DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013497
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131, 171, 179. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 4, 4/3, 21.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - krivdna odgovornost - varnost in zdravje pri delu - neustrezna delovna oprema
Tožnica v tem sporu vtožuje plačilo odškodnine za škodo, ki ji je nastala spornega dne med opravljanjem dela pri toženi stranki. Na tožnico je med razlaganjem in popisovanjem škatel s čevlji padlo stojalo za nogavice, ki ni bilo ustrezno pritrjeno na leseno paleto, in jo poškodovalo. Tožena stranka je v zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom opustila dolžno skrbnost. V skladu z določilom tretjega odstavka 4. člena Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme namreč delovna oprema ne sme povzročati nepredvidenih nevarnosti in škodljivosti, kot jih je povzročilo nestabilno in nezavarovano stojalo v obravnavani zadevi, po določilu 21. člena navedenega pravilnika pa bi morala tožena stranka poskrbeti, da je delovna oprema (stojalo za nogavice) pritrjena s sponami ali drugimi sredstvi na trdno podlago (leseno paleto). Zato je tožena stranka krivdno odgovorna tožnici za nastalo škodo.
Terjatev dolžnika je nastala pred začetkom stečajnega postopka, do povratne cesije prišlo šele po začetem stečaju, kar prepoveduje 263. člen ZFPPIPP. Namen tega posebnega pravila je preprečiti, da bi posamezni upniki zlorabili privilegij, ki ga omogoča splošno pravilo o nedovoljenosti pobota v stečaju.
izterjava davčnih obveznosti - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - popolnost predloga za izvršbo - skladnost predloga za izvršbo in izvršilnega naslova - relativno zastaranje - absolutno zastaranje davčne obveznosti - prispevki - stroški davčne izvršbe
Seznam izvršilnih naslovov je izvršilni naslov, če so v njem za vsak posamezni izvršilni naslov navedeni datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej. Na izvršilni naslov je sodišče zaradi stroge formalne legalitete vezano in ga ne sme spreminjati niti se spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti. Izvršilni postopek je namreč namenjen izključno temu, da se obveznost iz izvršilnega naslova izpolni, torej da upnik pride do poplačila svoje terjatve. Vse morebitne nepravilnosti pri izdaji posameznega izvršilnega naslova iz seznama bi zato moral dolžnik uveljavljati v predhodnem davčnem postopku.
Sodišče ni imelo podlage za pozivanje upnika k dopolnitvi predloga za izvršbo, saj je predlog vseboval vse sestavine, ki jih zahteva 40. člen ZIZ, upnik pa je priložil tudi vse potrebne listinske dokaze, na podlagi katerih je sodišče lahko preizkusilo skladnost predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom in izpolnjevanje pogojev za dovolitev izvršbe na dolžnikove nepremičnine.
V zvezi s potekom petletnega zastaralnega roka višje sodišče ugotavlja, da dolžnik v ugovoru tega ni uveljavljal, v pritožbi pa se na zastaranje sklicuje le pavšalno. Ob tem iz podatkov spisa ni razvidno, da bi kakšna od obveznosti ob začetku postopka davčne izvršbe že relativno zastarala. Davčni postopek pozna tudi absolutno zastaranje, s katerim pravica ugasne in na katerega je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Višje sodišče ob upoštevanju časovnih meja pravnomočnosti odloča po stanju na dan odločanja sodišča prve stopnje, na ta dan pa desetletni rok za absolutno zastaranje še ni potekel za nobeno od obveznosti iz seznama izvršilni naslovov, zato bo o zastaranju v nadaljnjem postopku odločalo sodišče prve stopnje.
