prekoračenje trditvene podlage - kršitev pravice do izjavljanja v postopku - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja
Sodišče je štelo, da je toženec z nameni nakazil, ki jih je navedel na plačilnih nalogih, opravil izbiro o izpolnitvi, o kateri je bila tožeča stranka obveščena. Pri tem pa je sodišče prekoračilo trditveno podlago tožene stranke, ki tega ni zatrjevala, pač pa je tekom postopka trdila le, da je terjatev do tožeče stranke že poplačala.
dokazovanje z izvedencem - postavitev novega izvedenca - neposlovna odškodninska odgovornost - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - zlom leve koželjnice - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Bolečina je subjektivna kategorija, vendar izvedensko mnenje služi ne le objektivizaciji obsega škode, ampak tudi preveritvi verodostojnosti oškodovančevih trditev in izpovedbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM00014782
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 38, 38/1. KZ-1 člen 44, 45, 45/2, 47, 47/5, 75, 75/1, 86, 86/11,186, 186/1, 186/3, 307, 307/1. ZKP člen 83, 95, 95/1, 371, 371/1, 371/1-2, 371/1-9, 371/1-11, 372, 373, 383, 383/1, 387.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - dvom v nepristranost sodnika - izločitev dokazov - pravica do informacijske zasebnosti - hramba odvzetih prstnih odtisov - nejasni razlogi sodbe - beneficium cohaesionis - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - odločba o kazenski sankciji - primerna kazen - kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivnih snovi - obteževalne in olajševalne okoliščine - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih - direktni naklep - stranska denarna kazen - stroški kazenskega postopka - očitek protispisnosti - prekoračitev obtožbe - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili - zakonitost pri izrekanju kazni - koristoljubni namen - način odvzema premoženjske koristi
Hranjenje prstnih odtisov v bazi podatkov, za katere sodišče prve stopnje ugotavlja, da so bili hranjeni zakonito, namreč ovrže Ustavno sodišče z odločbo U-I-312/11-21 z dne 13. 2. 2014, ki je v postopku za oceno ustavnosti ugotovilo, da je v bazi profila DNK ni možno hraniti DNK profilov za osebe, ki niso bile pravnomočno obsojene, kot je to primer v obravnavani zadevi.
prikriti preiskovalni ukrep - tajno opazovanje in sledenje - pristojna uradna oseba - preiskava carinskih organov - preiskava prevoznega sredstva
Uslužbenca FURS sta z izvajanjem poostrenega nadzora z namenom finančnega nadzora in nadzora nad vnosom, iznosom, tranzitom in prenosom carinskega in trošarinskega blaga, dejansko izvajala klasične metode opravljanja nalog pooblaščenih oseb FURS, v skladu z določbami ZFU in Pravilnika. Njune aktivnosti torej nikakor niso pomenile izvajanja prekritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja in sledenja. Pri ukrepu po 149.a členu ZKP gre namreč za načrtno, dalj časa trajajoče ali ponavljajoče opazovanje osumljenca ali določene osebe z uporabo tehničnih naprav za ugotavljanje položaja in gibanja ter tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu, fotografiranjem in video snemanjem. Takšnih aktivnosti pa pooblaščena uslužbenca FURS v obravnavanem primeru nista izvajala, niti pritožnik tega ne zatrjuje.
Dokazi, pridobljeni na podlagi njunih zakonitih aktivnosti in ukrepov, torej niso bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne s kršitvijo določb kazenskega postopka. Zato niso dokazi, na katere sodišče ne bi smelo opreti sodne odločbe, in jih posledično ni dopustno izločiti iz spisa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - doseganje pričakovanih delovnih rezultatov
V 11. členu tožnikove pogodbe o zaposlitvi je bilo določeno, da nedoseganje plana na letni, kvartalni ali mesečni ravni v višini 60 % določenih planov predstavlja razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ter da je tožena stranka upravičena preverjati doseganje planov, ki jih določi v skladu s svojo poslovno politiko in glede na predhodne rezultate delavca. Delovni rezultat tožnika v letu 2012 je bil občutno slabši od tistega v letu 2011. Posledično je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o tem, da je imela tožena stranka glede določila pogodbe o zaposlitvi in ugotovljen rezultat tožnikovega dela v prvem polletju leta 2012 utemeljen razlog za podajo izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00011903
OZ člen 126, 190, 191. ZPSPP člen 19. SPZ člen 68, 115.
