ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZDavP-2 člen 88, 88/2. ZUP člen 276. ---- Op. št. (1): Enako tudi sodba Vrhovnega sodišča U I 552/59 z dne 24. 10. 1959.
odprava in razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici – predlog stranke zavržen - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij ni izpolnjen - pomembno pravno vprašanje - že rešeno vprašanje - ponovno odločanje o isti stvari - izredno pravno sredstvo - kasneje sprejeta drugačna razlaga določbe - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija o tem, ali so izpolnjeni pogoji za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici ni dovoljena po vrednostnem kriteriju, ne glede na to, da je v aktu, katerega odprava po nadzorstveni pravici se zahteva, odločeno v revidentovi denarni obveznosti, ki presega 20.100 EUR.
Vprašanje, ki ga kot pomembno zastavlja revident, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno v odločbi X Ips 106/2012 z dne 13. 9. 2012, namreč: Ponovna presoja drugostopenjskega davčnega organa, ki je hkrati nadzorstveni organ (glej 276. člen ZUP), o zakonitosti konkretne prvostopenjske odločbe je izključena, če je sam o pritožbi oziroma o drugem pravnem sredstvu zoper isto odločbo že odločal ter tako odločbo presodil za zakonito.
Zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izkazane zgolj z navedbo višine obveznosti, ki je revidentu naložena z odločbo, katere opravo po nadzorstveni pravici zahteva, saj odločba o višini obveznosti ni predmet tega upravnega spora.
dovoljena revizija - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo - ustavnost oziroma nezakonitost občinskega odloka
Če ima nezazidano stavbno zemljišče dejansko možnost priklopa oziroma dostopa do javnega komunalnega omrežja oziroma infrastrukture, je odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča upravičena, četudi priklop na navedena omrežja dejansko ni izveden.
S sklicevanjem na višino obremenitve zazidanih zemljišč se revident sklicuje na razloge, ki po naravi stvari lahko pridejo v poštev le pri zazidanih zemljiščih, s takšnim sklicevanjem pa po presoji revizijskega sodišča ne more utemeljiti (ustavnopravno nesprejemljivega) neenakega obravnavanja nezazidanih zemljišč v primerjavi z zazidanimi zemljišči.
ZDoh-2 člen 27, 27/5, 37, 46, 120, 120/1. OZ člen 174, 174/2.
dohodnina - povprečenje - dohodki iz delovnega razmerja - dohodki iz dejavnosti - odškodnina, ki predstavlja nadomestilo za izgubljen dohodek samostojnega podjetnika - namenska razlaga zakona - načelo enakosti - sodna poravnava
Odškodnina zaradi izgubljenega dohodka samostojnega podjetnika, ki je zaradi poškodb v prometni nesreči postal invalid I. kategorije se, ne glede na to, da samostojni podjetnik v času nesreče ni bil v delovnem razmerju, temveč je bil samozaposlen, za namen obdavčenja z dohodnino po prvem odstavku v 120. členu ZDoh-2 obravnava (enako) kot „dohodek iz delovnega razmerja“, zato se pri odmeri dohodnine uporabi institut povprečenja. Takšna razlaga izhaja iz namena te odškodnine, ki nadomešča že izgubljeni ali izgubljeni bodoči dohodek revidenta, namena instituta povprečenja in ustavnega načela enakosti pred zakonom.
ZDoh-2 člen 92, 93, 93/1, 96, 97, 97/1, 101, 101/1, 153. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - dohodnina - davek od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - oprostitev - priposestvovanje - ipso iure - čas pridobitve kapitala - vpis v zemljiško knjigo - ugotovitvena sodba - pravnomočnost - meje pravnomočnosti - izpodbijanje dejstev, ugotovljenih v drugem davčnem postopku - vezanost na pravnomočno sodbo sodišča
Za čas pridobitve kapitala (nepremičnine) v smislu 101. člena ZDoh-2 se v primerih, ko se pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja ugotovi s sodno odločbo, šteje pravnomočnost take sodne odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI
VS0016716
ZPP člen 339, 339/2-8. OZ člen 131, 168.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - ugotavljanje izgubljenega dobička – pravni standard normalnega teka stvari - davki - delo na črno – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neizčrpanost pritožbe
Najpogostejši način napolnitve pravnega standarda „normalnega teka stvari“ v zvezi z ugotovitvijo premoženjske škode je preslikava stanja pred škodnim dogodkom (ko oškodovanec prejema dohodke) v čas po njem (ko oškodovanec dohodkov ne prejema ali so ti dohodki zmanjšani). V konkretnem primeru sta sodišči prve in druge stopnje pravni standard »normalnega teka stvari« napolnili še na dodaten samostojen način, z ugotovitvijo da bi že tožnik, če se ne bi poškodoval in izgubil delovne sposobnosti za svoje poklicno delo, nastopil delo za družbo B. d.o.o., ki je bila zaradi preteklih dobrih izkušenj z njegovim delom zainteresirana za sodelovanje, le, da ga zaradi tujega državljanstva ne bi mogla redno zaposliti, pač pa bi delo zanjo opravljal pogodbeno kot samostojni podjetnik.