Ker se prispevki obravnavajo kot davek, je za njihovo izterjavo pristojen davčni organ, zato je odmerna odločba za prispevke lahko vsebovana v seznamu izvršilnih naslovov brez zahteve za njeno predložitev v izvršilnem postopku. Tudi stroški postopka pobiranja davkov so pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00012457
KZ-1 člen 86, 86/11.. ZKP člen 402, 402/3.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - izvršitev izrečene zaporne kazni
Popolna neodzivnost, pasivnost in ignorantski odnos obsojenega do privilegija, ki mu ga je z izrečeno sodbo omogočilo sodišče prve stopnje, da se torej izrečena kazen zapora nadomesti z delom v splošno korist, zato po oceni pritožbenega sodišča ne omogočajo in ne dopuščajo nobenega podaljševanja izvršitve kazni na ta način. Zgolj obsojenčeva prošnja, da se ga ponovno napoti na CSD za dogovor za opravljanje družbeno koristnega dela, ko je hkrati očitno, da sam v tej smeri ni storil prav ničesar, namreč na podlagi vseh ugotovljenih dejstev in okoliščin ni nobena garancija, da bi obsojenec svoje obveznosti tudi dejansko izpolnil.
taksna oprostitev - presoja okoliščin, ki opredeljujejo premoženjski položaj vložnika - blokada sredstev na računu - nepremično premoženje
V skladu z ustaljeno prakso ESČP je treba v izhodišču presojati posameznikovo zmožnost plačila sodne takse. Ta zmožnost mora biti dejanska in učinkovita.
Ne zadošča le pravna dopustnost prometa s premoženjem, na kar se je oprlo sodišče prve stopnje v zvezi z dolžničinimi obremenjenimi nepremičninami, ampak dejanska možnost, da se vnovči za plačilo sodne takse. Za plačilo sodne takse se zahteva velika likvidnost premoženja, že po naravi stvari pa je obremenjene nepremičnine težko hitro vnovčiti s prodajo ali oddajo v najem. V takem položaju je podana velika verjetnost, da bo predlagateljica taksne oprostitve prisiljena plačati sodno takso iz sredstev, ki so sicer opredeljena kot minimalni vir za preživljanje sebe in družinskih članov.
ZUP člen 87, 87/1, 87/4, 274, 274/1, 274/2, 277.. ZPIZ-2B člen 37, 37/4.
lastnost zavarovanca - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - izredno pravno sredstvo - fikcija vročitve - pravilno vročanje - potek roka
Za presojo pravilnosti in zakonitosti sklepa z dne 15. 12. 2016 o zavrženju predloga za odpravo odločbe je odločilno le dejstvo, da je rok za uveljavljanje izrednega pravnega sredstva potekel najpozneje 10. 10. 2011. Odločba o zavrnitvi pritožbe zoper prvostopenjsko z dne 26. 4. 2010 o lastnosti zavarovanca od 7. 1. 1996 dalje je bila namreč izdana 20. 9. 2010, hkrati pa se šteje, da je bila tožniku vročena 10. 10. 2010.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00013114
URS člen 35, 39. OZ člen 131, 179.
povrnitev premoženjske škode - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti - objava prispevka v oddaji - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - novinarsko poročanje - pravica do svobode izražanja medijev - pravica javnosti do obveščenosti - kolizija ustavnih pravic - protipravnost ravnanja novinarja - žaljiva vsebina - objektivna žaljivost - (ne)resničnost izjave - resničnost navedb v članku - resničnost žaljivih dejstev kot izključitveni razlog
Pomanjkanja konkretnih trditev o obstoju razumnih razlogov za objavo zapisanega ne more nadomestiti dokaz oziroma posplošena izjava priče (novinarke) o tem, da pred objavo vedno vse preveri.