poslovni prostor - najemna pogodba - pravice in obveznosti iz najemnega razmerja - stroški obratovanja - odgovornost najemnika za plačilo obratovalnih stroškov - aktivna legitimacija upravnika - pasivna legitimacija najemnika - obveznost lastnika - neupravičena obogatitev - izdatek za drugega - verzija - pogodba v korist tretjega
SPZ kot zavezanca za plačilo stroškov uporabe, upravljanja in drugih bremen, ki se nanašajo na celo stvar, določa solastnike v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev (primerjaj 68. in 115. člen SPZ) oziroma v konkretnem primeru lastnika in ne najemnika. Nesporno je, da toženec ni lastnik poslovnega prostora, pač pa le najemnik oziroma dejanski uporabnik prostora. V postopku na prvi stopnji je bilo sicer ugotovljeno, da sta se najemnik, tj. toženec in lastnik sporne nepremičnine v Pogodbi o najemu poslovnih prostorov z dne 11. 2. 2016 (Najemna pogodba) dogovorila, da stroški obratovanja bremenijo najemnika (9. in 10. Najemne pogodbe). Vendar navedena pogodba ureja le razmerje med najemnikom in lastnikom, določa njune medsebojne pravice in obveznosti (inter partes), ne ureja pa razmerja oz. obveznosti najemnika do upravnika oz. tretjih oseb.
Posledično tudi ne drži stališče tožeče stranke, da naj bi šlo pri sklepanju Najemne pogodbe za pogodbo v korist tretjega (126. člen OZ). Korist tretjega se namreč kaže v pridobitvi lastne in neposredne pravice tretjega zahtevati od dolžnika izpolnitev pogodbe, za kar pa v konkretnem primeru ne gre, saj sta najemnik in najemodajalec zgolj dogovorila, da je obveznost plačati stroške obratovanja na najemniku ter določila način plačevanja le-teh.
Določilo 19. člena ZPSPP ureja le relativno razmerje med najemodajalcem in najemnikom. Ne nanaša pa se na razmerje med upravnikom (kadar ni najemodajalec) in najemnikom. Zato ne predstavlja pravne podlage, na kateri bi upravnik smel vtoževati stroške upravljanja, obratovanja in vzdrževanja neposredno od najemnika poslovnega prostora.
Pri neupravičeni pridobitvi na podlagi 190. člena OZ se zahteva, da je stranka, ki je plačala dolg, menila, da izpolnjuje svoj dolg oziroma, če je vedela, da ni dolžna plačati, bi si za uspešno uveljavljanje vračila morala pridržati pravico zahtevati nazaj (191. člen OZ). Iz okoliščin v predmetnem gospodarskem sporu pa izhaja, da je tožeča stranka plačala dolg, za katerega je vedela, da ni njen. Za uspešno uveljavljanje verzijskega zahtevka na podlagi 197. člen OZ (izdatek za drugega) pa bi morala izkazati, da je bila tožena stranka, za katero je tožeča stranka potrošila svoja sredstva, to obveznost dolžna izpolniti na podlagi zakona.
Krajše odsotnosti tožnice z dela v spornem obdobju, zaradi katerih je opravila manj ur, kot je znašala delovna obveznost redno zaposlenega delavca pri toženi stranki za polni delovni čas, ne pomeni, da je šlo le za občasno delo s prekinitvami, in da ni šlo za nepretrgano opravljanje dela v smislu definicije delovnega razmerja iz 4. člena ZDR-1.
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 15, 19.. ZPP člen 155.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških
Prva pripravljalna vloga tožnika je bila za postopek potrebna. V njej se tožnik vsebinsko opredeljuje do pravno pomembnih vprašanj v predmetnem individualnem delovnem sporu in ne gre zgolj za ponovitev tožbenih trditev. Zgolj dejstvo, da gre za zadevo, glede katere se je vodil vzorčni postopek, in da tožnik (med drugim) prepisuje stališča iz vzročnega postopka, na (ne)potrebnost pripravljalne vloge ne vpliva. Tožnik je v navedenem pripravljalnem spisu predlagal tudi dokaze. Prva pripravljalna vloga tožnika je bila tako potrebna za postopek, zato mu ni mogoče odreči povrnitve stroškov za njeno sestavo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00012457
KZ-1 člen 86, 86/11.. ZKP člen 402, 402/3.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - izvršitev izrečene zaporne kazni
Popolna neodzivnost, pasivnost in ignorantski odnos obsojenega do privilegija, ki mu ga je z izrečeno sodbo omogočilo sodišče prve stopnje, da se torej izrečena kazen zapora nadomesti z delom v splošno korist, zato po oceni pritožbenega sodišča ne omogočajo in ne dopuščajo nobenega podaljševanja izvršitve kazni na ta način. Zgolj obsojenčeva prošnja, da se ga ponovno napoti na CSD za dogovor za opravljanje družbeno koristnega dela, ko je hkrati očitno, da sam v tej smeri ni storil prav ničesar, namreč na podlagi vseh ugotovljenih dejstev in okoliščin ni nobena garancija, da bi obsojenec svoje obveznosti tudi dejansko izpolnil.
