sklep o dedovanju - dedni dogovor - izpodbijanje dednega dogovora - izpodbijanje dednega dogovora v pritožbi zoper sklep o dedovanju - tožba za izpodbijanje dednega dogovora - pritožbeni razlogi
Sklep, v katerem je sodišče povzelo dedni dogovor, je mogoče izpodbijati le iz razlogov, ker dednega dogovora niso sklenili vsi dediči, ali le-ta v sklepu ni pravilno povzet.
OZ člen 104, 104/1, 105, 105/3. SPZ člen 96, 96/3, 96/4, 96/5, 96/6.
razveza kupoprodajne pogodbe - pogodbena kazen zaradi zamude z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - povračilo stroškov vlaganj - lastniški posestnik - potrebni in koristni stroški - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - pobot terjatev
Tožniki, ki niso dobroverni lastniški posestniki nepremičnine, bi bili upravičeni le do povračila potrebnih oziroma koristnih stroškov. Mednje tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče šteti stroškov izdelave ograje na zunanjem bazenu, namakalnega sistema za zelnico, ureditve zanemarjenega vrta in stroškov zunanje ograje, saj tožniki v zvezi s temi stroški niso opisali nobene škode, ki naj bi na nepremičnini nastala oziroma, ki bi grozila.
Pravilen je zaključek prvega sodišča, da so po poteku dodatnega roka nastale enake posledice, kot nastanejo takrat, ko je rok bistvena sestavina pogodbe. Prodajna pogodba je bila razvezana ex lege, z dnem 14. 7. 2012.
ZSSloV člen 2, 53, 53/3.. ZDR člen 156, 184.. ZObr člen 97f, 98c.. OZ člen 243.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki
Vrhovno sodišče RS (npr. sodba opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018) je zavzelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso. Navedlo je, da je v kogentnih predpisih določeno, kdo je dolžan plačati davke oziroma prispevke in v kakšni višini, nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo plačevanja davkov in prispevkov pa je v pristojnosti davčnih organov. Zato sodišče ne more prevzeti odločanja matičnih davčno-upravnih organov. Posledično pa delavec navedenega ne more uveljavljati od delodajalca.
ODZ paragraf 316, 1460. SPZ člen 266. ZTLR člen 71.
osebna služnost stanovanja - služnost dosmrtne rabe nepremičnine - zapustnikovo razpolaganje pred smrtjo - volilo - priposestvovanje služnosti - priposestvovanje osebne služnosti - uporaba prava - uporaba določb Občnega državljanskega zakonika (ODZ) - pogoji za priposestvovanje - priposestvovanje in pravična posest po odz - posest nepremičnine - pravni naslov za posest - dejanska oblast nad stvarjo - detentor - družinska skupnost - priposestvovalna doba - začetek teka priposestvovalne dobe
ZTLR v določilu 71. člena določa, da kdor iz naslova delovnega ali podobnega razmerja ali v gospodinjstvu izvršuje dejansko oblast nad stvarjo za drugega in je dolžan ravnati po njegovih navodilih, nima posesti. Ker je šele z odselitvijo zapustnika leta 1987 družinska skupnost razpadla, sta tožnika šele tedaj lahko nastopila posest nepremičnin.
Ker SPZ priposestvovanja osebne služnosti ne ureja, prav tako ne ZTLR, je sodišče prve stopnje utemeljenost zahtevka pravilno presojalo po določilih ODZ.
ODZ glede priposestvovanja stvarnih in osebnih služnosti v paragrafu 1460 kot pogoje priposestvovanja določa pravično, pošteno in pristno posest, ki je trajala ves po zakonu določeni čas. Posest je pravična, če se opira na veljaven pravni naslov, to je pravni temelj, ki je sposoben za pridobitev (paragraf 316 ODZ). Z načelnim mnenjem Zveznega Vrhovnega sodišča z 4. 4. 1960 je bilo uveljavljeno pravilo, da znaša priposestvovalna doba za nepremičnine 20 let.
