IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL00041509
ZIKS-1 člen 3, 3/2, 24, 24/1. KZ-1 člen 86.
kazen zapora - odložitev izvršitve kazni zapora - razlog za odložitev izvršitve kazni - postopek za nadomestitev kazni zapora
Po ZIKS-1 odločanje o alternativni izvršitvi zaporne kazni ni okoliščina, ki bi jo smelo sodišče, ki odloča o izvršitvi kazni zapora, upoštevati kot razlog za odložitev izvršitve kazni (člen 24 ZIKS-1).
ZPP člen 319, 319/2. ZFPPIPP člen 301, 301/8, 306, 306/2.
ločitvena pravica - priznanje ločitvene pravice v stečajnem postopku - ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - pripoznava terjatve - res iudicata - pravni interes (pravna korist) za tožbo - predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve
Priznanje ločitvene pravice (in terjatve) v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave tožbenega zahtevka v pravdnem postopku, kar pomeni, da je bilo o navedeni ločitveni pravici že pravnomočno odločeno.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012041
Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 14, 20, 20/1, 84, 84/2, 91, 92. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 4, 4-1, 4-2, 5, 11. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/3-2, 132/3-3, 280, 280/2, 280/2-1, 298a, 298a/2, 298a/2-1, 301, 481, 481/1, 485, 486, 486/1, 486/2. SPZ člen 132, 132/2.
ustavitev izvršilnega postopka - stečajni postopek nad dolžnikom v drugi državi članici EU - nepremičnina v Sloveniji - pravne posledice začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - prodaja nepremičnin - nizozemsko pravo - primerjava tujega prava s slovenskim - pravica do poplačila terjatve - ločitvena pravica, vpisana v zemljiško knjigo - pridobljene pravice - poslabšanje pravnega položaja
Upnik sodišča ni uspel prepričati, da v primeru ustavitve izvršilnega postopka ne bo mogel doseči prodaje zastavljenih nepremičnin in vsaj delnega poplačila terjatve na Nizozemskem. Upoštevaje relevantna določila nizozemskega zakona o stečajnem postopku ter dejstvo, da je upnik v zemljiški knjigi pri dolžnikovih nepremičninah v Sloveniji vpisan kot prvi in edini hipotekarni upnik, se njegov položaj v stečajnem postopku na Nizozemskem ne bi smel poslabšati do te mere, da bi mu bilo povsem onemogočeno uveljavljanje pravice do poplačila iz hipoteke, ter da mu posledično ne bi bilo zagotovljeno posebno jamstvo pri uveljavljanju njegove zavarovane terjatve, kot to določa Uredba 1346/2000.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - pravni standard
Utemeljen je bil sprejem na zdravljenje brez privolitve bolnika. Zaradi bolnikove nenaklonjenosti zdravljenju, zanikanju znakov panaroidne shizofrenije, katero je ugotovil tudi izvedenec, ni mogoče nadomestiti zdravljenja z drugo obliko pomoči.
Za pogoje iz 39. člena ZDZdr ni potrebno, da so podani kumulativno. Zadostuje že en pogoj iz prve alineje prvega odstavka 39. člena in to vsekakor je, da udeleženec ogroža življenje drugih in povzroča hudo premoženjsko škodo sebi.
IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00011569
URS člen 14, 22. ZIZ člen 62, 62/2, 257, 258, 264.
predhodna odredba - zavarovanje denarne terjatve s predhodno odredbo - pogoji za predhodno odredbo - prenehanje predhodne odredbe - ustavitev postopka in razveljavitev predhodne odredbe - ustavno načelo enakega obravnavanja
Zavarovanje denarne terjatve s predhodno odredbo, izdano na podlagi kondemnatornega dela - na osnovi verodostojne listine izdanega - sklepa o izvršbi, je utemeljeno tudi po razveljavitvi sodbe, s katero je bilo odločeno o utemeljenosti terjatve oziroma o usodi kondemnatornega dela sklepa o izvršbi. Še vedno obstaja sodna odločba, na osnovi katere je bila izdana predhodna odredba.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - zakonske predpostavke - druge oblike zdravljenja
Zaradi udeleženčevega ne-sodelovanja druge (morebiti milejše) oblike zdravljenja ne pridejo v poštev.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - določitev ukrepov prepovedi nasilnih dejanj - prepoved določenih dejanj ali zapoved opustitev - začasna ureditev spornega razmerja - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - sprememba izpodbijane odločbe - zavrnitev predloga - pojem nasilja v družini - načelo sorazmernosti - psihično nasilje - ekonomsko nasilje - izpolnitev zakonskih pogojev - način sporočila
Videnje zadeve posameznega SMS-a, ki je posledica konfliktnega odnosa med nepravdnima strankama, in čustveno doživljanje stresnih situacij, do katerih prihaja med nepravdnima strankama, ne pomeni tiste ravni psihičnega nasilja, ki bi utemeljevala poseg v pravice nasprotnega udeleženca ter izdajo ukrepov. Tudi iz vsebine ostalih predloženih medsebojnih SMS pritožbeno sodišče ne vidi s strani nasprotnega udeleženca izraženega stališča oz. mnenja, ki bi objektivno lahko poseglo v predlagateljičino pravico do dostojanstva oz. v njene druge osebnostne pravice, ali da bi bila predlagateljica v kakršnemkoli podrejenem položaju. Tudi s strani prvega sodišča zaznana nestrpnost nasprotnega udeleženca v sporočilih ne zadostuje za izrek izrečenih ukrepov prepovedi.