pravica dostopa do omrežja za prenos električne energije - dostop do omrežja električne energije - nelegalna gradnja - ranljivi odjemalci in nujna oskbra - romska skupnost - pravica do varnosti - kolizija pravic
Določilo 51. člena EZ-1, na katerega se sklicuje tožnik, v njegovem primeru nedvomno ni uporabno. Tožnik namreč ni (ranljivi) odjemalec električne energije, ker doslej nesporno (še) ni (bil) legalno priključen na omrežje. Objekt, v katerem živi, je nelegalna gradnja, zato tožnik ne izpolnjuje pogojev po 147. členu EZ-1 za priključitev na omrežje, prav tako ne predpisanih tehničnih zahtev iz 149. člena EZ-1. Posebne pravice, ki jih tožnik kot pripadnik romske skupnosti terja zase v zvezi z dostopom do električnega omrežja, pa so v očitni koliziji z ustavno pravico do varnosti.
PRAVO DRUŽB - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - SODNI REGISTER
VSL00013135
ZGD-1 člen 17, 23, 23/1. ZSReg člen 30, 30/2, 30/3. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-a, 47/2.
firma družbe - obseg preizkusa - vpis ustanovitve družbe v sodni register - zavrnitev predloga - odredba o odpravi pomanjkljivosti
Pritožbeno sodišče je opozorilo registrsko sodišče, da se pri odločanju o vpisu družbe z izbrano firmo sodišče po prvem odstavku 23. člena ZGD-1 ne omeji le na kontrolo firm subjektov vpisa, ki so bili na dan vložitve predloga za vpis ustanovitve družbe (to je 28. 2. 2017), vpisani v sodni register, torej le na preizkus jasnega razlikovanja od že registriranih firm in imen drugih subjektov v Republiki Sloveniji, pač pa tudi ali je vpis firme skladen z določbami poglavja ZGD-1 o firmi. Glede na pritožbene navedbe pritožnika o že registrirani blagovni znamki S., s katero se opravlja dejavnost izposoje vozil in upravljanja voznih parkov, je opozorilo na relevantnost presoje dopustnosti izbrane firme subjekta vpisa po 17. členu ZGD-1.
Po presoji pritožbenega sodišča je materialno pravno pravilno in utemeljeno očitno registrsko sodišče štelo, da je firma subjekta vpisa E. d.o.o. v nasprotju z določbo 17. člena ZGD-1. Firma predlagane ustanovitve družbe je namreč nezakonita že zato, ker vsebuje registrirano blagovno znamko S.
Z odredbo Srg 2017/42389 z dne 13. 11. 2017 je registrsko sodišče skladno z drugim odstavkom 30. člena ZSReg predlagatelja pozvalo, da v 15 dneh po prejemu odredbe spremeni firmo subjekta vpisa in ustrezno spremeni spremljajoče listine, potrebne za ustanovitev družbe. V danem 15 dnevnem roku, to je do 4. 1. 2018, predlagatelj ni odreagiral na odredbo. V taki situaciji je imelo registrsko sodišče podlago za zavrnitev predloga za vpis ustanovitve družbe E. d.o.o. v tretjem odstavku 30. člena ZSReg.