Zapis pod fotografijo (kljub temu, da je zapisan v vprašalni obliki) ne negira zapisanega, ampak dopušča, da je zapisano resnično.
prekoračenje trditvene podlage - kršitev pravice do izjavljanja v postopku - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja
Sodišče je štelo, da je toženec z nameni nakazil, ki jih je navedel na plačilnih nalogih, opravil izbiro o izpolnitvi, o kateri je bila tožeča stranka obveščena. Pri tem pa je sodišče prekoračilo trditveno podlago tožene stranke, ki tega ni zatrjevala, pač pa je tekom postopka trdila le, da je terjatev do tožeče stranke že poplačala.
vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga - rok za vložitev predloga - zamuda roka
Tožnik je za zamudo (neudeležba na naroku) izvedel že tedaj, ko mu je bila vročena sodba sodišča prve stopnje, to pa je bilo 8. 1. 2018. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je vložil 7. 2. 2018, torej po poteku 15-dnevnega roka, določenega v drugem odstavku 117. člena ZPP. Ker gre za zamujen rok, v tem primeru vsebinska presoja samega predloga ni dovoljena. Zato je predlog zavrnitev v prejšnje stanje pravilno zavržen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012063
SPZ člen 228, 244, 244/1, 247, 247/1. OZ člen 3, 86, 86/1. ZZZDR člen 2. ZPP člen 213.
izpraznitev stanovanja - osebna služnost stanovanja - služnostni upravičenec - osebna služnost rabe - družinski člani - numerus clausus stvarnih pravic - prosto urejanje obligacijskih razmerij - zavrnitev dokaznih predlogov
Število osebnih služnosti je omejeno (228. člen SPZ), zato stranke ne morejo poljubno oblikovati novih osebnih služnosti, ki bi imele naravo stvarnih pravic.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00012445
ZKP člen 15, 340, 340/2, 442, 442/1. KZ-1 člen 49, 49/1, 49/2, 53, 53/2, 53/2-3, 211, 211/1, 211/5, 251, 251/1. URS člen 29, 29-2.
sojenje v nenavzočnosti - neopravičen izostanek z naroka - obdolženčeva sposobnost sodelovati na glavni obravnavi - bolezensko stanje srca in ožilja - nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja - izvid in mnenje izvedenca - zloraba procesnih pravic - pravica do obrambe - temeljna jamstva poštenega postopka - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - obteževalne in olajševalne okoliščine - odmera enotne kazni - kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje ponarejanja listin
Obdolženec je simptomatiko svojega bolezenskega stanja izkoriščal v tolikšnem obsegu, da je izkazano manipuliranje z okoliščinami zavodskih objektivnih možnosti izključiti akutno poslabšanje zdravstvenega stanja, vse s ciljem pred sodiščem izkazovati nezmožnosti aktivnega sodelovanja v kazenskem postopku, doseganja preložitve narokov in neizvedbe glavne obravnave.
Sodišče je obdolžencu omogočilo aktivno sodelovanje oziroma možnost izjaviti se o vseh dokazih, obdolženec pa te pravice zavestno ni izkoristil.
V napadenem sklepu ni obrazloženo, zakaj sodišče prve stopnje šteje stroške, naložene priči, med krivdne stroške, torej take, ki jih je povzročila priča. Na splošno velja, da stroški niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je bil po zakonu obvezen storiti, oziroma kadar so mu objektivne okoliščine, ki se jim ni bilo mogoče izogniti preprečevale, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov. Priča navaja, da je s preložitvijo glavne obravnave bila ustno seznanjena, pisno vabilo pa bi sodišče lahko poslalo po pošti. Zakaj tega ni storilo, v napadenem sklepu ni obrazloženo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00011903
OZ člen 126, 190, 191. ZPSPP člen 19. SPZ člen 68, 115.
