Prvostopno sodišče je v obrazložitvi izpodbijane sodbe po obsežno izvedenem dokaznem postopku, v katerem se je ukvarjalo tudi z objektivno (ne)zmožnostjo poplačila preostanka zneska oškodovani družbi s strani gospodarske družbe K. d.o.o, katere direktor je bil v tem času obtoženec sicer zaključilo, da je obtoženec ravnal s preslepitvenim namenom, saj je oškodovano družbo preslepil s prikazovanjem, da bo svoje obveznosti izpolnil, s tem, ko je nemudoma poravnal tudi predujem (14.628,60 EUR), pa je prikazoval, da gre za resen posel. Nadaljnja njegova ravnanja, ko je sicer obljubljal plačilo, nato pa se je izogibal stiku z oškodovano družbo, se ni oglašal na telefon, ni odgovarjal na e-mail in SMS-e, v izvršilnem postopku ni ugovarjal vloženemu pravnemu sredstvu, oškodovano družbo pa pri tem še zavajal z združitvijo z družbo T., pa so prvostopno sodišče še dodatno prepričala, da je ravnal s preslepitvenim namenom in s krivdno obliko direktnega naklepa. Skladno s prej citiranim judikatom VS RS bi torej navedene okoliščine, ki jih sodišče prve stopnje v zvezi s presplepitvenim namenom obrazloži (točki 29) in 30) obrazložitve v izpodbijani sodbi) prav gotovo sodile v tenor obtožbe oziroma izreka izpodbijane sodbe v zvezi s preslepitvenim namenom. Ker pa slednje okoliščine izhajajo le iz obrazložitve sodbe, pa ob dejstvu, da je preslepitev zakonski znak tega kaznivega dejanja, ne zadosti standardu konkretizacije opisa v zvezi z obtožencu očitanim kaznivim dejanjem poslovne goljufije.
povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - višina odškodnine
Pravilna pa je zavrnitev tožbenega zahtevka za vtoževano odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, saj so, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, slednje trajale le začasno, upoštevane pa so v postavki telesnih bolečin in neugodnosti med zdravljenjem, pri čemer je slediti mnenju izvedenca, da glavoboli niso posledica škodnega dogodka.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 387, 389, 389/2, 389a, 389a/1. ZGD-1 člen 74, 74/1.
postopek osebnega stečaja - izvzem in omejitev premoženja iz stečajne mase - poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika - soglasje stečajnega sodišča - vpis subjekta v poslovni register - prenehanje opravljanja dejavnosti - stvari nujno potrebne za opravljanje dejavnosti
Ob ugotovitvi, da dolžnica dejavnosti čiščenja ne opravlja, je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da navedeni osebni avtomobil dolžnici ne predstavlja (več) nujno potrebne stvari za opravljanje dejavnosti in da je s tem odpadel razlog (podlaga) za izvzem avtomobila iz stečajnem mase. Glede na to, da se poslovanje stečajne dolžnice kot podjetnice sploh še ni začelo, se v stečajno maso (ponovno) vključi premoženje stečajne dolžnice, ki je bilo izvzeto iz stečajne mase po drugem odstavku 389. člena ZFPPIPP.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - določitev ukrepov prepovedi nasilnih dejanj - prepoved določenih dejanj ali zapoved opustitev - začasna ureditev spornega razmerja - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - sprememba izpodbijane odločbe - zavrnitev predloga - pojem nasilja v družini - načelo sorazmernosti - psihično nasilje - ekonomsko nasilje - izpolnitev zakonskih pogojev - način sporočila
Videnje zadeve posameznega SMS-a, ki je posledica konfliktnega odnosa med nepravdnima strankama, in čustveno doživljanje stresnih situacij, do katerih prihaja med nepravdnima strankama, ne pomeni tiste ravni psihičnega nasilja, ki bi utemeljevala poseg v pravice nasprotnega udeleženca ter izdajo ukrepov. Tudi iz vsebine ostalih predloženih medsebojnih SMS pritožbeno sodišče ne vidi s strani nasprotnega udeleženca izraženega stališča oz. mnenja, ki bi objektivno lahko poseglo v predlagateljičino pravico do dostojanstva oz. v njene druge osebnostne pravice, ali da bi bila predlagateljica v kakršnemkoli podrejenem položaju. Tudi s strani prvega sodišča zaznana nestrpnost nasprotnega udeleženca v sporočilih ne zadostuje za izrek izrečenih ukrepov prepovedi.
