ZDDV člen 40, 40/2, 40/7-1. ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h, 28f. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 220, 226.
dovoljena revizija - davek od dobička pravnih oseb - davek na dodano vrednost - vračilo (odbitek) vstopnega DDV - kaznivo dejanje davčne zatajitve - kumulativna izpolnjenost predpostavk za vračilo vstopnega DDV - pravila o dokaznem bremenu - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - sodbe SEU
V primeru, ko davčni zavezanec predloži ustrezne račune drugega gospodarskega subjekta in je storitev oziroma dobava blaga opravljena s pomočjo drugih gospodarskih subjektov, je pravico do odbitka mogoče zavrniti, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
Sodišče prve stopnje mora upoštevati tudi pravila o dokaznem bremenu, kot izhajajo iz sodne prakse SEU.
davek od dobička pravnih oseb – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – davčna izguba – neenotna sodna praksa - pomembno pravno vprašanje – konkretiziranost pravnega vprašanja
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Ugotovitev, da se revidentki zmanjša davčna izguba za leto 2003 v višini 59.542,53 EUR, predstavlja enega izmed elementov ugotavljanja višine davčne osnove za obračun davka od dobička za leto 2003. S tem revidentki ni bila naložena v plačilo nobena davčna obveznost. Ker ugotovitev višine davčne osnove ne predstavlja odločitve o obveznosti stranke, ta odločitev nima pravne narave pravice oziroma obveznosti v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zato vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.
Brez natančno in konkretno (iz)postavljenega pravnega vprašanja po vsebini obravnavane zadeve ni mogoče presojati dovoljenosti revizije ne v okviru odločanja o pomembnem pravnem vprašanju ne v okviru neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje.
ZDDPO-2 člen 84. ZDDPO-1 člen 29, 29/2, 29/5. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - davek od dobička pravnih oseb – pokrivanje davčne izgube – izguba pravice do pokrivanja davčne izgube
Določbo 84. člena ZDDPO-2, ki ureja pokrivanje davčnih izgub, nastalih pred začetkom uporabe ZDDPO-2, je treba razlagati tako, da prepoveduje pokrivanje tistih davčnih izgub, nastalih pred začetkom uporabe ZDDPO-2, katerih pokrivanje je bilo prepovedano že po ZDDPO-1, ker so zavezanci izpolnili pogoje iz petega odstavka 29. člena ZDDPO-1.
URS člen 23. ZP-1 člen 57, 57/4, 57/8. ZUP člen 289, 289/2. ZDavP-2 člen 146. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – davčna izterjava nedavčnih obveznosti – ugovor izpolnjene obveznosti - polovično plačilo globe za prekršek – zahteva za sodno varstvo - kršitev pravice do sodnega varstva – zavrnitev revizije
Določbo četrtega odstavka 57. člena ZP-1 je treba razlagati na način, da je pravica do plačila polovične globe dana le tistim kršiteljem, ki (pravočasno) sploh ne zahtevajo sodnega varstva. S plačilom polovice globe kršitelj sicer ne izgubi pravice do vložitve zahteve za sodno varstvo, vendar pa z vložitvijo tvega, da bo moral plačati še preostalo polovico globe, če z zahtevo za sodno varstvo ne bo uspešen. To pomeni, da mora kršitelj plačati celotno globo, tudi če pravočasno plača polovico globe, pa v roku osmih dni od prejema plačilnega naloga vseeno vloži še zahtevo za sodno varstvo (ne glede na to, da vlaga zahtevo samo glede stranske kazni, ne pa tudi glede denarne kazni), če z zahtevo za sodno varstvo ne uspe.
ZDDV člen 34, 40, 40/2. ZDDV-1 člen 1, 63, 67, 67/1a, 81, 82. ZPP člen 339, 339/2-14. ZUS-1 člen 93, 93/1. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o
skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 205, 220, 226. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
DDV - missing trader oz. neplačujoči gospodarski subjekt - vedenje o zlorabi sistema DDV - objektivna okoliščina - sodbe SEU
Ob predpostavki, da se ugotovi, da so dobave opravljene s pomočjo drugih gospodarskih subjektov, je po presoji Vrhovnega sodišča ključnega pomena za (ne)priznavanje pravice do odbitka DDV ugotavljanje in dokazna ocena – analiza vseh objektivnih dejstev in njihova povezava v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na to, da je revident vedel oziroma bi vsaj moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi do pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Tega pa nista storila ne davčna organa ne sodišče prve stopnje.