ZDDV-1 člen 82, 82/1-6, 82/1-7. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 226, 226/1.
DDV - ustrezen račun - obseg in vrsta opravljenih storitev - datum storitev
Za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV morajo biti izpolnjeni vsi pogoji (s tem, da je 4. pogoj „negativni“ pogoj, ki za uveljavljanje pravice do odbitka ne sme biti izpolnjen). Če torej eden izmed pogojev ni izpolnjen (oziroma v primeru 4. pogoja, če je izpolnjen), davčnemu zavezancu pravica do odbitka vstopnega DDV ne gre in davčnim organom in sodišču izpolnjenosti drugih pogojev niti ni treba ugotavljati.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Ker je bila z izpodbijano odločbo v obnovljenem postopku določena višja davčna obveznost kot v prvotnem, se kot vrednostni kriterij za dovoljenost revizije upošteva le razlika vrednosti med obema davčnima obveznostima.
Prvo vprašanje, ki ga postavlja revident, ne predstavlja pravnega vprašanja, ampak dejansko vprašanje, saj sprašuje, ali je v konkretnem primeru revident pravočasno predložil določena dokazila.
Vprašanje, ali je določen zapisnik (oziroma ugotovitve, ki iz njega izhajajo) šteti kot relevanten dokaz v drugem (pritožbenem) postopku ni pomembno pravno vprašanje, temveč je dejansko vprašanje, saj je to odvisno od okoliščin primera.
S sklicevanjem na višino akontacije dohodnine, ki jo je moral revident glede na spremenjeno davčno obveznost za leto 2007, plačati za leto 2008, revident ni izkazal hujših škodljivih posledic izpodbijane odločbe.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDavP-2 člen 5, 5/2, 74, 74/3, 74/4.
dovoljena revizija – davek od dohodka iz dejavnosti – navidezni pravni posli – izogibanje ali zloraba drugih predpisov z namenom pridobitve davčnih ugodnosti – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega davka - neplačujoči gospodarski subjekti –subjektivni element – praksa SEU
Kaj je nedovoljeno izogibanje ali nedovoljena zloraba drugih predpisov po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2 in kaj dovoljena davčna optimizacija, sta vprašanji, ki ju je treba presojati od primera do primera. Davčni zavezanci imajo nedvomno pravico sklepati vse pravne posle, ki niso prepovedani, pri tem pa jih lahko vodijo tudi davčni premisleki. Davčni zavezanci niso zavezani posle voditi tako, da se čim bolj poveča davčni prihodek države. Če pa davčni zavezanci sklepajo posle ali več medsebojno povezanih poslov, ki ne sledijo nobenemu samostojnemu gospodarskemu cilju, razen pridobitvi davčne ugodnosti, ki je brez tako organiziranih poslov ne bi bilo mogoče doseči, pridobitev takšne davčne ugodnosti pa je v nasprotju z namenom davčnih predpisov, hkrati pa je iz okoliščin primera razvidno, da je pridobitev davčne ugodnosti edini cilj davčnih zavezancev, je po presoji Vrhovnega sodišča utemeljeno zaključiti, da so davčni zavezanci s tako umetno ustvarjenimi pravno-poslovnimi odnosi bodisi zlorabili ali pa se izognili predpisom, ki sicer dopuščajo sklepanje takšnih pravnih poslov, v smislu četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2.