Neplačilo stroškov bivanja predlagateljice v solastni stanovanjski hiši, in kreditne obveznosti, ki izhaja iz skupnega premoženja, ni mogoče uvrstiti pod pojem nasilja nad predlagateljico.
IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00011569
URS člen 14, 22. ZIZ člen 62, 62/2, 257, 258, 264.
predhodna odredba - zavarovanje denarne terjatve s predhodno odredbo - pogoji za predhodno odredbo - prenehanje predhodne odredbe - ustavitev postopka in razveljavitev predhodne odredbe - ustavno načelo enakega obravnavanja
Zavarovanje denarne terjatve s predhodno odredbo, izdano na podlagi kondemnatornega dela - na osnovi verodostojne listine izdanega - sklepa o izvršbi, je utemeljeno tudi po razveljavitvi sodbe, s katero je bilo odločeno o utemeljenosti terjatve oziroma o usodi kondemnatornega dela sklepa o izvršbi. Še vedno obstaja sodna odločba, na osnovi katere je bila izdana predhodna odredba.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - zakonske predpostavke - druge oblike zdravljenja
Zaradi udeleženčevega ne-sodelovanja druge (morebiti milejše) oblike zdravljenja ne pridejo v poštev.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - pravni standard
Utemeljen je bil sprejem na zdravljenje brez privolitve bolnika. Zaradi bolnikove nenaklonjenosti zdravljenju, zanikanju znakov panaroidne shizofrenije, katero je ugotovil tudi izvedenec, ni mogoče nadomestiti zdravljenja z drugo obliko pomoči.
Za pogoje iz 39. člena ZDZdr ni potrebno, da so podani kumulativno. Zadostuje že en pogoj iz prve alineje prvega odstavka 39. člena in to vsekakor je, da udeleženec ogroža življenje drugih in povzroča hudo premoženjsko škodo sebi.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev vloge - izjava o premoženjskem stanju - podatki o dohodkih - družinski člani - zavrženje predloga za taksno oprostitev
ZST-1 v drugem odstavku 12. člena jasno določa, kaj vse (katere podatke in izjave) mora predlog za oprostitev plačila sodne takse vsebovati. Sodišče mora v primerih, ko predlog ne vsebuje vseh v tej določbi predvidenih podatkov in izjav, ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. To pomeni, da mora stranko pozvati, naj vlogo dopolni in ji postaviti rok, v katerem lahko to stori. Če je v takšnem roku ne dopolni, jo sodišče zavrže.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo omenjeno plovilo zavarovano v vseh primerih, če bi do poškodbe prišlo v času, ko je plovilo mirovalo v katerikoli marini ali komunalnem privezu (pod pogojema, da je bilo pravilno privezano in da gre za marino ali komunalni privez, ki nudi zavetje za najmanj 270º kompasa). Tožeča stranka v postopku na prvi stopnji sploh ni trdila, da je tožnik ob sklenitvi zavarovanja zavarovalno zastopnico seznanil z dejstvom, da bo plovilo v času mirovanja privezano na bojo sredi strunjanskega zaliva (brez uradnega dovoljenja), temveč je tožeča stranka le trdila, da je tožnik zavarovalno zastopnico obvestil, da bo plovilo privezano v pristanišču v Strunjanu. Če bi prišlo v konkretnem primeru do škode na plovilu v času mirovanja in bi se plovilo nahajalo v okviru komunalnega priveza v Strunjanu, bi bila namreč tožeča stranka upravičena do zavarovalnine že na pogodbeni pravni podlagi.
kreditna pogodba - spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - litispendenca - ugovor litispendence - odločanje o ugovoru litispendence
Sodišče prve stopnje je pravilno razsodilo, da je za sojenje v tej zadevi pristojna Republika Slovenija. Obrazložitev je izčrpna. Sodišče prve stopnje je ne glede na pogodbeno določbo o uporabi prava in pristojnosti slovenskega sodišča pristojnost sodišča ugotavljalo (tudi) upoštevaje pravila ZMZPP, saj gre za spor z mednarodnim elementom. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so podane navezne okoliščine, ki odkazujejo na uporabo slovenskega prava in na pristojnost slovenskega sodišča.