Po izvedenem postopku po drugem odstavku 30. člena ZSReg registrsko sodišče ni imelo več podlage za presojo (ne) ustreznosti izbrane firme po predlogu za vpis v sodni register, saj je to presojo opravilo že pred izdajo odredbe o dopolnitvi predloga.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013497
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131, 171, 179. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 4, 4/3, 21.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - krivdna odgovornost - varnost in zdravje pri delu - neustrezna delovna oprema
Tožnica v tem sporu vtožuje plačilo odškodnine za škodo, ki ji je nastala spornega dne med opravljanjem dela pri toženi stranki. Na tožnico je med razlaganjem in popisovanjem škatel s čevlji padlo stojalo za nogavice, ki ni bilo ustrezno pritrjeno na leseno paleto, in jo poškodovalo. Tožena stranka je v zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom opustila dolžno skrbnost. V skladu z določilom tretjega odstavka 4. člena Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme namreč delovna oprema ne sme povzročati nepredvidenih nevarnosti in škodljivosti, kot jih je povzročilo nestabilno in nezavarovano stojalo v obravnavani zadevi, po določilu 21. člena navedenega pravilnika pa bi morala tožena stranka poskrbeti, da je delovna oprema (stojalo za nogavice) pritrjena s sponami ali drugimi sredstvi na trdno podlago (leseno paleto). Zato je tožena stranka krivdno odgovorna tožnici za nastalo škodo.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - ogled nepremičnine - vabilo na ogled nepremičnin - neudeležba - opravičljiv razlog - učinki predloga za odlog izvršbe
Iz podatkov spisa je razvidno, da je bila dolžnica vabljena na ogled nepremičnine. Res je, da je zaprosila za preložitev ogleda, vendar pa je to prošnjo utemeljila le z vloženim predlogom za odlog izvršbe. Ker sam predlog za odlog še ne ustvarja nobenih pravnih učinkov, tudi ne predstavlja opravičljivega razloga za neudeležbo na ogledu oziroma za neopravljen ogled. V pripombah je dolžnica navedla le, da se ogleda ni udeležila, ker je bila ta dan odsotna, ob tem pa ne pojasni, kaj je bil vzrok njeni odsotnosti, in tudi ne trdi, da bi odsotnost kakorkoli javila cenilcu, ki je posledično ogled pravilno opravil v njeni nenavzočnosti in zato le z zunanje strani. Dolžnica tudi ne pojasni, kako oziroma v čem bi oprava notranjega ogleda sploh vplivala na ugotovljeno vrednost nepremičnine, saj ne poda nobene trditvene podlage o morebitni nadstandardni opremi stanovanja, prenovi stanovanja ipd., kar bi lahko vplivalo na višjo vrednost stanovanja.
Cenilec je sicer po prejemu pripomb dolžnici dal dodatno možnost oprave notranjega ogleda, česar pa mu ob upoštevanju dejstva, da je svoje delo že opravil in cenitev izdelal na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagal, in brez notranjega ogleda zaradi razlogov na dolžničini strani, ni bilo treba storiti in za to niti ni zakonske podlage. Posledično so vse navedbe, ki jih dolžnica v pripombah in v pritožbi podaja glede razlogov za odsotnost na ponovnem ogledu, pravno nepomembne in ne morejo vplivati na pravilnost sprejete odločitve.
V sodni praksi je ustaljeno stališče, da nagrada za narok glede na teleološko in zgodovinsko razlago vključuje nagrado za vse naroke v postopku. Namen zakonodajalca je predvsem razviden iz 14. člena ZOdvT, ki vzpostavlja celovitejši pristop k nagrajevanju odvetnikovega dela, po katerem se odvetnikove zaključene celote storitve v postopku ne drobi.
ZPIZ-2 člen 129, 129-5.. ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3.
pokojninska doba - zavarovalna doba - delo na kmetiji
V pokojninsko dobo se kot zavarovalna doba všteva čas, ki ga je zavarovanec prebil na delu oziroma v delovnem razmerju s polnim delovnim časom in v zavarovanju. To pomeni, da se določeno obdobje v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba lahko všteje samo pod pogojema, torej če je dokazano, da je bil zavarovanec na delu oziroma v delovnem razmerju s polnim delovnim časom in da je bil na tej podlagi tudi zavarovan.