Neplačilo stroškov bivanja predlagateljice v solastni stanovanjski hiši, in kreditne obveznosti, ki izhaja iz skupnega premoženja, ni mogoče uvrstiti pod pojem nasilja nad predlagateljico.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo omenjeno plovilo zavarovano v vseh primerih, če bi do poškodbe prišlo v času, ko je plovilo mirovalo v katerikoli marini ali komunalnem privezu (pod pogojema, da je bilo pravilno privezano in da gre za marino ali komunalni privez, ki nudi zavetje za najmanj 270º kompasa). Tožeča stranka v postopku na prvi stopnji sploh ni trdila, da je tožnik ob sklenitvi zavarovanja zavarovalno zastopnico seznanil z dejstvom, da bo plovilo v času mirovanja privezano na bojo sredi strunjanskega zaliva (brez uradnega dovoljenja), temveč je tožeča stranka le trdila, da je tožnik zavarovalno zastopnico obvestil, da bo plovilo privezano v pristanišču v Strunjanu. Če bi prišlo v konkretnem primeru do škode na plovilu v času mirovanja in bi se plovilo nahajalo v okviru komunalnega priveza v Strunjanu, bi bila namreč tožeča stranka upravičena do zavarovalnine že na pogodbeni pravni podlagi.
kreditna pogodba - spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - litispendenca - ugovor litispendence - odločanje o ugovoru litispendence
Sodišče prve stopnje je pravilno razsodilo, da je za sojenje v tej zadevi pristojna Republika Slovenija. Obrazložitev je izčrpna. Sodišče prve stopnje je ne glede na pogodbeno določbo o uporabi prava in pristojnosti slovenskega sodišča pristojnost sodišča ugotavljalo (tudi) upoštevaje pravila ZMZPP, saj gre za spor z mednarodnim elementom. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so podane navezne okoliščine, ki odkazujejo na uporabo slovenskega prava in na pristojnost slovenskega sodišča.
dokaz z izvedencem - predujem za izvedbo dokaza - založitev predujma za izvedbo dokaza - dolžnost založitve predujma za izvedbo dokaza - zaslišanje izvedenca - predlog za zaslišanje izvedenca - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - uveljavljanje procesnih kršitev na naroku - prekluzija uveljavljanja procesnih kršitev
S tem, ko je sodišče izvedlo dokaz z zaslišanjem izvedenca ni storilo nobene kršitve določb postopka. Ravno nasprotno; ravnalo je skladu z načelom neposrednosti (4. člen ZPP), ki ga ureja tudi 253. člen ZPP ter načelom kontradiktornosti (5. člen ZPP), ki je konkretizirano tudi v 289. členu ZPP. Okoliščina, da nobena od strank zaslišanja izvedenca ni predlagala, pri tem ni pomembna. Dokazovanje z izvedencem predstavlja enovito celoto, zato sodišče za zaslišanje izvedenca ne potrebuje pobude strank.