Okoliščine, ki jih kot ključne za presojo o tem, da je v tem primeru izpolnjen pogoj za zavrnitev odbitka vstopnega DDV, ki jih navajata upravna organa in prvostopenjsko sodišče (revident ni preveril domnevnega ponudnika, opustil je sestavljanje poslovnih listin, z izvajalci je imel le ustno komunikacijo, nima pisnih dokazil o zatrjevanem poslovnem razmerju) ne zadostujejo za zaključek, da je revident vedel ali moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, ki pomenijo zlorabo sistema DDV. Zgolj z okoliščinami, ki spadajo v sfero izdajatelja računa oziroma izkazujejo nepravilnosti izdajatelja računa, načeloma ni mogoče utemeljiti neskrbnosti prejemnika računa, okoliščine, ki spadajo v sfero prejemnika računa, pa morajo biti za tak sklep zadosti prepričljive. Ugotovitev, da je zavezanec opustil preveritev, ki jih ni bil dolžan opraviti, pa, vsaj v obravnavnem primeru, niso zadostna podlaga za tak sklep.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDavP-2 člen 5, 5/2, 74, 74/3, 74/4. ZDoh-2 člen 32, 32-1, 90, 90/3. ZDDPO-2 člen 30, 30-1.
dovoljena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb – davčni odtegljaj iz naslova dividend - prikrito izplačilo dividend - navidezni pravni posli - zloraba pravnih poslov
Ker so revident in drugi vpleteni na podlagi spornih opcijskih pogodb in izplačil na njihovi podlagi, pridobili davčne ugodnosti, do katerih brez tako organiziranega poslovanja ne bi bili upravičeni, pridobitev takšnih davčnih ugodnosti nasprotuje cilju, ki ga zasledujejo določbe ZDDPO-2 in ZDoh-2, hkrati pa je bil edini namen vpletenih prav pridobitev davčnih ugodnosti, so po presoji revizijskega sodišča podani vsi elementi, da se tako ravnanje lahko kvalificira kot zloraba drugih predpisov v smislu četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2. Sankcija, ki jo ista določba predvideva ob ugotovljeni zlorabi je, da se takšni posli za potreb obdavčitve ignorirajo, upošteva se le njihova dejanska gospodarska (ekonomska) vsebina. Zato je treba v tem primeru vzpostaviti takšen davčni položaj, kakršen bi obstajal, če zlorabe ne bi bilo. Z nepriznavanjem odhodkov po ZDDPO-2 in z obravnavanjem izplačil kot izplačil dividend, od katerih se plačuje dohodnina, je davčni organ storil prav to.
OZ člen 190. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 146.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - obstoj okoriščenja - vrnitev davka na dodano vrednost (DDV) - popravek obračunanega DDV
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da na strani tožene stranke v obravnavanem primeru obstoji okoriščenje samo zato, ker naj bi ji zakonska ureditev omogočala možnost popravka izstopnega DDV za zneske, ki jih ne bi smela zaračunati, ter možnost od države zahtevati vračilo, in to v višini celotnega z računi obračunanega in zaračunanega zneska DDV, ne da bi se dokončna davčna obremenitev, ki je v vzročni zvezi z okoriščenjem, upoštevala kot odbitek pri opredeljevanju okoriščenja.
davki - davek na dodano vrednost - začasna odredba v upravnem sporu - že izdana upravna odločba o odložitvi izvršitve izpodbijane odločbe
V obravnavani zadevi manjka eden izmed bistvenih elementov, to je, da je izdaja začasne odredbe nujna oziroma da je le z izdajo začasne odredbe mogoče preprečiti nastanek tožniku težko popravljive škode. Glede na to, da je z odločbo prvostopenjskega upravnega organa, že odložena izvršitev izpodbijane odločbe do 3. 7. 2014, izdaja začasne odredbe ni nujna, saj tožniku do navedenega datuma ne grozi neposredna nevarnost nastanka težko popravljive škode.
DDV - „missing trader“ - „skrben gospodarstvenik“ - zloraba sistema DDV - „vedenje“ o zlorabi - vedel ali bi moral vedeti
Glede na dejstva, ki jih je kot za odločitev pravno pomembne objektivne okoliščine navedlo sodišče prve stopnje, revidentovo ravnanje oziroma ravnanja njegove odgovorne osebe tudi po presoji Vrhovnega sodišča odstopa od ravnanja skrbnega gospodarstvenika do te mere, da ga ni mogoče opravičiti z velikim obsegom poslov, posebnostmi gradbenih poslov in podobno, ampak je možen samo zaključek, da je revident (oziroma njegova odgovorna oseba) vsaj moral vedeti, da sodeluje pri poslih, ki bodo imeli za posledico zlorabo sistema DDV.
dovoljenost revizije - davek na promet nepremičnin - pravni interes za revizijo - obresti - sodba sodišča prve stopnje delno ugodilna - trditveno in dokazno breme - vrednostni kriterij - davčna osnova - prodaja nepremičnine v izvršbi na javni dražbi
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revizija zoper I. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje (ugodilni del) ni dovoljena, ker revidentka zanjo nima pravnega interesa.