ZDavP-2 člen 125, 126, 126/4, 143. ZUS-1 člen 64, 64/4, 65, 65/1-2. ZPP člen 339, 339/2-14.
davki in prispevki – obveznost sodbe za toženo stranko - zastaranje pravice do odmere davka – zastaranje davčne obveznosti
Če sodišče odpravi odločbo tožene stranke v delu, ki se nanaša na določen del prvostopenjske upravne odločbe, to ne pomeni, da je odpravil prvostopno odločbo, temveč je tožena stranka v ponovljenem postopku dolžna ponovno odločati o pritožbi tožeče stranke zoper prvostopenjski akt, vendar v delu, ki je bil v njeni odločbi odpravljen. Pri tem je dolžna (razen izjemoma) upoštevati stališča iz mnenja sodišča, ki so navedena v obrazložitvi sodbe.
Zastaranje pravice do odmere davka v tem primeru ni nastopilo, saj je bila odmerna odločba izdana leta 2002, nanaša pa se na davke za leto 1999 in 2000. Prenehanje davčne obveznosti pa za zavezanca pomeni, da je prenehala njegova materialna obveznost za plačilo davka (moralna pa ostane), vendar to ni predmet tega upravnega spora. Predmet tega upravnega spora je namreč odmerna odločba.
ZDoh-2 člen 105, 105/3-7. ZDPN-2 člen 3, 3/1. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3.
dohodnina – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – davčna osnova – pogojna denarna obveznost – drugi dohodki – vrednost spora – zelo hude posledice – dvojno obdavčenje – jasna zakonska določba – nadomestilo za ustanovitev stavbne pravice – davek na promet nepremičnin – jezikovna razlaga
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Sklicevanje na višino davčne osnove, od katere se davek odmerja, ne predstavlja odločitve o obveznosti stranke, zato ni pravno pomembna okoliščina v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Določbi ZDoh-2 (člen 105/3-7) in ZDPN-2 (člen 3/1) jasno določata pravno podlago za odmero davka na promet nepremičnin in dohodnine (drugi dohodki) in zato ne zahtevata dodatne razlage Vrhovnega sodišča.
ZDavP-2 člen 143, 145, 145/2-9, 151, 157, 157/5. ZUS-1 člen 52. ZST-1 člen 12, 37.
dovoljena revizija - davčna izvršba – tožbene novote – izvršilni naslov – ugovori, ki se nanašajo na izvršilni naslov
Sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo revidentovih tožbenih navedb in tožbi priloženih listin, saj se te kot tožbene novote nanašajo na izvršilni naslov, to je odločbo o dohodnini, ki pa je glede na izrecno določbo petega odstavka 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati.
Z začetkom stečajnega postopka nastanejo pravne posledice stečajnega postopka, zato revident nima več pravnega interesa za revizijo v zvezi z začasnim sklepom za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti (izdanim pred začetkom stečajnega postopka), saj se s tem sklepom ne določa davčna obveznost, temveč le zavarovanje plačila verjetne bodoče davčne obveznosti.
dovoljenost revizije – davek na promet nepremičnin – pomembno pravno vprašanje – zatrjevana neenotnost prakse sodišča prve stopnje ni izkazana – kopije sodnih odločb sodišča prve stopnje - zavrženje revizije
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentki.