dokaz z izvedencem - predujem za izvedbo dokaza - založitev predujma za izvedbo dokaza - dolžnost založitve predujma za izvedbo dokaza - zaslišanje izvedenca - predlog za zaslišanje izvedenca - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - uveljavljanje procesnih kršitev na naroku - prekluzija uveljavljanja procesnih kršitev
S tem, ko je sodišče izvedlo dokaz z zaslišanjem izvedenca ni storilo nobene kršitve določb postopka. Ravno nasprotno; ravnalo je skladu z načelom neposrednosti (4. člen ZPP), ki ga ureja tudi 253. člen ZPP ter načelom kontradiktornosti (5. člen ZPP), ki je konkretizirano tudi v 289. členu ZPP. Okoliščina, da nobena od strank zaslišanja izvedenca ni predlagala, pri tem ni pomembna. Dokazovanje z izvedencem predstavlja enovito celoto, zato sodišče za zaslišanje izvedenca ne potrebuje pobude strank.
javna seja - zloraba pravic - neopravičen izostanek z naroka
Po proučitvi obtoženčeve zadnje prošnje za ponovno preložitev javne seje, je pritožbeni senat sklenil, da se ji ne ugodi. Kot izhaja iz obtoženčevega opravičila z dne 7. 12. 2017 je bil najkasneje od tega dne dalje seznanjen s tem, da ga v predmetni kazenski zadevi več ne zagovarja odvetnik J. G., saj je navajal, da ima dogovorjen termin za razgovor o prevzemu zadeve z drugim odvetnikom. Iz priložene zdravstvene dokumentacije ni razvidno, da bi bil obtoženec zdravstveno nezmožen za pridobitev zagovornika oziroma vložitev prošnje za brezplačno pravno pomoč v času med 17. 12. 2017 in 25. 1. 2018. Prav tako glede na določbe 70. člena ZKP kvalificirana obramba obtoženca po zagovorniku v predmetni kazenski zadevi ni obvezna. Zato je senat sodišča druge stopnje zaključil, da vložitev prošnje za brezplačno pravno pomoč šele 17. 5. 2018 pomeni obtoženčevo zlorabo usmerjeno v zavlačevanje postopka. V skladu z določbo 15. člena ZKP si mora namreč sodišče prizadevati, da se postopek izvede brez zavlačevanja in da onemogoči kakršnokoli zlorabo pravic, ki jih imajo udeleženci v postopku. Tako je sodišče druge stopnje sklenilo, da se javna seja opravi v nenavzočnosti sicer pravilno obveščenega obtoženca, saj je štelo njegov izostanek za neopravičen (četrti odstavek 378. člena ZKP).
Pritožbeno sodišče je v zvezi z uporabo oziroma razlago določb ZUTD v primeru, ko je dejansko prejeta nižja plača, kot je dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, in v stečajnem postopku nad delodajalcem prijavljena oziroma celo priznana terjatev v višini razlik v plači, že zavzelo stališče, da je v osnovo za odmero nadomestila za primer brezposelnosti mogoče upoštevati le dejansko prejete plače. V ZUTD namreč ni podlage, niti ni mogoče citiranih določb pravilno razlagati in uporabljati tako, da bi se pri odmeri nadomestila za primer brezposelnosti upoštevale plače, ki bi jih zavarovanec moral prejeti na podlagi pogodbe o zaposlitvi, če jih je dejansko prejel v nižjem znesku.
Po splošnem delu definicije iz 1. odst. 63. člena ZPIZ-2 ugotavljanje invalidnosti ni več pogojeno s trajno spremembo v zdravstvenem stanju. Invalidnost je potrebno ugotavljati tudi, če spremembe v zdravstvenem stanju niso končne, ker je mogoče pričakovati celo izboljšanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VDS00012781
OZ člen 131, 148, 148/1.. ZPP člen 274.. URS člen 26.
varstveni dodatek - pravnomočna odločitev - zavrženje tožbe - pravna oseba - protipravno ravnanje nosilca oblasti - odškodninska odgovornost
Pojma protipravnosti ravnanja upravnega organa, ki je podlaga za odškodninsko odgovornost, ne gre preprosto enačiti z (vsemi) razlogi, zaradi katerih bi bila upravna odločba odpravljena, razveljavljena ali spremenjena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi. Ravnanje nosilca oblasti je po ustaljeni sodni praksi protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. S protipravnostjo se razume (le) kvalificirano stopnjo napačnosti oziroma kršitve. Morebitna nepravilna odločitev tožene stranke ne pomeni, da je bilo ravnanje tožene stranke protipravno.