Tožnika zatrjevanega pravnega naslova - obstoja ustnega dogovora z očetom zapustnikom nista izkazala. Zgolj dalj časa trajajoče uporabljanje oziroma uživanje nepremičnin še ne pomeni priposestvovanja in s tem pridobitve osebne služnosti.
izvrševanje roditeljske pravice - izbira osnovne šole - bistveni vpliv na razvoj otroka - izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem - usmeritev v prilagojeni program
Med šolama obstajajo razlike, ki pa so po mnenju pritožbenega sodišča odločilne za uspešen osebnostni razvoj otroka. Iz ugotovitev sodišča izhaja, da OŠ B. poleg prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom izvaja redni program osnovne šole, OŠ A. pa poleg prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom izvaja poseben program vzgoje in izobraževanja, ki je namenjen učencem, katerim je poseben program prezahteven. Na šolah sta programa prostorsko ločena, s tem, da OŠ B. izvaja pristop vključujoče šole za učence s posebnimi potrebami, katerega namen je, da se vsi učenci skupno vključujejo v šolske in zunajšolske aktivnosti. Nasprotna udeleženka utemeljeno temu programu pripisuje odločilno prednost v zagotavljanju uspešnega osebnostnega razvoja otroka.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - poslovna izguba - ogrozitev dejavnosti
Ker pri vprašanju plačila sodnih taks ni pomembno, ali in kakšno izgubo ima stranka, temveč izključno to, ali je zmožna zagotoviti sredstva za plačilo takse oziroma ali ji bi plačilo sodne takse onemogočilo poslovanje, toženka ne more uspeti s sicer tudi pavšalno pritožbeno navedbo, da ima izgubo.
Po določbi 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče (med drugim) pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja ter o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki (točki a) in b) ). Tožnik in toženec nista v razmerju delavec delodajalec in toženec (družbenik in zakoniti zastopnik družbe, ki naj bi bila tožnikov delodajalec) tudi ni pravni naslednik delodajalca (izbrisane družbe). Zato ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča za odločanje v tem sporu.
V primerih spregleda pravne osebnosti ne gre za pravno nasledstvo družbenika za obveznosti družbe, ampak za dvojno odgovornost za obveznosti družbe, to je družbe same in družbenika. Zato za takšne spore delovno sodišče ni pristojno, čeprav so predmet spora pravice iz delovnega razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00012692
ZVKSES člen 8, 8/3, 8/8, 15, 15/3, 18, 26, 26/4. OZ člen 239, 239/1, 251, 251/5. ZVPot člen 16, 18, 18/2, 20. ZGO-1 člen 94, 94/2.
varstvo kupcev stanovanj - pravni interes za tožbo - izpolnitev obveznosti - splošni pogoji prodaje posameznih delov stavbe - izročitev bančne garancije - bančna garancija za odpravo skritih napak - garancijski list - etažni načrt - izročitev predhodnega etažnega načrta - tehnična dokumentacija - upnikove pravice - pogodbena kazen
Ker so splošni pogoji sestavni del vsake prodajne pogodbe (katere predmet je posamezen del stavbe) in ker njihova vsebina v obravnavani zadevi ne izpolnjuje vseh zahtev iz osmega odstavka 8. člena ZVKSES, bi lahko tožnica „kvečjemu“ osporavala njihovo veljavnost oziroma (posledično veljavnost same) prodajne pogodbe. A česa takega v tem postopku ne uveljavlja.
26. člen ZVKSES ne določa, da kupec, če mu prodajalec bančne garancije ne izroči ob izročitvi stanovanja, izgubi pravico zahtevati takšno garancijo. Ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila tožnica, ker izročitve garancije ni zahtevala ob izročitvi nepremičnine, z zahtevo na izročitev bančne garancije (z dne 5. 2. 2013) oziroma samo tožbo prepozna, zato ni moč pritrditi.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00014073
ZSSloV člen 53, 53/2.. OZ člen 169, 229, 246.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - zakonske zamudne obresti - misija
Vrhovno sodišče RS je v istovrstnih zadevah, ki se nanašajo na vprašanje obračuna bruto zneska ter na odvod davkov in prispevkov zavzelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso. Poudarilo je, da sodišče v delovnem sporu, kot sporu med delavcem in delodajalcem, ne odloča tudi o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem prejemku iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem obračunati in plačati davke in prispevke, saj gre v tem obsegu za javnopravno razmerje. Pojasnilo je, da je ob izplačilu prejemka to stvar delodajalca oziroma pristojnih davčnih organov. Delavec torej navedenega ne more uspešno uveljavljati zoper delodajalca v sporu, kot je predmetni.