Revidentka formalnim pogojem za dovoljenost revizije ni zadostila, saj ni predložila kopij sodnih odločb sodišča prve stopnje, s katerimi je želela utemeljiti neenotnost sodne prakse prvostopenjskega sodišča. Prav tako pa v reviziji ni navedla nobene okoliščine, ki bi kazala na to, da je vprašanje tako pomembno, da utemeljuje odločanje Vrhovnega sodišča, zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
ZDavP-2 člen 5, 39, 41, 68, 68/1-2, 68/3, 68/4, 68/5, 68/6, 77. ZDavP-1 člen 113, 113/2, 113/3, 113/4. ZDavP člen 39. ZPP člen 125a.
davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 – retroaktivna uporaba zakona – obdavčitev nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb - ocena davčne osnove – pridobivanje podatkov – dokazni postopek - listine – glavna obravnava – zvočno snemanje - prepis
Peti odstavek 68. člena ZDavP-2 predstavlja specialno določbo, po kateri se obdavčijo nenapovedani dohodki fizičnih oseb, katerih viri ostanejo nepojasnjeni. Zakon je določil le nov način izračuna davčne obveznosti, obdavčitev nepojasnjenega vira pa je bila možna že po prejšnji zakonodaji.
Davčni zavezanec mora davčnemu organu glede starejših relevantnih dogodkov ponuditi zadosti dokazov za zaključek, iz katerega obdobja njegovi dohodki dejansko izvirajo. V nasprotnih primerih davčni organ utemeljeno sklepa, da nepojasnjeni viri izvirajo iz obdobja, v katerem so prvič razvidni oziroma navzven izkazani.
Cenitveni postopek je ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki davčnemu organu omogočajo določitev verjetne davčne osnove. Kot določa šesti odstavek 68. člena ZDavP-2 se verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova po tem členu zniža, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. V primeru odsotnosti listinskih dokazov se tako lahko dejstva oziroma trditve dokazujejo tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, lahko tudi s pričami, če je glede na okoliščine primera ta dokazni predlog ustrezen in primeren ter ustrezno substanciran. Dokazovanje z listinami ni izključno, ima pa prednost že zaradi načela ekonomičnosti postopka, saj listinska dokumentacija omogoča hitro in zanesljivo ugotovitev relevantnih dejstev.
URS člen 23, 25, 157, 158. ZDavP-2 člen 256. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno Republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in
premoženja člen 25, 25/1, 25/2. Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb člen 27.
dovoljena revizija - dvojno obdavčevanje - dohodnina - postopek skupnega dogovora - razmerje med sodnim postopkom in postopkom skupnega dogovora - delo v Nemčiji in Sloveniji - prekinitev sodnega postopka - sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja - izpolnjevanje mednarodne pogodbe v dobri veri - pacta sunt servanda
Glede na nacionalno pravno ureditev so davčni organi v Republiki Sloveniji, vključno s pristojnim organom v postopku skupnega dogovora, vezani na odločitev, ki jo v konkretnem primeru sprejme sodišče.
Upoštevaje nacionalno ureditev in hkrati namen mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, bi moralo sodišče prve stopnje v primerih kot je obravnavani, v skladu z eno od možnih razlag 25. člena Sporazuma, prekiniti sodni postopek do zaključka postopka sporazumevanja pred Ministrstvom za finance.
Pravica do izterjave davka zastara v 5 letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati. V primeru naknadno ugotovljene obveznosti v davčnem nadzoru teče relativni rok zastaranja pravice do izterjave davka od dneva izvršljivosti odmerne odločbe. Ne glede na določbe o zastaranju pravice do odmere in izterjave, davčna obveznost preneha, ko poteče 10 let od dneva, ko je prvič začelo teči.
Revidentu je bila najprej izdana prvostopenjska odmerna odločba z dne 8. 3. 1999, ki pa jo je drugostopenjski organ po revidentovi pritožbi odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponoven postopek. V ponovnem postopku pa je bila izdana nova odmerna odločba, ki je postala pravnomočna, v njej je bilo odločeno o revidentovi obveznosti (določena je bila višina obveznosti in rok plačila) in ta odločba je izvršilni naslov. Zastaranje pravice do izterjave obveznosti, določene v odločbi, je začelo teči šele po njeni izvršljivosti (izvršljiva je postala po poteku paricijskega roka za izpolnitev obveznosti).
