ZDavP-2 člen 5, 68, 68/5, 68/6, 77. ZPP člen 8, 339, 339/2-14. ZUS-1 člen 51. URS člen 22, 23.
premoženje neznanega izvora - retroaktivnost - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - znižanje davčne osnove - dokaz o vplačilih oziroma dvigih - direktor - poraba - obresti - dokazni postopek - dokazna ocena - dokazno breme - zaslišanje priče
Na podlagi 69. člena tedaj veljavnega ZDavP-2 sme organ pred uvedbo postopka pozvati davčnega zavezanca, da predloži podatke o svojem premoženju in da na podlagi teh in drugih zbranih informacij uvede davčni postopek (sklep o davčnem inšpekcijskem nadzoru), če ugotovljeno premoženje kaže na precejšnje nesorazmerje med prijavljenim in na tej podlagi ugotovljenim. Iz predpisa pa ne izhaja, da je uvedba postopka pogojena z že ugotovljenim nesorazmerjem med vrednostjo premoženje v začetku in koncu obdobja in konkretno višino te razlike, saj je to šele rezultat ugotovitvenega postopka.
Ni utemeljeni revidentov ugovor, da je določba petega odstavka 68. člena ZDavP-2 v nasprotju z Ustavo RS (2. in 147. členom), ker naj iz njej ne bi izhajal kriterij za izbiro zavezanca oziroma da je odločitev organa, da se uvede postopek ravno zoper revidenta, samovoljna, ker že ob izbiri revidenta kot zavezanca za davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 organ ne razpolaga s podatkom o obsegu premoženja.
Metoda cenitve v zakonu ni izrecno predpisana, cilj cenitve pa je, da se čim bolj približa resničnemu dejanskemu stanju, zato jo upravni organ prve stopnje izbere glede na okoliščine konkretnega primera. Po določbi petega odstavka 68. člena ZDavP-2 se poraba sredstev v zasebne namene v celoti upošteva v davčno osnovo, saj ne povečuje premoženja in ne zmanjšuje obveznosti oziroma ne sodi med obveznosti za pridobivanje premoženja.
V skladu s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2 se verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova po tem členu zniža, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Cenitveni postopek je torej ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki davčnemu organu omogočajo določitev verjetne davčne osnove. V skladu s 77. členom ZDavP-2 dokazuje zavezanec za davek svoje trditve v davčnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo, lahko pa predlaga tudi druge dokaze.
V zatrjevanem razmerju gre za posojilo družbi in bi tako moralo biti v skladu s pravili o vodenju poslovnih knjig evidentirano v računovodskih izkazih družbe in razvidno iz blagajniškega poslovanja, kar temelji na ustreznih listinah, zato je revidentovo stališče o nekogentnosti oblike brezpredmetno. Ni utemeljen niti revidentov ugovor, da ni obstajala njegova obveznost evidentiranja navedenih razmerij. Kot direktor družbe je bil na podlagi Zakona o gospodarskih družbah odgovoren za pravilnost poslovanja v navedeni družbi.
ZDavP-2 člen 97, 97/1, 155, 155/1-1. ZDavP člen 47. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 35, 35/1. ZGD člen 394, 394/1.
zahteva za vračilo davka - prisilna izterjava davka od odgovornega družbenika izbrisane družbe po ZFPPod - izvršilni naslov - aktivni družbenik - odgovornost za dolgove izbrisane družbe - odprava sklepa o prisilni izterjavi - prostovoljno plačilo - pravica do sodnega varstva
Za presojo utemeljenosti zahteve za vračilo davka je bistveno, da je davčni zavezanec plačal nekaj, kar ni bil dolžan, oziroma več, kot je bil dolžan. V obravnavanem primeru je davčni dolg izbrisane družbe obstajal v višini, zahtevani tudi v izvršilnem postopku, revidentka pa je bila aktivna družbenica izbrisane družbe in kot taka v času plačila davka odgovorna za njene dolgove.
