ZPP člen 319, 319/2. ZFPPIPP člen 301, 301/8, 306, 306/2.
ločitvena pravica - priznanje ločitvene pravice v stečajnem postopku - ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - pripoznava terjatve - res iudicata - pravni interes (pravna korist) za tožbo - predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve
Priznanje ločitvene pravice (in terjatve) v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave tožbenega zahtevka v pravdnem postopku, kar pomeni, da je bilo o navedeni ločitveni pravici že pravnomočno odločeno.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012041
Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 14, 20, 20/1, 84, 84/2, 91, 92. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 4, 4-1, 4-2, 5, 11. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/3-2, 132/3-3, 280, 280/2, 280/2-1, 298a, 298a/2, 298a/2-1, 301, 481, 481/1, 485, 486, 486/1, 486/2. SPZ člen 132, 132/2.
ustavitev izvršilnega postopka - stečajni postopek nad dolžnikom v drugi državi članici EU - nepremičnina v Sloveniji - pravne posledice začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - prodaja nepremičnin - nizozemsko pravo - primerjava tujega prava s slovenskim - pravica do poplačila terjatve - ločitvena pravica, vpisana v zemljiško knjigo - pridobljene pravice - poslabšanje pravnega položaja
Upnik sodišča ni uspel prepričati, da v primeru ustavitve izvršilnega postopka ne bo mogel doseči prodaje zastavljenih nepremičnin in vsaj delnega poplačila terjatve na Nizozemskem. Upoštevaje relevantna določila nizozemskega zakona o stečajnem postopku ter dejstvo, da je upnik v zemljiški knjigi pri dolžnikovih nepremičninah v Sloveniji vpisan kot prvi in edini hipotekarni upnik, se njegov položaj v stečajnem postopku na Nizozemskem ne bi smel poslabšati do te mere, da bi mu bilo povsem onemogočeno uveljavljanje pravice do poplačila iz hipoteke, ter da mu posledično ne bi bilo zagotovljeno posebno jamstvo pri uveljavljanju njegove zavarovane terjatve, kot to določa Uredba 1346/2000.
Za odločanje o začasnih odredbah zadošča verjetnost, vendar pa dokazni standard ni neka absolutna, vnaprej določena kategorija, ki bi lahko veljala za vse primere in vse mogoče življenjske situacije. Ravno različnost konkretnih primerov terja uporabo tega standarda, prilagojeno konkretni situaciji. Narava spora, v kateri je odredba predlagana, in njegov namen (preprečitev izigravanja upnikov) sta pomemben element pri presoji izpolnjevanja pogojev za izdajo začasne odredbe.
Verjetnost obstoja terjatve je samostojen pravni standard, ki s sklepčnostjo tožbe ni neposredno povezan. Gre namreč za odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe ne pa meritorno razsojo, zato konkretnejši izračuni terjatve stopnje verjetnosti njenega obstoja ne bi povečali.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - zakonske predpostavke - druge oblike zdravljenja
Zaradi udeleženčevega ne-sodelovanja druge (morebiti milejše) oblike zdravljenja ne pridejo v poštev.
IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00011569
URS člen 14, 22. ZIZ člen 62, 62/2, 257, 258, 264.
predhodna odredba - zavarovanje denarne terjatve s predhodno odredbo - pogoji za predhodno odredbo - prenehanje predhodne odredbe - ustavitev postopka in razveljavitev predhodne odredbe - ustavno načelo enakega obravnavanja
Zavarovanje denarne terjatve s predhodno odredbo, izdano na podlagi kondemnatornega dela - na osnovi verodostojne listine izdanega - sklepa o izvršbi, je utemeljeno tudi po razveljavitvi sodbe, s katero je bilo odločeno o utemeljenosti terjatve oziroma o usodi kondemnatornega dela sklepa o izvršbi. Še vedno obstaja sodna odločba, na osnovi katere je bila izdana predhodna odredba.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - pravni standard
Utemeljen je bil sprejem na zdravljenje brez privolitve bolnika. Zaradi bolnikove nenaklonjenosti zdravljenju, zanikanju znakov panaroidne shizofrenije, katero je ugotovil tudi izvedenec, ni mogoče nadomestiti zdravljenja z drugo obliko pomoči.