Višina davčne osnove ne predstavlja višine davčne obveznosti, naložene v plačilo, zato vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.
ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1-1. ZDavP-2 člen 68, 68/1, 68/1-3, 68/1-5, 68/2, 68/3, 68/4. ZPP člen 339, 339/3-14. ZDDV člen 21, 21/1, 40.
dovoljena revizija - davek od dohodkov iz dejavnosti - davek na dodano vrednost - vrednostni kriterij - ocena davčne osnove - zunanja metoda cenitve - notranja metoda cenitve - prihodki - odhodki - odbitek vstopnega DDV - računi
V obravnavanem primeru je bila pravilno izbrana metoda cenitve prihodkov z notranjo cenitvijo, saj je upravni organ prve stopnje pretežno razpolagal z revidentovimi podatki (tretji odstavek 68. člena ZDavP-2).
Če organ za izračun davčne osnove enega zavezanca uporabi podatke drugega zavezanca, mora glede ključnih podatkov, na katerih obdavčitev temelji, prikazati celotno primerjavo za obdavčitev pomembnih dejstev glede primerljivosti enega davčnega zavezanca z drugim davčnim zavezancem in opravilno številko, pod katero se vodi zadeva drugega zavezanca, na izrecno zahtevo davčnega zavezanca pa, če je zaradi primerjave to potrebno, tudi omogočiti vpogled v obračun (napoved) primerljivega davčnega zavezanca s skritimi identifikacijskimi podatki, če izkaže pravni interes.
Izbira metode in izvedba ocene davčne osnove za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti na podlagi notranje metode sta lahko različna glede na okoliščine posameznega primera, in sicer je odvisna od okoliščin primera in tega, kateri del davčne osnove ni znan oziroma je sporen. Ocena se lahko izvede na več načinov: z oceno prihodkov in odhodkov, z oceno prihodkov in upoštevanjem izkazanih odhodkov, z upoštevanjem izkazanih prihodkov in oceno odhodkov ali tudi z oceno enega dela prihodkov oziroma odhodkov.
Če je v konkretnem primeru jasno, da davčni zavezanec ocenjenih prihodkov z dejavnostjo, ki jo opravlja, ne more ustvariti brez s temi prihodki povezanimi odhodki, je treba, upoštevaje načela davčnega postopka, zlasti načelo zakonitosti (4. člen ZDavP-2), načelo materialne resnice (5. člen ZDavP-2) in načelo sorazmernosti (6. člen ZDavP-2), oceno davčne osnove opraviti tako za prihodke kot za odhodke. Sodišče prve stopnje je napačno navedlo, da revident ni navedel konkretnih odhodkov, ki ne bi bili upoštevani. Ker se sodišče prve stopnje do navedb revidenta o tem, da so določeni odhodki gospodarsko nujno povezani z ugotovljenimi prihodki, ni opredelilo, Vrhovno sodišče ni moglo presoditi, ali je bila uporabljena pravilna metoda ugotavljanja odhodkov oziroma celotne davčne osnove.
V primeru, ko določena fizična ali pravna oseba v okviru svoje dejavnosti za namene iz 44. ali 55. člena ZTro nabavlja trošarinske izdelke in nastopa v poslovanju s trošarinskimi izdelki na podlagi dovoljenja carinskega organa kot oproščeni uporabnik, deluje v režimu odloga plačila trošarine in je s tem podvržena v ZTro natančno določenim pravilom takega poslovanja, ki omogoča nadzor nad poslovanjem s trošarinskimi izdelki. Zato ista fizična ali pravna oseba ne more hkrati nabavljati istih trošarinskih izdelkov tudi izven režima odloga plačila trošarine.