Zgolj dejstvo, da je bil sklep o prisilni izterjavi dolga odpravljen in zadeva vrnjena v ponoven postopek (v ponovnem postopku pa se je prisilna izterjava ustavila zaradi zastaranja pravice do izterjave), še ne pomeni, da davčni dolg ni obstajal in da je bilo zaradi tega vse, kar je bilo na račun davčnega dolga plačano, plačano ne da bi obstajal dolg, in da so zato izpolnjeni pogoji za vračilo davka.
ZDDV-1 člen 82, 82/1-6. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 226, 226/2. ZPP člen 339, 339/2-14.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - davek na dodano vrednost - vračilo davka - opis storitve na računu - ustreznost opisa na računu - izpodbijana sodba brez razlogov o odločilni dejstvih - nadomestni račun - originalni račun - ustaljena praksa davčnega organa - obrazložitev odstopa od ustaljene prakse
Sodišče prve stopnje bi moralo v izpodbijani sodbi natančno in konkretno navesti, zakaj zaključuje, da strokovno usposobljena oseba, ki ni sodelovala v poslovnih dogodkih, na podlagi spornih računov in drugih priloženih listin, ki jih je predložila revidentka ter poznavanja takratnega sistema plačevanja cestnine z DARS kartico, ne more popolnoma jasno in brez kakršnihkoli dvomov spoznati narave in obsega poslovnih dogodkov. Ker tega ni storilo, izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in se zato njene pravilnosti in zakonitosti ne da preizkusiti. Zato je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo postopka.
Načelo vezanosti na lastne prejšnje odločitve zahteva, da upravni organ ne sme odstopiti od razlag splošnih pravil, ki si jih je postavil sam, niti od ustaljene upravne prakse, ki se je uveljavila, ne da bi za to imel upravičen razlog, ki ga mora posebej obrazložiti.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/2, 390, 390/1, 408, 408/1, 408/2, 409, 409/1. ZDoh-2 člen 15, 15/3, 105, 105/3-11. ZDavP-2 člen 44, 44/1, 44/3, 65, 106, 106/2, 106/5, 133, 133/3, 155, 155/1-7. URS člen 14.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - dohodnina - davčna izvršba - nastanek dohodninske obveznosti - nastanek terjatve države - zapadlost davčne terjatve - osebni stečaj - sklep o odpustu obveznosti - učinkovanje sklepa o odpustu obveznosti na izterjavo davka - odpis davka - ustavitev davčne izvršbe - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Dohodninska obveznost na letni ravni, za izpolnitev katere se znesek davka izračunava po koncu časovnega obdobja, za katero se davek ugotavlja, nastane zadnji dan časovnega obdobja, za katero se davek ugotavlja (tretji odstavek 44. člena ZDavP-2). Na opredelitev nastanka obveznosti ne vpliva dejstvo, da se točna višina dohodninske obveznosti ugotovi šele z odmerno odločbo, ki jo izda davčni organ, saj je narava te odločbe zgolj ugotovitvena in ne konstitutivna.
Ker je terjatev države nastala z iztekom leta 2007 oziroma 2008, ko je nastala revidentova dohodninska obveznost, in ker je terjatev države iz naslova davkov navadna terjatev, ki na podlagi drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP ne spada med terjatve, na katere na podlagi izrecne zakonske določbe odpust obveznosti ne učinkuje, pravnomočen sklep o odpustu obveznosti na podlagi prvega odstavka 408.
člena ZFPPIPP učinkuje tudi na obravnavano terjatev (saj učinkuje na vse terjatve, ki so nastale do 6. 1. 2009).
Ker je revidentova dohodninska obveznost za leti 2007 oziroma 2008 prenehala z učinkom od 27. 10. 2011, ko je nastopila pravnomočnost sklepa o odpustu obveznosti, prvostopenjski davčni organ 16. 11. 2011 ni imel več podlage za izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi.