Za pogoje iz 39. člena ZDZdr ni potrebno, da so podani kumulativno. Zadostuje že en pogoj iz prve alineje prvega odstavka 39. člena in to vsekakor je, da udeleženec ogroža življenje drugih in povzroča hudo premoženjsko škodo sebi.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - določitev ukrepov prepovedi nasilnih dejanj - prepoved določenih dejanj ali zapoved opustitev - začasna ureditev spornega razmerja - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - sprememba izpodbijane odločbe - zavrnitev predloga - pojem nasilja v družini - načelo sorazmernosti - psihično nasilje - ekonomsko nasilje - izpolnitev zakonskih pogojev - način sporočila
Videnje zadeve posameznega SMS-a, ki je posledica konfliktnega odnosa med nepravdnima strankama, in čustveno doživljanje stresnih situacij, do katerih prihaja med nepravdnima strankama, ne pomeni tiste ravni psihičnega nasilja, ki bi utemeljevala poseg v pravice nasprotnega udeleženca ter izdajo ukrepov. Tudi iz vsebine ostalih predloženih medsebojnih SMS pritožbeno sodišče ne vidi s strani nasprotnega udeleženca izraženega stališča oz. mnenja, ki bi objektivno lahko poseglo v predlagateljičino pravico do dostojanstva oz. v njene druge osebnostne pravice, ali da bi bila predlagateljica v kakršnemkoli podrejenem položaju. Tudi s strani prvega sodišča zaznana nestrpnost nasprotnega udeleženca v sporočilih ne zadostuje za izrek izrečenih ukrepov prepovedi.
Neplačilo stroškov bivanja predlagateljice v solastni stanovanjski hiši, in kreditne obveznosti, ki izhaja iz skupnega premoženja, ni mogoče uvrstiti pod pojem nasilja nad predlagateljico.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo omenjeno plovilo zavarovano v vseh primerih, če bi do poškodbe prišlo v času, ko je plovilo mirovalo v katerikoli marini ali komunalnem privezu (pod pogojema, da je bilo pravilno privezano in da gre za marino ali komunalni privez, ki nudi zavetje za najmanj 270º kompasa). Tožeča stranka v postopku na prvi stopnji sploh ni trdila, da je tožnik ob sklenitvi zavarovanja zavarovalno zastopnico seznanil z dejstvom, da bo plovilo v času mirovanja privezano na bojo sredi strunjanskega zaliva (brez uradnega dovoljenja), temveč je tožeča stranka le trdila, da je tožnik zavarovalno zastopnico obvestil, da bo plovilo privezano v pristanišču v Strunjanu. Če bi prišlo v konkretnem primeru do škode na plovilu v času mirovanja in bi se plovilo nahajalo v okviru komunalnega priveza v Strunjanu, bi bila namreč tožeča stranka upravičena do zavarovalnine že na pogodbeni pravni podlagi.
kreditna pogodba - spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - litispendenca - ugovor litispendence - odločanje o ugovoru litispendence
Sodišče prve stopnje je pravilno razsodilo, da je za sojenje v tej zadevi pristojna Republika Slovenija. Obrazložitev je izčrpna. Sodišče prve stopnje je ne glede na pogodbeno določbo o uporabi prava in pristojnosti slovenskega sodišča pristojnost sodišča ugotavljalo (tudi) upoštevaje pravila ZMZPP, saj gre za spor z mednarodnim elementom. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so podane navezne okoliščine, ki odkazujejo na uporabo slovenskega prava in na pristojnost slovenskega sodišča.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev vloge - izjava o premoženjskem stanju - podatki o dohodkih - družinski člani - zavrženje predloga za taksno oprostitev
ZST-1 v drugem odstavku 12. člena jasno določa, kaj vse (katere podatke in izjave) mora predlog za oprostitev plačila sodne takse vsebovati. Sodišče mora v primerih, ko predlog ne vsebuje vseh v tej določbi predvidenih podatkov in izjav, ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. To pomeni, da mora stranko pozvati, naj vlogo dopolni in ji postaviti rok, v katerem lahko to stori. Če je v takšnem roku ne dopolni, jo sodišče zavrže.