ZDavP-2 člen 107, 107/1-3, 125, 126, 126/5. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 92. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15.
dovoljena revizija – odpis davčnega dolga – odlog plačila davčnega dolga – zastaranje pravice do izterjave davka - vrednostni kriterij
Ker iz ugotovitev drugostopnega davčnega organa izhaja, da se v seznamu navedeni izvršilni naslovi nanašajo na davčni dolg, ki je zapadel v plačilo po letu 2006, ne držijo revidentkine navedbe, da gre za obveznosti, ki se nanašajo na leto 1999. Ugovor absolutnega zastaranja pravice do izterjave davka je tako neutemeljen.
obnova sodnega postopka – nova dejstva in dokazi – ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje – zavrženje predloga
Ker prvostopenjsko sodišče v upravnem sporu, katerega obnovo pritožnik predlaga, ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, temveč je o tožbi odločil senat na seji na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, kar je navedlo tudi v obrazložitvi sodbe, tudi pritožbeno sodišče meni, da ne gre za položaj iz drugega odstavka 96. člena ZUS-1. Ta določa, da se sme zaradi razlogov iz 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 obnova dovoliti le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje.
URS člen 157, 158. ZDavP-2 člen 256. ZUS-1 člen 83, 83/2-2. Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno Republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 25, 25/1, 25/2. Pogodba med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja člen 26, 26/1, 26/2. Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb člen 27.
dvojno obdavčevanje - dohodnina - postopek skupnega dogovora - razmerje med sodnim postopkom in postopkom skupnega dogovora - delo v Nemčiji in Sloveniji - prekinitev sodnega postopka - sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja - izpolnjevanje mednarodne pogodbe v dobri veri - pacta sunt servanda
Glede na nacionalno pravno ureditev so davčni organi v Republiki Sloveniji, vključno s pristojnim organom v postopku skupnega dogovora, vezani na odločitev, ki jo v konkretnem primeru sprejme sodišče.
Upoštevaje nacionalno ureditev in hkrati namen mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, bi moralo sodišče prve stopnje v primerih, kot je obravnavani, v skladu z eno od možnih razlag 25. člena Sporazuma oziroma 26. člena Pogodbe, prekiniti sodni postopek do zaključka postopka sporazumevanja pred Ministrstvom za finance.
ZDavP-2 člen 125, 125/3, 126, 126/5, 418, 418/1. ZUS-1 člen 84.
dovoljena revizija – začasna odredba - odpis davčnega dolga – zastaranje davčnega dolga – tek zastaralnih rokov – veljavnost zakona
Glede zastaranja izterjave revidentovih davčnih obveznosti je bilo v obravnavani zadevi treba uporabiti ZDavP-2, ki v prvem odstavku 418. člena določa, da se zadeve, glede katerih je postopek ob začetku uporabe tega zakona v teku, končajo po tem zakonu. Navedena prehodna določba se nanaša na vse določbe ZDavP-2 in ne le na postopkovne (tako tudi na materialnopravne) in na vse zadeve, ki so bile ob začetku uporabe tega zakona v teku, tako tudi na pravico do izterjave davčne obveznosti, za kar gre v obravnavani zadevi.
ZUS-1 člen 92. ZDavP člen 39. ZDavP-2 člen 39, 41, 68, 77, 125, 135. ZDavP-1 člen 113, 113/4. ZDS-1 člen 3, 12, 49.
odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 – dovoljena revizija – vrednostni kriterij – ugovor retroaktivne uporabe zakona – ugotavljanje davčne osnove z oceno - dokazni standard – dokazno breme – zaslišanje
Institut, kot ga določa peti odstavek 68. člena ZDavP-2, je bil v slovenski pravni red vključen s četrtim odstavkom 113. člena ZDavP-1 (odmera davka v posebnih primerih), ki je veljal od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2006. Splošna opredelitev iz 39. člena ZDavP, 113. člena ZDavP-1 in druge alineje prvega odstavka 68. člena ZDavP-2 glede tega, kdaj mora davčni organ davčno osnovo oceniti, je bila s predmetnima določbama konkretizirana. Institut obdavčitve nepojasnjenega vira ni uzakonjen na novo, ampak gre le za posamezni poseben način izvedbe cenitve kot postopka za ugotavljanje verjetne davčne osnove.