ZDDPO-2 člen 29, 29/2-1. ZIL-1 člen 47, 48, 48/1d, 116, 116/1. ZDDPO-1 člen 20. ZDavP-2 člen 133, 140/3.
licenčnina - dovoljena revizija – vrednostni kriterij - davčno (ne)priznani odhodki - odhodki, ki niso neposreden pogoj ali posledica opravljanja dejavnosti - blagovna znamka - predhodna uporaba blagovnih znamk - uporaba neregistriranega znaka – know-how – gospodarske koristi
Po 1. točki drugega odstavka 20. člena ZDDPO-1 oziroma 29. člena ZDDPO-2 odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti, niso davčno priznani.
Ker je revident pri svoji dejavnosti že uporabljal znake, ne da bi mu bilo treba za to plačevati licenčnine, naknadno plačilo licenčnine za uporabo teh istih znakov, ki so bili kasneje registrirani kot blagovna znamka s strani revidentovega lastnika in direktorja, ne more biti kvalificirano kot neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti. S takšnim plačilom revident ni pridobil nobenega novega sredstva za opravljanje svoje dejavnosti, temveč je plačal za sredstvo, ki ga je že imel v uporabi.
URS člen 76. ZUS-1 člen 51, 51/2, 52, 59, 59/2, 71, 75, 75/4. ZDavP-2 člen 5, 74. ZFPPIPP člen 14, 14/1-1. ZDoh-2 člen 37, 37/1, 41. ZPSV člen 3, 3/5-3. ZDR člen 130, 131, 134. ZPP člen 339, 339/2-14. KPDTS člen 81.
povračilo stroškov za prehrano - regres za letni dopust - dovoljena revizija – vrednostni kriterij - davek od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - prispevki - drug dohodek iz zaposlitve - plača - božičnica - in favorem laboris - ugovor neenotne prakse upravnih organov – obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje
Po presoji Vrhovnega sodišča revidentovo izplačilo zaposlenim z dne 14. 8. 2009 v znesku 60 EUR na zaposlenega ne predstavlja drugega obroka regresa za letni dopust, ampak drug dohodek iz zaposlitve, ker je bil izplačan po 1. 7. 2009 (ta datum pa določa ZDR), revidentka pa ni izkazala, da bi obstojali zakoniti razlogi za takšno poznejše izplačilo.
Revidentka je dne 30. 3. 2009 regres izplačala v enem obroku in v polnem znesku, pri tem v samem sklepu ni navedeno, da gre le za prvi obrok regresa in da je predviden še en obrok. Določila ZDR o roku za izplačilo do 1. 7. tekočega leta veljajo za celoten obseg pravice in ne le za njeno minimalno višino.
Po presoji Vrhovnega sodišča revidentkino izplačilo zaposlenim z dne 4. 12. 2009 ne predstavlja povračila stroškov za prehrano, ampak drug dohodek iz delovnega razmerja po 1. točki prvega odstavka 37. člena ZDoh-2, ker v sklepu z dne 7. 1. 2009 višina povračila ni določena oziroma določljiva, sklep z dne 2. 12. 2009 pa ureja povračilo za nazaj.
Povračilo stroškov za prehrano ni dodatek za prehrano, ampak je njegov namen, da se zagotovi prehrana med delom, kar pomeni, da gre za pravico, katere namen je, da se udejanja sproti; če ne dnevno s toplimi obroki, pa z mesečnimi povračili stroškov. Iz tega izhaja tudi zaključek, da morajo biti povračila stroškov praviloma nakazana delavcem mesečno in ne v obliki akontiranja oziroma začasnega knjiženja. Iz tega logično izhaja tudi zaključek, da mora biti obseg pravice določen oziroma določljiv vnaprej in ne za nazaj.
URS člen 2, 14, 155. ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDavP-2 člen 96, 99, 99/1, 418, 418/1, 418/2, 418/3. ZUP člen 6.
dovoljena revizija - obresti od neupravičeno odmerjenega in plačanega davka - obrestna mera, veljavna v času izdaje odločbe - načelo zakonitosti - prepoved retroaktivnosti - stroški davčnega postopka
Davčna organa in sodišče prve stopnje so po presoji Vrhovnega sodišča določbo tretjega odstavka 418. člena ZDavP-2 uporabili pravilno.
Določba tretjega odstavka 418. člena ZDavP-2 namreč napotuje na uporabo določb ZDavP-2, tudi materialnopravnih, torej tudi na uporabo določb, ki določajo obrestno mero zamudnih obresti. Ta je določena v 96. členu ZDavP-2 in nanjo napotuje prvi odstavek 99. člena ZDavP-2, ki določa, da zavezancu za davek pripadajo od neupravičeno odmerjenega in plačanega, preveč odmerjenega in plačanega ali neupravičeno nevrnjenega davka obresti, ki se obračunajo v skladu s 96. členom tega zakona.