javna seja - zloraba pravic - neopravičen izostanek z naroka
Po proučitvi obtoženčeve zadnje prošnje za ponovno preložitev javne seje, je pritožbeni senat sklenil, da se ji ne ugodi. Kot izhaja iz obtoženčevega opravičila z dne 7. 12. 2017 je bil najkasneje od tega dne dalje seznanjen s tem, da ga v predmetni kazenski zadevi več ne zagovarja odvetnik J. G., saj je navajal, da ima dogovorjen termin za razgovor o prevzemu zadeve z drugim odvetnikom. Iz priložene zdravstvene dokumentacije ni razvidno, da bi bil obtoženec zdravstveno nezmožen za pridobitev zagovornika oziroma vložitev prošnje za brezplačno pravno pomoč v času med 17. 12. 2017 in 25. 1. 2018. Prav tako glede na določbe 70. člena ZKP kvalificirana obramba obtoženca po zagovorniku v predmetni kazenski zadevi ni obvezna. Zato je senat sodišča druge stopnje zaključil, da vložitev prošnje za brezplačno pravno pomoč šele 17. 5. 2018 pomeni obtoženčevo zlorabo usmerjeno v zavlačevanje postopka. V skladu z določbo 15. člena ZKP si mora namreč sodišče prizadevati, da se postopek izvede brez zavlačevanja in da onemogoči kakršnokoli zlorabo pravic, ki jih imajo udeleženci v postopku. Tako je sodišče druge stopnje sklenilo, da se javna seja opravi v nenavzočnosti sicer pravilno obveščenega obtoženca, saj je štelo njegov izostanek za neopravičen (četrti odstavek 378. člena ZKP).
dokaz z izvedencem - predujem za izvedbo dokaza - založitev predujma za izvedbo dokaza - dolžnost založitve predujma za izvedbo dokaza - zaslišanje izvedenca - predlog za zaslišanje izvedenca - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - uveljavljanje procesnih kršitev na naroku - prekluzija uveljavljanja procesnih kršitev
S tem, ko je sodišče izvedlo dokaz z zaslišanjem izvedenca ni storilo nobene kršitve določb postopka. Ravno nasprotno; ravnalo je skladu z načelom neposrednosti (4. člen ZPP), ki ga ureja tudi 253. člen ZPP ter načelom kontradiktornosti (5. člen ZPP), ki je konkretizirano tudi v 289. členu ZPP. Okoliščina, da nobena od strank zaslišanja izvedenca ni predlagala, pri tem ni pomembna. Dokazovanje z izvedencem predstavlja enovito celoto, zato sodišče za zaslišanje izvedenca ne potrebuje pobude strank.
V okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe se je pritožbeno sodišče najprej pomudilo pri izreku izpodbijane sodbe. Ugotovilo je, da je tožeča stranka v tožbi (10. stran) kar trikrat oblikovala svoje zahtevke tako, da je ožji zahtevek vključila v širšega. V takem primeru mora sodišče skladno s sodno prakso šteti, da do kumulacije zahtevkov sploh ni prišlo. To pa skladno s pravno teorijo velja tako v primeru eventualne kumulacije zahtevkov kot v primeru navadne kumulacije. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče iz razlogov, pojasnjenih v nadaljevanju štelo, da je 1. tožbeni zahtevek vključen v 2. zahtevku (glej 27. točko obrazložitve), 3. tožbeni zahtevek v 4. zahtevku, 7. tožbeni zahtevek pa v 6. zahtevku.