ZUS-1 člen 83, 83/2-3. ZFPPIPP člen 408, 408/1, 409, 409/1. ZDavP-2 člen 106, 106/2, 106/4, 106/5, 133, 133/3, 155.
odmera dohodnine - dovoljena revizija - izkazane zelo hude posledice - osebni stečaj - sklep o odpustu obveznosti - odpis davka - prenehanje obveznosti - učinkovanje sklepa o odpustu obveznosti na odmero davka - (ne)obstoj dejstva v času izdaje prvostopenjske odmerne odločbe
Sodišče v upravnem sporu preizkuša zakonitost izpodbijanega upravnega akta, v konkretnem primeru prvostopenjske odmerne odločbe, na podlagi dejanskega in pravnega stanja, kakršno je obstajalo v času njene izdaje. Kasneje nastale okoliščine na to presojo ne morejo vplivati.
Ker dejstvo (odpust obveznosti) v času izdaje odmerne odločbe še sploh ni obstajalo, ga davčni organ tudi ni mogel upoštevati, zato je odločba o odmeri dohodnine pravilna in zakonita.
ZDDV-1 člen 33, 33/3-2, 82, 82/1-6, 82/1-7. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 94, 94/2.
dovoljenost revizije - vrednosti spornega predmeta - davek na dodano vrednost (DDV) - obračun DDV - račun - vsebina računa - vrsta transakcije - identifikacija vrste transakcije - zaporedni računi - datum oprave storitve - datum izdaje računa
Opis transakcije na računu mora omogočiti preverjanje pravilnosti zneska davka, ki je naveden na računu. Omogočiti mora nadzor nad tem, ali je od davčne osnove (določitev te je v dispoziciji strank) obračunan davek na način in v višini, ki ga določa zakon. ZDDV-1 namreč določa različne davčne posledice glede na vrsto transakcije, zato mora iz opisa na računu izhajati, za kakšno vrsto transakcije gre.
Opisi na računih, ki so sporni v obravnavanem primeru, niso preprečevali nadzora nad pravilnostjo obračunanega zneska davka, saj med strankama ni spora o tem, da je iz opisov mogoče določiti, kakšno davčno posledico (vrsto obdavčitve in višino davčne stopnje) določa ZDDV-1 za tovrstne transakcije. Zaključek, da opisi neustrezno navajajo podatek o količini in vrsti dobave, ki je določen kot obvezen podatek v 6. točki prvega odstavka 82. člena ZDDV-1, zato po presoji revizijskega sodišča ni utemeljen.
Materialno pravo je bilo glede navedenega zmotno uporabljeno, posledično pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo drugih predpisanih pogojev za odbitek vstopnega DDV, zato bo to moralo storiti v novem sojenju.
Odločba, s katero je bilo odločeno, da se revident tudi za leto 2007 šteje za rezidenta Slovenije, je nesporno že pred izdajo odmerne odločbe postala pravnomočna. Sodišče prve stopnje je tako pravilno navedlo, da je bil davčni organ ob odmeri dohodnine na tako odločbo v skladu s tretjim odstavkom 147. člena Zakona o splošnem upravnem postopku vezan, saj ta odločitev pomeni samostojno pravno celoto, ki pri odmeri dohodnine predstavlja (že rešeno) predhodno vprašanje.
ZDDV-1 člen 33, 33/3-2, 82, 82/1-6, 82/1-7. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 94, 94/2.
dovoljena revizija zaradi vrednosti spora - davek na dodano vrednost - opis na računu - ustreznost opisa na računu - vrsta transakcije - identifikacija vrste transakcije
Opis transakcije na računu mora omogočiti preverjanje pravilnosti zneska davka, ki je naveden na računu. Omogočiti mora nadzor nad tem, ali je od davčne osnove (določitev te je v dispoziciji strank) obračunan davek na način in v višini, ki ga določa zakon. ZDDV-1 namreč določa različne davčne posledice glede na vrsto transakcije, zato mora iz opisa na računu izhajati, za kakšno vrsto transakcije gre.