ZSSloV člen 53, 53/3.. ZObr člen 98c, 98c/1.. OZ člen 243.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - rok za zastaranje - misija
V zadevi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec o prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.
Glede na ugotovitev, da tožena stranka tožniku ni omogočila izrabe pripadajočih dni tedenskega počitka, mu je dolžna izplačati odškodnino. Na tožnikovo upravičenje do tedenskega počitka ne vpliva dejstvo, da mu je tožena stranka zagotavljala fiksno plačo, redni in še posebni dopust. Gre za različne pravne institute, ki se med seboj ne izključujejo in jih tudi ni mogoče enačiti s pravico do tedenskega počitka.
ZPIZ-2 člen 19, 108, 108/1, 108/2, 129, 138.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 6.
starostna pokojnina - sorazmerni del - pokojninska doba
Po 138. členu ZPIZ-2 se zavarovalni dobi zavarovancev, ki so jo prebili v delovnem razmerju ali drugem delu, na podlagi katerega so bili obvezno zavarovani, na podlagi predpisanih osebnih okoliščin, med katerimi so tudi oboleli za otroško paralizo, za pridobitev in odmero pravic prišteje 1/4 dobe dejanskega zavarovanja. Gre za fiktivno dobo, s katero se zagotavlja odmera višje pokojninske dajatve zavarovancem, ki zaradi osebnih okoliščin niso mogli dopolniti daljše dejanske pokojninske dobe. Vendar se 1/4 dobe dejanskega zavarovanja lahko prišteje le za dobo, dopolnjeno pri tožencu. Tujo zavarovalno dobo je namreč mogoče priznati le v takšnem trajanju, kot jo je po svoji zakonodaji priznal tuji nosilec zavarovanja, pri katerem je bila dopolnjena.
Ker je bil tožnik vse do 22. 3. 2016 vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, nazadnje kot uživalec denarnega nadomestila med brezposelnostjo na podlagi 19. člena ZPIZ-2, mu pred 23. 3. 2016 pravice do starostne pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela ni mogoče priznati, četudi bi že pred tem izpolnil pogoja starosti in pokojninske dobe za upokojitev.
denarna socialna pomoč - vrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev
Situacijo v primeru, da se v času vložitve vloge do poteka obdobja, za katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena, spremeni lastni dohodek upravičenca oziroma družine, ureja določba 46. člena ZSVarPre (veljavnega od 1. 1. 2016). Po prvem odstavku 46. člena ZSVarPre lahko pristojni organ v roku treh let po dokončnosti odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči in ves čas prejemanja trajne denarne dajatve, po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti, odpravi ali razveljavi odločbo, s katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena in o upravičenosti do denarne socialne pomoči za to obdobje odloči z novo odločbo. V tem primeru se šteje, da ima upravičenec lastni dohodek v višini sorazmernega dela dohodka, ki ga je prejel v tem obdobju, glede na število mesecev, za katere je prejel dohodek.
V okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe se je pritožbeno sodišče najprej pomudilo pri izreku izpodbijane sodbe. Ugotovilo je, da je tožeča stranka v tožbi (10. stran) kar trikrat oblikovala svoje zahtevke tako, da je ožji zahtevek vključila v širšega. V takem primeru mora sodišče skladno s sodno prakso šteti, da do kumulacije zahtevkov sploh ni prišlo. To pa skladno s pravno teorijo velja tako v primeru eventualne kumulacije zahtevkov kot v primeru navadne kumulacije. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče iz razlogov, pojasnjenih v nadaljevanju štelo, da je 1. tožbeni zahtevek vključen v 2. zahtevku (glej 27. točko obrazložitve), 3. tožbeni zahtevek v 4. zahtevku, 7. tožbeni zahtevek pa v 6. zahtevku.
Več kot uvoda (drugostopenjske sodbe brez imen sodnikov) in izreka toženi stranki ni potrebno objaviti, saj zgolj ta dva dela sodbe zadoščata za informiranje javnosti. Sicer pa tožeča stranka izrecnega zahtevka tudi za objavo obrazložitve sodbe ni postavila.