Več kot uvoda (drugostopenjske sodbe brez imen sodnikov) in izreka toženi stranki ni potrebno objaviti, saj zgolj ta dva dela sodbe zadoščata za informiranje javnosti. Sicer pa tožeča stranka izrecnega zahtevka tudi za objavo obrazložitve sodbe ni postavila.
ZIZ člen 38, 38/5. ZPP člen 2, 2/1, 163, 163/1. OZ člen 393, 393/2.
izvršilni stroški - prekoračitev zahtevka - izvršilni postopek zoper več dolžnikov - upnikova zahteva - razdelitev stroškov
Sodišče sme naložiti povrnitev upnikovih stroškov le v obsegu, kot ga opredeli upnik v podani zahtevi, in le zoper tiste stranke postopka, ki jih navede upnik v zahtevi.
OZ člen 131, 132, 135,190, 190/1, 212, 349, 349/1, 352, 475, 480. ZOR člen 1087, 1087/3.
neupravičena obogatitev - pogodbena podlaga - bančna garancija za dobro izvedbo posla - unovčenje bančne garancije - neupravičeno unovčenje bančne garancije - odprava napak - dodatna dela - izgubljeni dobiček - zastaranje terjatve - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - plačilo dodatnih del
Pritožbi glede veljavnosti pogodbe ne navajata ničesar, kar bi omajalo presojo prvostopenjskega sodišča, da je pogodba veljala. To pa pomeni, da ima tožena stranka pravni temelj za uporabo ogledal. Tožeča stranka zato ne more uspeti s tožbenim zahtevkom na temelju prvega odstavka 190. člena OZ.
ZDen člen 19, 19/1-4, 32, 32/2. ZPP člen 185, 185/1. ZZK-1 člen 243.
denacionalizacija - ničnost prodajne pogodbe za nepremičnino zaradi denacionalizacije - sprememba tožbe - načelo ekonomičnosti postopka
Prodajna pogodba, katere predmet je bila nepremičnina in katere vrnitev v naravi je bila zahtevana s (pravočasno) vloženo zahtevo za denacionalizacijo pri Upravni enoti Žalec, o kateri pa (v tem delu) še ni bilo odločeno, glede je na določila drugega odstavka 88. člena ZDen nična. Pravno neupoštevne so ugovorne trditve prvotoženke. O obstoju ovir za vračilo parcele 572/88, k.o. P. v naravi (po drugem odstavku 32. člena ZDen in 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen), saj so odločitve o le-teh v pristojnosti upravnega organa pred katerim teče denacionalizacijski postopek. Zato o teh pravdno sodišče tudi ne more odločati kot o predhodnih vprašanjih.
Po prvem odstavku 185. člena ZPP lahko sodišče dovoli spremembo tožbe, čeprav se tožena stranka temu upira, če meni, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Načelo ekonomičnosti postopka namreč zahteva, da se, kadar je to mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna rešitev spora, saj bi moral sicer tožnik vložiti novo tožbo in v novem postopku začeti vse od začetka. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da je mogoče o nadaljnjih zahtevkih tožnika po 243. členu ZZK-1 odločiti že na podlagi gradiva, na katerega je tožnik opiral že prvotni zahtevek na ugotovitev ničnosti, pravilno zaključilo o smotrnosti takšne spremembe in pravilno dovolilo spremembo tožbe.