Opisi na računih, ki so sporni v obravnavnem primeru, niso preprečevali nadzora nad pravilnostjo obračunanega zneska davka, saj med strankama ni spora o tem, da je iz opisov mogoče določiti, kakšno davčno posledico (vrsto obdavčitve in višino davčne stopnje) določa ZDDV-1 za tovrstne transakcije. Zaključek, da opisi neustrezno navajajo podatek o količini in vrsti dobave, ki je določen kot obvezen podatek v 6. točki prvega odstavka 82. člena ZDDV-1, zato po presoji revizijskega sodišča ni utemeljen.
Materialno pravo je bilo glede navedenega zmotno uporabljeno, posledično pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo drugih predpisanih pogojev za odbitek vstopnega DDV, zato bo to moralo storiti v novem sojenju.
ZDavP-2 člen 68, 68/5. ZG člen 17, 17/2, 54. ZUP člen 198, 198/2. ZPP člen 243.
davki - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - premoženje nepojasnjenega izvora - dokazovanje - izvedenec gozdarske stroke - rok za izdajo odločbe - zastaranje - Zavod za gozdove Slovenije - vrsta davka - pogoji za cenitev
V obravnavani zadevi gre za odmero davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2. Revident, ki ima status kmeta, med postopkom ni dokazal, da je šlo v vseh primerih prodaje lesa za les, ki je izviral iz gozdov, katerih lastnik je, in da torej pri sredstvih, ki jih je prejel, ne gre za dohodke, od katerih se davek (razen preko katastrskega dohodka) ne plača in jih kot takšnih ni mogoče upoštevati (kot vira sredstev) pri izračunu davčne osnove.
Ugovor, da je bilo revidentu s tem, ko v postopku ni bil imenovan neodvisni izvedenec, onemogočeno dokazovanje, po mnenju Vrhovnega sodišča ni utemeljen. Količina dejansko posekanega lesa se namreč ni ugotavljala le z odločbami ZGS (ki res kažejo le na to, koliko lesa je revident posekal v skladu z dovoljenjem in ne tega, koliko ga je dejansko posekal), ampak je bil dokazni postopek v večji meri dopolnjen z mnenji strokovnjakov, ki jih je predložil revident, ogledi ZGS, odgovori na poizvedbe, poizvedbami pri kupcih in z drugimi dokazi.
ZDavP-2 člen 68, 68/5, 77. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2-8. ZUS-1 člen 20, 20/2, 83, 83/2-1, 93.
davki - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - premoženje nepojasnjenega izvora - dokazovanje - zaslišanje prič - ustna darilna pogodba - sorodniki - primerni, substancirani in pravočasni dokazi - izvedenec finančne stroke - bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaznih predlogov - neobrazloženost - glavna obravnava
Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku bistveno kršilo določbe postopka upravnega spora, saj ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo dokazna predloga za zaslišanje revidentkinega očeta in moža.
Treba je upoštevati naravo spora, in sicer, da gre za obdavčitev fizične osebe, ki zatrjuje, da je svoje dohodke pridobila na podlagi ustno sklenjene darilne pogodbe s svojim očetom. V takšnih primerih so dokazni predlogi za zaslišanje pogodbenih strank primerni in v skladu s 77. členom ZDavP-2, ki določa da so poleg listinskih dokazov dopustna tudi vsa druga ustrezna in primerna dokazna sredstva.
Dokazni predlogi morajo biti tudi pravočasni in substancirani, dokazi pa taki, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.
Glede tega se bo moralo sodišče prve stopnje v novem postopku opredeliti in izvesti predlagane dokaze, ki te pogoje izpolnjujejo, ter o zadevi na podlagi dopolnjenega postopka ponovno odločiti ter svojo odločitev tudi ustrezno obrazložiti.