javna seja - zloraba pravic - neopravičen izostanek z naroka
Po proučitvi obtoženčeve zadnje prošnje za ponovno preložitev javne seje, je pritožbeni senat sklenil, da se ji ne ugodi. Kot izhaja iz obtoženčevega opravičila z dne 7. 12. 2017 je bil najkasneje od tega dne dalje seznanjen s tem, da ga v predmetni kazenski zadevi več ne zagovarja odvetnik J. G., saj je navajal, da ima dogovorjen termin za razgovor o prevzemu zadeve z drugim odvetnikom. Iz priložene zdravstvene dokumentacije ni razvidno, da bi bil obtoženec zdravstveno nezmožen za pridobitev zagovornika oziroma vložitev prošnje za brezplačno pravno pomoč v času med 17. 12. 2017 in 25. 1. 2018. Prav tako glede na določbe 70. člena ZKP kvalificirana obramba obtoženca po zagovorniku v predmetni kazenski zadevi ni obvezna. Zato je senat sodišča druge stopnje zaključil, da vložitev prošnje za brezplačno pravno pomoč šele 17. 5. 2018 pomeni obtoženčevo zlorabo usmerjeno v zavlačevanje postopka. V skladu z določbo 15. člena ZKP si mora namreč sodišče prizadevati, da se postopek izvede brez zavlačevanja in da onemogoči kakršnokoli zlorabo pravic, ki jih imajo udeleženci v postopku. Tako je sodišče druge stopnje sklenilo, da se javna seja opravi v nenavzočnosti sicer pravilno obveščenega obtoženca, saj je štelo njegov izostanek za neopravičen (četrti odstavek 378. člena ZKP).
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev vloge - izjava o premoženjskem stanju - podatki o dohodkih - družinski člani - zavrženje predloga za taksno oprostitev
ZST-1 v drugem odstavku 12. člena jasno določa, kaj vse (katere podatke in izjave) mora predlog za oprostitev plačila sodne takse vsebovati. Sodišče mora v primerih, ko predlog ne vsebuje vseh v tej določbi predvidenih podatkov in izjav, ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. To pomeni, da mora stranko pozvati, naj vlogo dopolni in ji postaviti rok, v katerem lahko to stori. Če je v takšnem roku ne dopolni, jo sodišče zavrže.
Tožnik v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da ni šlo za spremembo tožbe, temveč zgolj za njeno popravo. V ponovnem sojenju tožnik ni spremenil istovetnosti zahtevka, povečal obstoječega zahtevka ali uveljavljal drugi zahtevek poleg obstoječega, temveč je le popravil navedbo datuma (zgolj letnico) in številko plačnega razreda. V obravnavani situaciji je dolžnost materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP) sodišču narekovala, da s postavitvijo ustreznih vprašanj oziroma na drug primeren način odpravi nejasnosti oziroma neskladja v tožbenem zahtevku (oziroma nekatera neskladja med predlogom tožbe /delom tega/ in njeno naracijo).
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik s stopnjo prepričanja dokazati navedbe o pisni pomoti, saj ne gre za vsebinsko odločanje. Za ugotovitev procesnega dejstva načeloma zadošča, da stranka verjetno izkaže njegov obstoj.
ZUPJS člen 10.. ZZZDR člen 12.. ZSVarPre člen 37, 52.
varstveni dodatek - upoštevanje dohodka - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost
Med tožnico in njenim bivšim možem je obstaja zunajzakonska skupnost, zato je bil z izpodbijanima odločbama pri ugotavljanju materialnega položaja poleg tožnice kot vlagateljice pravilno upoštevan tudi zunajzakonski partner in njegovi dohodki. Zaradi preseganja zneska minimalnega dogodka za dodelitev obravnavane pravice iz javnih sredstev s skupnim dohodkom tožnice in zunajzakonskega partnerja je bila vloga za dodelitev varstvenega dodatka utemeljeno zavrnjena.
ponovna odmera pokojnine - rok za vložitev zahteve - neprava obnova postopka - razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe
Z odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 26. 3. 2015 je resda bil določen rok za vložitev zahteve 60 dni po objavi te odločbe v Uradnem listu RS in se je rok za vložitev zahteve za revizijo in ponovno odmero pokojnine iztekel dne 29. 6. 2015. Vendar je ta rok veljal za tiste, ki niso mogli z izrednimi pravnimi sredstvi zavarovati svoje interese. Tožnik je svoj interes lahko zavaroval s 183. členom ZPIZ-2 in zahteval razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe z institutom neprave obnove. Tožniku je bila starostna pokojnina priznana v letu 2013 in tako 10 - letni rok iz drugega odstavka 183. člena ZPIZ-2 še ni potekel. Tožena stranka bi bila dolžna ob zahtevi tožnika upoštevati določbo 183. člena in v skladu z njo presojati, ali obstajajo pogoji za razveljavitev oziroma spremembo dokončne odločbe tožene stranke, s katero je bila tožniku v letu 2013 priznana in odmerjena pravica do starostne pokojnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA UPRAVA - LOKALNA SAMOUPRAVA - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VSL00013077
URS člen 26, 148, 148/1. ZFO-1 člen 5, 11, 12. ZVRS-1 člen 2, 2/1. ZUS-1 člen 4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pravica do sodnega varstva - upravna pogodba - prenos nalog iz državne pristojnosti na občino - financiranje izvajanja nalog iz pristojnosti države - financiranje občin - javnopravni elementi pogodbe - izvršilna funkcija vlade - pravna narava sporazuma - ni upravni spor - ni sodne pristojnosti - odškodninska odgovornost države
Predmet spornega Dogovora o višini povprečnine za leto 2015 so vprašanja, povezana s financiranjem opravljanja na občine prenesenih nalog iz državne pristojnosti. Zakonodajalec določa tako način zagotavljanja sredstev za njihovo opravljanje, kot tudi način ugotavljanja primernega obsega teh sredstev. Manevrski prostor, ki ga zakonodajalec pri dogovarjanju z občinami pušča vladi, je edinole v možnosti prožne uporabe z zakonom določenih podatkov. Možnosti za oblikovanje lastne pogodbene volje vlade, kakršna je sicer značilna za pogodbena razmerja, v primeru urejanja vprašanj, povezanih s finančnimi sredstvi občin, torej ni.