poslovni prostor - najemna pogodba - pravice in obveznosti iz najemnega razmerja - stroški obratovanja - odgovornost najemnika za plačilo obratovalnih stroškov - aktivna legitimacija upravnika - pasivna legitimacija najemnika - obveznost lastnika - neupravičena obogatitev - izdatek za drugega - verzija - pogodba v korist tretjega
SPZ kot zavezanca za plačilo stroškov uporabe, upravljanja in drugih bremen, ki se nanašajo na celo stvar, določa solastnike v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev (primerjaj 68. in 115. člen SPZ) oziroma v konkretnem primeru lastnika in ne najemnika. Nesporno je, da toženec ni lastnik poslovnega prostora, pač pa le najemnik oziroma dejanski uporabnik prostora. V postopku na prvi stopnji je bilo sicer ugotovljeno, da sta se najemnik, tj. toženec in lastnik sporne nepremičnine v Pogodbi o najemu poslovnih prostorov z dne 11. 2. 2016 (Najemna pogodba) dogovorila, da stroški obratovanja bremenijo najemnika (9. in 10. Najemne pogodbe). Vendar navedena pogodba ureja le razmerje med najemnikom in lastnikom, določa njune medsebojne pravice in obveznosti (inter partes), ne ureja pa razmerja oz. obveznosti najemnika do upravnika oz. tretjih oseb.
Posledično tudi ne drži stališče tožeče stranke, da naj bi šlo pri sklepanju Najemne pogodbe za pogodbo v korist tretjega (126. člen OZ). Korist tretjega se namreč kaže v pridobitvi lastne in neposredne pravice tretjega zahtevati od dolžnika izpolnitev pogodbe, za kar pa v konkretnem primeru ne gre, saj sta najemnik in najemodajalec zgolj dogovorila, da je obveznost plačati stroške obratovanja na najemniku ter določila način plačevanja le-teh.
Določilo 19. člena ZPSPP ureja le relativno razmerje med najemodajalcem in najemnikom. Ne nanaša pa se na razmerje med upravnikom (kadar ni najemodajalec) in najemnikom. Zato ne predstavlja pravne podlage, na kateri bi upravnik smel vtoževati stroške upravljanja, obratovanja in vzdrževanja neposredno od najemnika poslovnega prostora.
Pri neupravičeni pridobitvi na podlagi 190. člena OZ se zahteva, da je stranka, ki je plačala dolg, menila, da izpolnjuje svoj dolg oziroma, če je vedela, da ni dolžna plačati, bi si za uspešno uveljavljanje vračila morala pridržati pravico zahtevati nazaj (191. člen OZ). Iz okoliščin v predmetnem gospodarskem sporu pa izhaja, da je tožeča stranka plačala dolg, za katerega je vedela, da ni njen. Za uspešno uveljavljanje verzijskega zahtevka na podlagi 197. člen OZ (izdatek za drugega) pa bi morala izkazati, da je bila tožena stranka, za katero je tožeča stranka potrošila svoja sredstva, to obveznost dolžna izpolniti na podlagi zakona.
Krajše odsotnosti tožnice z dela v spornem obdobju, zaradi katerih je opravila manj ur, kot je znašala delovna obveznost redno zaposlenega delavca pri toženi stranki za polni delovni čas, ne pomeni, da je šlo le za občasno delo s prekinitvami, in da ni šlo za nepretrgano opravljanje dela v smislu definicije delovnega razmerja iz 4. člena ZDR-1.
postopek prisilne likvidacije - prenehanje družbe - komanditna družba - prenehanje komanditne družbe - smiselna uporaba določb o d.n.o. - razlogi za prenehanje - nedelujoče poslovodstvo
Družba, zoper katero je bil začet postopek prisilne likvidacije, je ustanovljena v pravnoorganizacijski obliki kot komanditna družba. ZGD-1 v določbah o komanditni družbi nima posebne ureditve o prenehanju take družbe, pač pa v drugem odstavku 135. člena ZGD-1 napotuje na smiselno uporabo določb zakona, ki velja za družbo z neomejeno odgovornostjo, torej tudi na smiselno uporabo določbe 105. člena ZGD-1, ki opredeljuje razloge, zaradi katerih preneha družba z neomejeno odgovornostjo. Med temi razlogi ni razloga, da družba preneha, če poslovodstvo družbe ne deluje. Nedelujoča uprava oziroma poslovodstvo družbe je razlog za prenehanje le-te očitno po ZGD-1 le pri kapitalskih družbah, ne pa pri osebnih družbah.