Za odločitev ni pomembno, iz katerega obdobja izvira samo premoženje, odločilno je, ali je revident z njim razpolagal že pred obdobjem inšpekcijskega pregleda, torej pred letom 2005, dokazno breme, da dokaže, iz katerega obdobja izvira njegovo premoženje, pa je na revidentu.
V nasprotnih primerih davčni organ utemeljeno sklepa, da nepojasnjeni viri izvirajo iz obdobja, v katerem so prvič razvidni oziroma navzven izkazani, v konkretnem primeru torej obdobja, ki je predmet inšpekcijskega postopka.
Cenitev, ki omogoča ugotavljanje verjetne davčne osnove, predstavlja pravno podlago za izjemo od načela ugotavljanja materialne resnice v davčnih postopkih, ki je določeno v 5. členu ZDavP-2. Cilj cenitve je, da se čim bolj približa dejstvom, ki so za predmet obdavčitve in odmero davka pomembna. S cenitvijo je treba doseči približen rezultat, za katerega se domneva, da je pravilen in da je najbližje resnici, kar vse je v izpodbijani sodbi pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.
Postopek davčne preiskave se časovno uvršča v t. i. „predpostopkovno fazo“, torej v čas pred uradnim – formalnim začetkom postopka davčnega inšpekcijskega nadzora. Na podlagi izsledkov preiskave se namreč sprejme odločitev o uvedbi postopka davčnega inšpekcijskega nadzora. Pri pridobivanju podatkov davčni organ torej ni omejen na že začete davčne postopke.
ZDavP-2 člen 66, 68, 68/5, 68/6, 95. ZUP člen 140, 140/2. ZUS-1 člen 22, 22/1, 52. ZPP člen 359, 383.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 – nenapovedani dohodki – kršitve postopka – povprečna stopnja dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja – tek obresti od nenapovedanih dohodkov
Davčni organ mora stranki postopka omogočiti dokazovanje dejstev, ki gredo njej v prid, ni pa davčni organ dolžan posebej pozivati stranke na predložitev konkretnih dokazov, ko je dokazno breme na stranki postopka. Ko je dokazno breme prevaljeno na stranko postopka mora ta že zaradi same prevalitve dokaznega bremena šteti, da je pozvana, da dokaže nasprotno.
Peti odstavek 68. člena ZDavP-2 ne določa, da se davek odmeri po povprečni stopnji dohodnine iz zadnje dohodninske odločbe, temveč po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja. Ne omejuje se na napovedane dohodke, temveč določa, da se v davčno osnovo vštevajo vsi dohodki zadnjega davčnega obdobja, torej tudi napovedani.
Rok za plačilo davka od nenapovedanih dohodkov, ki bi morali biti obravnavani v odmerni odločbi, je enak roku za plačilo davka od napovedanih dohodkov, ki so bili obravnavani v odmerni odločbi.
davki - dovoljena revizija - preuranjeno odmerjena dohodnina od zneska odškodnine - obdavčljiv dohodek - odškodnina za izgubljeni zaslužek
Zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča, da pomeni poravnava le izvršitev sodbe, s katero je bila revidentu prisojena mesečna renta, ki nadomešča izgubo zaslužka, in ne samostojnega pravnega posla, je ostalo v dosedanjem postopku dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Za pravilno odločitev v obravnavani zadevi je treba najprej z gotovostjo ugotoviti, kakšna je bila resnična volja pogodbenih strank glede tega, katere vrste odškodnine zajema znesek, za katerega sta se dogovorili pogodbeni stranki, še zlasti glede na to, da iz poravnave izhaja, da predstavlja ta znesek nadomestilo za vso osebno škodo, ki jo je revident utrpel v zadevnem škodnem dogodku in da je zavarovalnica v razmerju do revidenta prosta vsakršnih obveznosti iz tega škodnega dogodka.