Vlada pri sklepanju dogovorov z občinami, ki se tičejo vprašanj njihovega financiranja, ne sodeluje kot organ državne uprave, ampak kot organ izvršilne oblasti. Ravnanja vlade, opravljena v okviru njene tako imenovane politično izvršilne funkcije, pa že zaradi svoje vsebine, v nobenem primeru ne morejo biti podlaga civilnopravnega razmerja. Zato je zaključek prvostopenjskega sodišča o tem, da v obravnavanem primeru ne moremo govoriti o upravni pogodbi, pravilen.
Dogovor, katerega izpolnitev s to tožbo zahtevata tožnici kot reprezentativni združenji občin, v njune pravice v ničemer ne posega, ne nalaga jima nobenih obveznosti, niti kako drugače ne posega v njun pravni položaj, kar so bistvene procesne predpostavke za dovoljenost upravnega spora.
Odločanje o tem, na kakšen način in v kakšnem obsegu bodo občinam zagotovljena sredstva za financiranje opravljanja nalog iz državne pristojnosti, nikakor ni stvar sodišča, pač pa sodi v pristojnost zakonodajalca.
ZFPPIPP člen 221d, 221d/1. ZPP člen 11, 337, 337/1.
poenostavljena prisilna poravnava - namen poenostavljene prisilne poravnave - zloraba pravic - načelo dobre vere in poštenja - načelo kontraditktornosti - dopustne pritožbene novote
Namen postopka (poenostavljene) prisilne poravnave je izvedba finančnega prestrukturiranja insolventnega dolžnika zaradi ohranitve njegovega podjema (vsaj rentabilnega dela), pri čemer pa je treba upnikom zagotoviti ugodnejše pogoje plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, je lahko v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja in zato ne more uživati pravnega varstva, saj lahko pomeni zlorabo pravic (prim. VSL sklep Cst 315/2015, VSL sklep Cst 796/2016, VSL sklep Cst 4/2017 in drugi). V fazi odločanja o začetku postopka (praviloma) še ni vzpostavljena kontradiktornost postopka z drugimi udeleženci (upniki), na katere bi poenostavljena prisilna poravnava lahko vplivala. Sodišče zato o predlogu za poenostavljeno prisilno poravnavo odloča na podlagi formalnega preizkusa, ali so izpolnjene procesne predpostavke iz prvega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Čeprav je v postopku poenostavljene prisilne poravnave nadzorna funkcija sodišča omejena, je potrebno zagotoviti učinkovito pravno varstvo upnikom, ki nasprotujejo postopku prisilne poravnave z utemeljevanjem, da naj bi dolžnik z vložitvijo predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zgolj zlorabljal svoje pravice. Za utemeljitev takšnega ugovora zlorabe pravice je trditveno in dokazno breme na tistemu, ki zlorabo zatrjuje.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118.. KZ-1 člen 257, 257/3.. ZJU člen 93.. ZDU-1 člen 21.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - javni uslužbenec - naklep - sodna razveza - reintegracija - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Tožena stranka je tožnici v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da ni ustrezno informirala svojih nadrejenih oziroma jim je očitno dajala napačne informacije o poteku projekta, s tem pa je kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer imajo kršitve vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 257. člena KZ-1. Očitek iz odpovedi je časovno in vsebinsko neopredeljen, tako da ni mogoče preizkusiti pravočasnosti odpovedi glede objektivnega roka in kršitve tudi niso vsebinsko konkretizirane.