V skladu z načelom zakonitosti (6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku) se pri odločanju praviloma uporabi predpis, ki velja v času odločanja na prvi stopnji, razen če zakon določi drugače. V času odločanja o revidentovem zahtevku za vrnitev obresti je veljal ZDavP-2, ki je v prvem odstavku 96. člena določal 0,0247 odstotno dnevno obrestno mero in takšna obrestna mera je bila pravilno uporabljena v obravnavanem primeru.
ZDMV člen 3, 6. ZDDV-1 člen 38, 38/1, 38/5. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 10. 1992 o uvedbi Carinskega zakonika skupnosti (UL L 302 z dne 19. 10. 1992 s spremembami, CZS) člen 145, 145/1, 220, 220/2b, 236.
davek na motorna vozila - DMV - carine - naknadni obračun carinskih dajatev - pogoji - poseben postopek - začasni uvoz - postopek pasivnega oplemenitenja - ponovni uvoz - osnova za obračun DMV - vrednost vozil - namenska razlaga - jezikovna razlaga - neenak položaj davčnih zavezancev
Pri določitvi osnove za DMV se v obravnavanem primeru upošteva celotna vrednost vozila, ki vključuje vrednost delov, ki so bili predhodno izvoženi na oplemenitenje.
Ugovori, ki se nanašajo na opustitev naknadne vknjižbe po b. točki drugega odstavka 220. člena CZS, se lahko načeloma uveljavljajo med postopkom naknadne vknjižbe dajatev, lahko pa v ločenem postopku z zahtevkom za povračilo ali odpust dajatev na podlagi 236. člena v povezavi z b. točko drugega odstavka 220. člena CZS.
ZGO-1 člen 2, 2/1-7, 2/1-10. ZDDPO-2 člen 12. ZDDV-1 člen 33, 33/1, 36, 36/1, 76a. ZJC člen 8, 8/5. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 35. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 127b. Slovenski računovodski standardi (2006) standard 18, 18/15, 18/16. Mednarodni računovodski standardi standard 11. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 199, 199-1a.
dovoljena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb - davek na dodano vrednost - vrednostni kriterij - pogodba o gradbenih delih - koncesijska pogodba - storitev opravljena - obdavčljivi dogodek - obnova javnih cest - javna služba - vzdrževanje javnih cest - praksa SEU
Če je s koncesijsko pogodbo zajetih več storitev, to še ne pomeni, da gre za enotno storitev. Izvajanje storitve na podlagi koncesijske pogodbe pomeni le to, da je občina revidentki podelila pravico opravljati navedene storitve javne službe v tej obliki, kar pa na obdavčenje ne vpliva. Prav tako se Vrhovno sodišče strinja, da so obnovitvena dela v pogodbi natančno opredeljena (katere ceste, kakšen obseg) in tako ločena od drugih storitev. Ne glede na zgornje ugotovitve pa se Vrhovno sodišče strinja z revidentkino navedbo, da če so v konkretni pogodbi podane posebne okoliščine, se lahko več storitev šteje za enotno storitev. Pri tem pa se upošteva gospodarski vidik transakcije.
Enotno plačilo za vse storitve in način plačila ne predstavlja take vrste posebnih okoliščin in ta glede na določbe pogodbe ni bila cilj pogodbenih strank oziroma gospodarski razlog pri sklenitvi pogodbe, da bi lahko vse storitve, dogovorjene v koncesijski pogodbi, šteli za enotno storitev.
Po presoji Vrhovnega sodišča je bilo v obravnavanem primeru pravilno odločeno, da se med prihodke za leto 2010 upoštevajo dejansko opravljena obnovitvena dela v letu 2010 ter pravilno odmerjen DDV, saj so storitve obnove javnih cest ločene gradbene storitve in se ne štejejo vse storitve po koncesijski pogodbi kot enotna storitev. Glede na ugotovljeno dejansko stanje Vrhovno sodišče posebnih okoliščin, ki bi narekovale enotno obravnavo, ni našlo, enotna obravnava storitev pa ne izhaja iz veljavne ureditve, niti iz sklenjene koncesijske pogodbe in tudi ne iz narave posameznih storitev po pogodbi.