Pri izvršitvi sodbe je treba upoštevati, da je tožniku prisojen znesek odškodnine, odmerjen glede na neto plačo, ki jo je tožnik v spornem obdobju prejemal v tujini in da je po določbi 169. člena OZ, ki se glede na določbo 246. člena OZ smiselno uporablja tudi za povrnitev škode, nastale s kršitvijo pogodbene obveznosti, oškodovanec upravičen do popolne odškodnine (to je prisojenega neto zneska odškodnine).
izvršilni naslov - obstoj in primernost izvršilnega naslova - določenost izreka sodbe - določljivost obveznosti - dajatvena sodba - sodba delovnega sodišča - namen izvršilnega postopka
Le dajatvena sodba, ki vsebuje naložitev (ali dopustitev oziroma opustitev) obveznosti, je lahko v izvršilnem postopku podlaga za njeno izterjavo. Izvršilni postopek je po svoji naravi namenjen izterjavi dospelih terjatev iz izvršilnega naslova, ne pa postavljanju novih dajatvenih zahtevkov.
dovoljenost ugovora po izteku roka - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot izvršilni naslov - dejstva, ki se nanašajo na terjatev - odpust obveznosti v osebnem stečaju - kaznivo dejanje zlorabe izvršbe
Četudi bi obstajali utemeljeni razlogi za kasnejše navajanje novih dejstev in dokazov, dolžnik ugovora po izteku roka ne sme utemeljevati z dejstvi iz časa pred nastankom izvršilnega naslova, ki ga v obravnavani zadevi predstavlja naložitveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine (prvi odstavek 56. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).
Zakon o sodnih taksah (1990) člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/5, 12a, 12a/5, 12a/6, 12b, 12b/2. ZPP člen 7, 8, 105a, 105a/1, 337.
sodna taksa za redni postopek - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - trditveno in dokazno breme - javno objavljeni podatki - zadnje letno poročilo - vmesna bilanca - sprememba premoženjskega stanja - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - pritožbena novota - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - sprememba tožbe
Glede na to, da ob vložitvi predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse letno poročilo tožeče stranke za leto 2017 še ni bilo objavljeno na spletnem portalu AJPES, bi morala tožeča stranka aktualne razmere zatrjevati in dokazovati sama, česar pa ni storila.
Tako je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo podatke, ki so mu bili v času odločanju o predlogu tožeče stranke pač na voljo.
V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
Zgolj prepisovanje zakonskega besedila tretjega odstavka 11. člena ZST-1 v predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo takse brez nadaljnjih ustreznih pojasnil, na podlagi katerih bi bilo mogoče presojati strankino zmožnost takojšnje unovčitve premoženja, oziroma kako bi takšna unovčitev premoženja ogrozila njeno dejavnost, zagotovo ne zadošča.
Plačilo sodne takse ni procesna predpostavka za dopustitev spremembe (razširitve) tožbenega zahtevka (prvi odstavek 105.a člena ZPP).
vrnitev v prejšnje stanje - prepozna zahteva za varstvo zakonitosti
Sodišče prve stopnje se pri svoji odločitvi pravilno sklicuje na vsebino komentarja k členu 89 ZKP točka 5, da je vrnitev v prejšnje stanje mogoča le pri zamudi roka za pritožbo ali roka za napoved pritožbe. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča le pri zamudi roka za pritožbo ali roka za napoved pritožbe zoper sodbo in sklepe, naštete v prvem odstavku tega člena. Zoper druge sklepe, kot je na primer sklep o priporu, sklep o uvedbi preiskave ali sklep o stroških postopka, obdolženec ne more predlagati vrnitve v prejšnje stanje, če je zamudil rok za pritožbo. Vrnitev v prejšnje stanje tudi ni možna, če je obdolženec zamudil rok za vložitev kakšnega drugega pravnega sredstva, na primer rok za odgovor na pritožbo, rok za ugovor zoper obtožnica ali rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - misija
Vrhovno sodišče RS (npr. sodba opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018) je zavzelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso. Navedlo je, da je v kogentnih predpisih določeno, kdo je dolžan plačati davke oziroma prispevke in v kakšni višini, nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo plačevanja davkov in prispevkov pa je v pristojnosti davčnih organov. Zato sodišče ne more prevzeti odločanja matičnih davčno-upravnih organov. Posledično pa delavec navedenega ne more uveljavljati od delodajalca.