Pritožbeno sodišče je v zvezi z uporabo oziroma razlago določb ZUTD v primeru, ko je dejansko prejeta nižja plača, kot je dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, in v stečajnem postopku nad delodajalcem prijavljena oziroma celo priznana terjatev v višini razlik v plači, že zavzelo stališče, da je v osnovo za odmero nadomestila za primer brezposelnosti mogoče upoštevati le dejansko prejete plače. V ZUTD namreč ni podlage, niti ni mogoče citiranih določb pravilno razlagati in uporabljati tako, da bi se pri odmeri nadomestila za primer brezposelnosti upoštevale plače, ki bi jih zavarovanec moral prejeti na podlagi pogodbe o zaposlitvi, če jih je dejansko prejel v nižjem znesku.
ZDR-1 člen 15, 15/3, 110, 110/1, 110/1-4, 110/2, 111, 111/1, 111/1-4, 200, 200/3.. ZDR člen 13, 204, 204/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost - sodna razveza
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da je tožena stranka z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 12. 2016 tožniku odpovedala delovno razmerje, ki ni več obstajalo (prenehalo je namreč že 12. 12. 2016 na podlagi tožnikove izredne odpovedi), pravilno odločilo, da je izredna odpoved tožene stranke pravno neučinkovita. Stališče, da pogodbe o zaposlitvi, ki je bila že odpovedana in je prva odpoved že pričela učinkovati, ni mogoče ponovno odpovedati, ker pogodba, ki se na tak način odpoveduje, ne obstoji več, izhaja tudi iz primerljive zadeve Vrhovnega sodišča RS.
Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališča, da se za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki odpoveduje (v trenutku odpovedi) neobstoječe delovno razmerje, smiselno uporablja določba tretjega odstavka 13. člena ZDR, da pravica do uveljavljanja ničnosti ne preneha (enako določa tretji odstavek 15. člena sedaj veljavnega ZDR-1) in da zato uveljavljanje pravne neučinkovitosti take odpovedi ni vezano na uveljavljanje s posebno tožbo pred sodiščem v roku iz tretjega odstavka 204. člena ZDR (tretjega odstavka 200. člena ZDR-1).
ZSPJS člen 32, 49a, 49a/3, 49b.. KPJS člen 42, 42/4.. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (1994) člen 76, 76a.. Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (2008) člen 8.
napredovanja - dodatek za delo v deljenem delovnem času - dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času - kulturna dejavnost - dodatek za posebne delovne pogoje - količnik za določitev osnovne plače - igralec - nova uvrstitev v plačni razred
Pri prevedbi plače se lahko upoštevajo le napredovanja, ki jih je prvi tožnik dosegel v okviru višje vrednotenega delovnega mesta dramskega igralca z izjemnimi dosežki oziroma v nazivu prvaka v dramskem in lutkovnem gledališču. To pomeni, da se napredovanja do izhodiščnega količnika 6,80, tj. napredovanja pred spremembo delovnega mesta oziroma naziva, ne upoštevajo. Prvi tožnik je imel v času prevedbe osnovni količnik delovnega mesta 6,80, seštevek količnika z napredovanjem pa je znašal 8,50. Prvi tožnik je do dneva prevedbe na delovnem mestu oziroma v nazivu dosegel štiri napredovanja (iz količnika 6,80 do 7,60 - napredovanje za 2 plačilna razreda ter iz količnika 7,60 do 8,50 - še dodatna 2 razreda). Tožena stranka je zato ob prevedbi plače z upoštevanjem štirih napredovanj prvega tožnika pravilno uvrstila v 54. plačni razred, v letu 2010 pa je z napredovanjem dosegel 56. plačni razred, kar pomeni, da ni bil prikrajšan pri izplačilu plače.
V zvezi s plačilom dodatka za delo po posebnem razporedu po določbi tretjega odstavka 16. člena ZJU, delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva. Pravilnik je bil sprejet v letu 2004, torej še preden je začela veljati KPJS, ki dodatek za delo po posebnem razporedu ureja drugače, kot je bil urejen v kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti oziroma pravilniku. Glede na navedeno je treba neposredno uporabiti kolektivno pogodbo in ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje dodatka za delo po posebnem razporedu iz četrtega odstavka 42. člena KPJS.