Tako se pokaže, da nedelujoče poslovodstvo komanditne družbe ni zakonski razlog za prenehanje družbe in da je s sklicevanjem na materialnopravno določbo o prenehanju družbe z omejeno odgovornostjo prvostopenjsko sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00012181
ZNP člen 97. ZUreP-1 člen 110. ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15. Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov (2010) člen 55. Pravilnik o tehničnih pogojih in normativih za varen trasport tekočih in plinstih ogljikovodikov po magistralnih naftovodih in plinovodih ter naftovodih in plinovodih za mednarodni transport (1985) člen 8, 9, 9/2.
denarna odškodnina - ustanovitev služnosti v javno korist - služnost plinovoda - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - izgubljeni dohodek - varnostni pas - dokazovanje z izvedencem - postavitev novega izvedenca - pravica do izjave - protispisnost - zakonske zamudne obresti od stroškov postopka
Zgolj nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem ni razlog za postavitev novega izvedenca.
Očitek protispisnosti je podan zgolj takrat, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin in samimi temi listinami. To pomeni, da mora pritožnik ob uveljavljanju navedene kršitve navesti konkretno mesto v listini, iz katere naj bi bil podatek o odločilnem dejstvu napačno prenesen v sodbo.
vstop novega upnika - pravica do izjave pred sodiščem
Pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika je treba zagotoviti dolžniku pravico do izjave in mu vročiti predlog novega upnika še pred odločitvijo.
ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 29, 38, 39a, 39a/1, 398, 398/2, 399.. ZPol člen 87.
starostna pokojnina
Pritožbeno sodišče je o materialnopravnem vprašanju izpolnjevanja pogojev po 39. a členu ZPIZ-2 v primeru, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po določbi 87. člena ZPol v zvezi s 399. členom ZPIZ-2, že zavzelo stališče v več zadevah. Štelo je, da v takšnih primerih, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje po 399. členu ZPIZ-2 v zvezi z določbami ZPol se šteje, da gre za izpolnjevanje pogojev po posebnih predpisih, kar pomeni upokojitev pod drugačnimi (milejšimi) pogoji, kot jih določa splošni predpis ZPIZ-2 v določbah 27. in 29. člena. Glede na prvi odstavek 39. a člena ZPIZ-2 pridobi pravico do izplačila 20 % pokojnine le zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po tem zakonu, torej izključno v primeru, če so izpolnjeni pogoji, določeni v 27. oziroma 29. členu ZPIZ-2.
ZFPPIPP člen 341, 341/3, 341/3-1, 341/7, 342, 342/2, 342/3, 347, 347/1. ZGD-1 člen 10a, 10a/1, 481, 481/3.
stečajni postopek - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo - sklep o prodaji - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - upraviteljev predlog za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - predkupna pravica - prenos poslovnega deleža - omejitve ustanavljanja družb ter pridobitve statusa družbenika - kogentna zakonska določba
Upraviteljev predlog za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe mora vsebovati tudi upraviteljevo stališče o tem, ali je predmet prodaje, predmet predkupne pravice. To stališče mora upravitelj tudi ustrezno obrazložiti.
ZGD-1 vsebuje kogentna pravila o kontroli omejitev pri pridobivanju poslovnih deležev družb, določena v 10.a členu ZGD-1, na katera je potrebno pri sklenitvi pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža paziti po uradni dolžnosti. Če se ugotovi, da obstajajo razlogi za omejitev pri pridobitvi poslovnega deleža iz 1. do 3. točke prvega odstavka 10.a člena ZGD-1, je treba soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe zavrniti.
Ker dolžnik še vedno ni izpolnil obveznosti, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom utemeljeno zvišalo zagroženo denarno kazen iz prvotnih 10.000,00 na 12.000,00 EUR, kar je še vedno upoštevaje pomen dejanja ter druge okoliščine primera.