Vprašanje (ne)utemeljenosti še odprtega tožbenega zahtevka glede povrnitve vlaganj na podlagi dogovora z dne 6. 4. 2001 je odvisno od ugotovitve ali navedeni dogovor obstaja in toženca zavezuje. Ugotovite, da tožniku ni uspelo dokazati, da je tožencu izročil gotovino v znesku 175.000,00 DEM, kot je zapisano v dogovoru, ne nudi podlage za zaključek, da dogovor ni obstajal in da je zato neutemeljen tudi del dogovora, ki se nanaša na povrnitev vlaganj v znesku 34.000,00 EUR.
umik pritožbe - domneva umika pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo - dokazilo o plačilu
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka ni plačala sodne takse za pritožbo, je pravilno štelo, da je pritožba umaknjena (drugi odstavek 105.a člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00012046
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 57, 57/2, 58, 58/1. ZPP člen 7, 7/1, 212. ZD člen 142, 142/1, 143.
izvršilni naslov - ločitev zapuščine - sklep o dedovanju - ločeno premoženje - univerzalno pravno nasledstvo - omejitev odgovornosti dediča do višine podedovanega premoženja
Ločitev zapuščine (separatio bonorum) je namenjena zaščiti in poplačilu zapustnikovih upnikov. Z zahtevo po ločitvi zapuščine od dedičevega premoženja lahko ti dosežejo, da se podedovano premoženje dediča loči od njegovega siceršnjega (prejšnjega) premoženja. S tem se dediču onemogoči, da razpolaga s stvarmi in pravicami iz zapuščine, dokler niso poplačani zapustnikovi upniki, ki so zahtevali ločitev. O upnikovemu predlogu za ločitev zapuščine sodišče odloči s sklepom, ki je konstitutiven in učinkuje samo v korist upnikov, ki so ločitev predlagali. Zapuščinsko sodišče mora nato ločitvene upnike napotiti na izvršilni postopek za poplačilo njihovih terjatev oziroma za zavarovanje njihovih terjatev po pravilih izvršilnega postopka, zapuščinski postopek pa prekiniti do končanja teh postopkov. Šele tedaj bo namreč znan ostanek zapuščine, ki ga po poplačilu upnikov, ki so predlagali ločitev zapuščine, lahko podeduje zapustnikov dedič, zato do ugotovitve tega podatka ni mogoče izdati pravilnega sklepa o dedovanju. Če je izvedena ločitev zapuščine, lastninska pravica in druge premoženjske pravice, ki so ob smrti pripadale zapustniku in ki so predmet ločitve zapuščine, ostanejo v zapuščini kot skup premoženja z omejeno pravno subjektiviteto - ločena zapuščina, na dediče pa preide le, kar po poplačilu separatistov ostane, in sicer ex nunc. Ločitveni upniki plačilo svojih terjatev lahko zahtevajo samo iz zapuščinskega premoženja.
Zapuščinsko sodišče je izdalo sklep o dedovanju, v katerem je ugotovilo, da je dolžnik postal dedič vsega premoženja po zapustnici, torej tudi prej ločenega premoženja, saj upnika s predlogom za izvršbo na ločeno premoženje nista uspela in ni več pogojev za prekinitev zapuščinskega postopka, temveč so podani pogoji za prenos tega premoženja na dediča. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je s tem sklep o ločitvi zapuščine izgubil svojo veljavo. Upnika sta tako izgubila položaj ločitvenih upnikov in posebno varstvo, ki ga ta položaj prinaša, dolžnik pa je kot dedič postal lastnik tudi premoženja, ki je bilo prej ločeno, in v taki vlogi za obveznosti zapustnice odgovarja kot univerzalni pravni naslednik z vsem svojim premoženjem.