ZUS-1 člen 25, 25/3, 27, 27/1-2, 27/3, 36, 36/1-8, 40, 64, 64/1-3, 75, 75/1-1, 77. ZUP člen 129, 129/1-4. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu člen 3, 3/2. Pravilnik o stroških v upravnem postopku člen 14, 14/2.
zavrženje tožbe - pritožba - stroški ugovora zoper informativni izračun - o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - litispendenca
V 8. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo zavrže, če je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba. To določbo je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu uporabilo zmotno. Za položaj, da je „o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba“ gre namreč le takrat, kadar je sodišče že presodilo utemeljenost tožbe iste stranke zoper isti akt uprave, pa se enaka tožba iste stranke zoper isti upravni akt ponovno predloži v presojo sodišču prve stopnje, ne pa takrat, ko gre za presojo utemeljenosti dveh tožb iste stranke zoper dva različna akta uprave, s katerima je bilo odločeno o isti zadevi iste stranke (v tem primeru stroškov postopka v zvezi z informativnim izračunom tožničine dohodnine za leto 2011).
ZDavP-2 člen 68, 68/5, 77, 95, 141, 141/2, 267, 267/4. ZUS-1 člen 71, 71/2. ZGD-1 člen 73.
dovoljena revizija - davki - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - premoženje nepojasnjenega izvora - dokazovanje - zaslišanje prič - posojilna pogodba - instrukcijski rok - rok za izdajo odmerne odločbe - sklicevanje na obrazložitev davčnega organa - revizija kot samostojno pravno sredstvo - obnova postopka - obresti
Peti odstavek 68. člena ZDavP-2 predstavlja specialno določbo, po kateri se obdavčijo nenapovedani dohodki fizičnih oseb, katerih premoženjski viri ostanejo nepojasnjeni. Odmera davka po tej določbi ne posega v dokončno in pravnomočno odločbo o dohodnini na letni ravni.
Rok za izdajo odmerne odločbe, ki ga določa drugi odstavek 141. člena ZDavP-2, je instrukcijske in ne prekluzivne narave.
Sodišče prve stopnje s tem, ko se je sklicevalo na obrazložitev davčnega organa in ni še dodatno zaslišalo prič, ni zagrešilo bistvene kršitve postopka, saj je na podlagi drugih izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da ni mogoče izključiti dvoma v resničnost posojilnih razmerij.
Revizija je samostojno (izredno) pravno sredstvo, s posebnim in omejenim obsegom izpodbijanja. V reviziji je treba argumente, ki naj bi jo utemeljili, jasno in opredeljeno navesti in samo do teh argumentov se je Vrhovno sodišče tudi dolžno opredeliti.
ZDDPO člen 11, 12, 18, 18/1, 18/2, 24. ZDDPO-2 člen 17, 17/6. ZUP člen 253, 253/2. ZDavP člen 117. ZDavP-2 člen 260, 260/4. ZDoh člen 15, 15/1-4, 15/5, 17, 17-3, 17-4. ZDoh-2 člen 19, 19-7. Slovenski računovodski standardi (SRS 1993) standard 2. Slovenski računovodski standardi (SRS 1997) standard 21. Slovenski računovodski standardi (SRS 2002) standard 21.
dovoljena revizija - davek od dobička pravnih oseb -igralništvo - davek od osebnih prejemkov - transferne cene - prepoved spremembe odločbe v škodo pritožnika (reformatio in peius) - mednarodne pogodbe o odpravi dvojne obdavčitve - drugi prejemki, vključno z nagradami in podobnimi prejemki - darila - popusti - prejemki nerezidentov - znesek davka, do katerega izplačevalec dohodkov ne plača davka po odbitku - odhodki za reprezentanco - odhodki za izdelavo študije - knjigovodske listine
V skladu z načelom zakonitosti (v davčnem pravu) se pri odmeri javno-finančnih dajatev uporabi zakon, ki je veljal v obdobju, na katerega se nanaša davčna obveznost, razen v primeru, če novi zakon glede take obveznosti določa drugače. ZDDPO-2 pa ne vsebuje določbe, da se za primere, ko je davčna obveznost nastala pred njegovo uveljavitvijo, uporablja novi zakon.