OZ člen 186,186/3, 188, 188/1, 188/2, 346, 963, 963/1. ZPP člen 279a, 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 358, 358-3. ZVZD člen 5, 15, 15-6, 23, 23/1, 23/2, 23/3.
regres plačnika - odpoved glavni obravnavi - regresni zahtevek zavarovalnice (subrogacija) - tek zastaralnega roka - oprostitev odgovornosti imetnika nevarne stvari - protispisnost - prispevek oškodovanca
Predmet te pravde je (notranji) regresni zahtevek iz prvega odstavka 188. člena OZ. Ker je zavarovalnica z izplačilom odškodnine oškodovancu vstopila v položaj svojega zavarovanca, tako kot to določa pravilo o subrogaciji iz prvega odstavka 963. člena OZ, se tudi začetek in dolžina zastaralnega roka za njen regresni zahtevek proti sopovzročitelju škode določata po zastaralnem roku terjatve, v katero zavarovalnica vstopa.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - upravičeni predlagatelj - lastnik objekta
Iz navedenega izhaja, da lastnik objekta, ki stoji na istem naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov določene pravne osebe, ni oseba, ki bi bila zavezana obvestiti registrsko sodišče, da navedena pravna oseba na tem naslovu ne posluje in nima urejenega hišnega predalčnika.
Le v kolikor bi predlagateljica trdila, da subjektu vpisa ni dala dovoljenja za poslovanje na naslovu K., bi lahko nastopala kot upravičena predlagateljica začetka postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije subjekta vpisa. Vendar pa tega ni trdila.
OZ člen 569. ZPP člen 8, 82, 82/5, 212. ZOdv člen 17, 17/5.
posojilna pogodba - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - nagrada in stroški začasnega zastopnika
Ker je bila tožnica stroškov za začasnega zastopnika oproščena, njen tožbeni zahtevek pa je bil zavrnjen, bo ta strošek nazadnje bremenil proračun. To pomeni, da je toženčeva začasna zastopnica glede na izid pravde sicer upravičena do povračila stroškov za zastopanje toženca, vendar ji njihovega plačila ne dolguje tožnica, ampak ga bo izvršilo sodišče iz v ta namen predvidenih sredstev.
OZ člen 34, 34/2, 35, 39. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
določljivost predmeta pogodbe - trditveno breme - dejanski lastnik - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - ničnost pogodbe zaradi predmeta - pogodba, ki nasprotuje moralnim načelom - nekonkretizirane trditve - obveznost prizadevanja
Predmet pogodbe, ki je opredeljen kot „strokovno sodelovanje in usmerjanje postopka izdelavne OPPN z vidika doseganja največje možne izrabe oziroma zazidljivosti zemljišča“ je nedoločen. Predmet pogodbe je tudi nedoločljiv, saj so pogodbena dela opredeljena z nedoločenimi pojmi, kot so "pregled dokumentacije", "usmerjanje in kontrola", "aktivnosti" oziroma "pomoč". Izpolnitvena ravnanja v Pogodbi niso konkretizirana in zato niso določena niti določljiva. Glede na raznolikost storitev, ki jih je mogoče šteti pod storitve svetovalnega inženiringa, zgolj pavšalno zatrjevanje, da naj bi šlo za identične storitve, ne zadošča za opredelitev dogovorjenih storitev. Tožena stranka v nadaljevanju postopka teh trditev ni konkretizirala, temveč je na splošno navajala, da naj bi obe pogodbi skupaj predstavljali celovito izvedbo svetovalnega inženiringa.
Tudi v primeru, ko se izvajalec storitve zaveže, da si bo prizadeval doseči končni interes naročnika (ne pa, da ga bo dosegel), mora biti obveznost določena oziroma določljiva glede izpolnitvenega ravnanja. Če ni jasno, s kakšnim ravnanjem naj bi tožena stranka prispevala h končnemu interesu investitorja, da bi bil sprejet OPPN s čim večjim faktorjem zazidljivosti, potem tudi ni mogoče ugotoviti, ali naj bi, tako kot to zatrjuje, naročilo opravila v celoti ali delno oziroma ali ga je sploh opravljala.
Nenazadnje pa tudi ni mogoče spregledati, da sta bili vsebina in obseg pogodbenih del mnogo bolj podrobno opredeljeni v ponudbi družbe R. d.o.o. z dne 10. 4. 2012. Navedeno pa posredno utemeljuje trditev tožeče stranke, da je bila pisna pogodba sklenjena iz razloga, da bi se legitimiral denarni tok iz tožeče stranke k toženi stranki, ne da bi bila na strani tožene stranke dogovorjena konkretna protistoritev. Takšna pogodbena podlaga je pri dvostranskem obligacijskem razmerju nedopustna, saj je v nasprotju z moralnimi načeli, zato je pogodba nična tudi iz tega razloga.