati, da je udeležena v finančnih transakcijah ali poslih osumljenca), kot tudi potrebnost pridobitve zaupnih bančnih podatkov, torej da bi utegnili biti dokaz v kazenskem postopku ali so potrebni zaradi zasega predmetov ali zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi.
Dejstvo, da je predlog državnega tožilca za odreditev prikritega ukrepa obrazložen, preiskovalnega sodnika ne odvezuje dolžnosti, da sam presodi obstoj pogojev za njegovo odreditev in nato svojo odločitev skrbno obrazloži.
ZDR-1 člen 15, 15/3, 110, 110/1, 110/1-4, 110/2, 111, 111/1, 111/1-4, 200, 200/3.. ZDR člen 13, 204, 204/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost - sodna razveza
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da je tožena stranka z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 12. 2016 tožniku odpovedala delovno razmerje, ki ni več obstajalo (prenehalo je namreč že 12. 12. 2016 na podlagi tožnikove izredne odpovedi), pravilno odločilo, da je izredna odpoved tožene stranke pravno neučinkovita. Stališče, da pogodbe o zaposlitvi, ki je bila že odpovedana in je prva odpoved že pričela učinkovati, ni mogoče ponovno odpovedati, ker pogodba, ki se na tak način odpoveduje, ne obstoji več, izhaja tudi iz primerljive zadeve Vrhovnega sodišča RS.
Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališča, da se za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki odpoveduje (v trenutku odpovedi) neobstoječe delovno razmerje, smiselno uporablja določba tretjega odstavka 13. člena ZDR, da pravica do uveljavljanja ničnosti ne preneha (enako določa tretji odstavek 15. člena sedaj veljavnega ZDR-1) in da zato uveljavljanje pravne neučinkovitosti take odpovedi ni vezano na uveljavljanje s posebno tožbo pred sodiščem v roku iz tretjega odstavka 204. člena ZDR (tretjega odstavka 200. člena ZDR-1).
varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - vzpostavitev prejšnjega stanja - prepovedni zahtevek
Kljub že vzpostavljenem stanju pred vznemirjanjem je tožbeni zahtevek, ki meri na prepoved ponovnega vznemirjanja lastninske pravice, utemeljen, saj glede na toženkino ravnanje pred vložitvijo tožbe in še med pravdo obstaja nevarnost, da bo toženka v bodoče ponovno ovirala tožničin dostop do kletnih prostorov.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013497
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131, 171, 179. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 4, 4/3, 21.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - krivdna odgovornost - varnost in zdravje pri delu - neustrezna delovna oprema
Tožnica v tem sporu vtožuje plačilo odškodnine za škodo, ki ji je nastala spornega dne med opravljanjem dela pri toženi stranki. Na tožnico je med razlaganjem in popisovanjem škatel s čevlji padlo stojalo za nogavice, ki ni bilo ustrezno pritrjeno na leseno paleto, in jo poškodovalo. Tožena stranka je v zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom opustila dolžno skrbnost. V skladu z določilom tretjega odstavka 4. člena Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme namreč delovna oprema ne sme povzročati nepredvidenih nevarnosti in škodljivosti, kot jih je povzročilo nestabilno in nezavarovano stojalo v obravnavani zadevi, po določilu 21. člena navedenega pravilnika pa bi morala tožena stranka poskrbeti, da je delovna oprema (stojalo za nogavice) pritrjena s sponami ali drugimi sredstvi na trdno podlago (leseno paleto). Zato je tožena stranka krivdno odgovorna tožnici za nastalo škodo.
OZ člen 569. ZPP člen 8, 82, 82/5, 212. ZOdv člen 17, 17/5.
posojilna pogodba - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - nagrada in stroški začasnega zastopnika
Ker je bila tožnica stroškov za začasnega zastopnika oproščena, njen tožbeni zahtevek pa je bil zavrnjen, bo ta strošek nazadnje bremenil proračun. To pomeni, da je toženčeva začasna zastopnica glede na izid pravde sicer upravičena do povračila stroškov za zastopanje toženca, vendar ji njihovega plačila ne dolguje tožnica, ampak ga bo izvršilo sodišče iz v ta namen predvidenih sredstev.
Sodišče prve stopnje je nekritično sledilo nepopolni in deloma nasprotujoči si oceni obeh izvedencev. Brez potrebnega dodatnega razčiščevanja konkretnih razlogov za opustitev šolanja in vprašanja obstoja tožnikove splošne zdravstvene zmožnosti za šestmesečno zaposlitev spornega leta je pavšalno zaključilo, da pogoji iz 4. odst. 116. člena ZPIZ-1 niso izpolnjeni. Nepopolnost in neskladje v izvedenskem mnenju, ki se ne da odpraviti z zaslišanjem izvedencev, je po 3. odst. 254. člena ZPP razlog za postavitev drugega izvedenca. V obravnavani zadevi torej za pridobitev drugega interdisciplinarnega mnenja.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00013069
ZZZDR člen 51, 59. ZMZPP člen 53, 53/2, 67, 67/2. OZ člen 533.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje zakoncev - pristojnost slovenskega sodišča - skupno premoženje v tujini - obstoj življenjske skupnosti zakoncev - prenehanje življenjske in ekonomske skupnosti - dokazno breme - darilna pogodba - darilo - navidezna darilna pogodba - podjetniško premoženje - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema
Toženec se je v obravnavanje glavne stvari spustil z odgovorom na tožbo ter preden je ugovarjal pristojnosti, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je privolil v pristojnost slovenskega sodišča. Tudi sicer je smotrno, da se skupno premoženje pravdnih strank razdeli v enem postopku po enotnem načelu za celotno skupaj ustvarjeno premoženje (drugi odstavek 53. člena ZMZPP).
Če sta pravdni stranki navzven in navznoter funkcionirali kot zakonca vse do avgusta 2014, pomeni, da sta se medsebojno spoštovali in si pomagali. Zgolj izostanek intimnosti v zakonski zvezi ne pomeni tistega prevladujočega dejstva, ki bi pripeljalo do ugotovitve, da življenjska skupnost med zakoncema ni več obstajala. Toženec torej ni dokazal, da sta pravdni stranki od maja 2009 komunicirali le še na relaciji toženec kot lastnik podjetja in tožnica kot zaposlena pri njem, zato so pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene.
Pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev je treba pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteti kot prispevek dan obema zakoncema po enakih deležih, dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
Toženec je bil res samostojni podjetnik že v času pred sklenitvijo zakonske zveze s toženko, vendar pa njegova obrt ni bila tako uspešna, da bi prihranil toliko denarja, da bi sam financiral nakup zemljišč in gradnjo stavb. Nekaj strojev in orodja v lasti toženca ni predstavljalo takšnega kapitala, iz katerega bi bilo ustvarjeno premoženje, za katerega tožnica trdi, da je skupno. To premoženje je bilo ustvarjeno kot rezultat dela obeh zakoncev v lesarski dejavnosti v približno tridesetih letih.
Toženec ni uspel dokazati, da gre pri nepremičninah za njegovo posebno premoženje, pridobljeno pred sklenitvijo zakonske zveze, po razpadu življenjske skupnosti in na podlagi darilnih pogodb, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da vse nepremičnine, ki so razvidne iz izreka delne sodbe, predstavljajo skupno premoženje, saj so bile odplačno pridobljene v času trajanja življenjske in ekonomske skupnosti pravdnih strank.