Besedilo določbe drugega odstavka 253. člena ZUP veže samo drugostopenjski organ, in to samo v primeru, če na podlagi strankine pritožbe spremeni izpodbijano odločitev. Iz njenega besedila ne izhaja, da omejuje drugostopenjski organ tudi, ko izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne temu organu v ponovni postopek, prav tako ne omejuje prvostopenjskega organa, ko odloča v ponovnem postopku. Če drugostopenjski organ odločbo odpravi, odpravljena odločba nima več nobenih pravnih učinkov (kot izhaja iz prvega odstavka 281. člena ZUP), prvostopenjski organ pa je v ponovnem postopku vezan tudi na navodila drugostopenjskega organa, glede česa je treba dopolniti postopek (kot izhaja iz tretjega odstavka 251. člena ZUP), sicer pa mora odločiti v skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) in materialne resnice (8. člen ZUP). Če prvostopenjski organ ugotovi drugačno dejansko stanje, mora sprejeti tudi drugačno pravno odločitev.
Mednarodni sporazum o izogibanju dvojnega obdavčenja določa materialne pravice davčnih zavezancev, ki pa jih morajo davčni zavezanci uveljaviti na način, ki ga določi država podpisnica mednarodne pogodbe. Tovrstne mednarodne pogodbe zavezujejo države podpisnice k izpolnitvi obveznosti, h katerim so se zavezale, ne določajo pa, kako morajo te obveznosti izpolniti, in ne določajo postopkov, po katerih se te obveznosti izpolnjujejo. Davčne ugodnosti, kar zaveze iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja nedvomno so, se po slovenskem postopkovnem pravu uveljavljajo samo na zahtevo davčnega zavezanca.
Kupončki in vavčerji, s katerimi je revidentka svojim gostom nudila brezplačno hrano in pijačo oziroma jim krila stroške hotelskih storitev, so darila oziroma popusti, ki so bili obdavčljivi prejemki v smislu četrte alineje prvega odstavka 15. člena ZDoh.
Določba 117. člena ZDavP (ki je določala znesek davka, do katerega izplačevalec dohodkov, ki se vključujejo v dohodnino, ne plača davka po odbitku) in na njeni podlagi sprejet podzakonski akt, sta se uporabljala le za izplačila rezidentom. Če je izplačevalec dohodek izplačal nerezidentu, ni imel pravice opustiti davčnega odtegljaja od izplačila.
Revidentka ni z ničemer izkazala, da so pogostitve in podobne izdatke dejansko izkoristili njeni gostje ali poslovni partnerji. Zgolj to, da je storitve naročila, ne dokazuje, za kaj jih je porabila. Ker o končni uporabi oziroma o koristnikih teh storitev nima verodostojnih knjigovodskih listin, je odhodke knjižila v nasprotju z 11. členom ZDDPO, ki določa, da se med davčno priznane odhodke davčnega zavezanca vštevajo le odhodki, ki so obračunani na podlagi SRS.
Odhodki za izdelavo študije, ki je služila slovenskim igralniškim družbam za pogovore z državo o njeni fiskalni politiki, ne izpolnjujejo nobenega od pogojev, ki so v drugem odstavku 12. člena ZDDPO določeni za davčno priznanje odhodkov. Odhodki za študijo niso bili neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti, niso bili neposredno nujna posledica opravljanja te dejavnosti, prav tako pa niso bili neposredni pogoj za ustvarjanje prihodkov. Povedano drugače: vzročna zveza med stroški, ki jih je imela revidentka z njeno izdelavo, in učinki, ki naj bi jih študija imela na njeno poslovanje, je premalo izrazita, da bi bilo mogoče odhodke za njeno izdelavo davčno priznati.
dovoljenost revizije - sklep o zavrnitvi predloga o ugotovitvi datuma vročitve odločbe - vrednost spora - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - trditveno in dokazno breme
Trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Ker obravnavani upravni spor ni vrednostni spor (spor o pravici ali obveznost stranke, ki je izražena v denarni vrednosti), po naravi stvari tudi revizije ni mogoče dovoliti iz vrednostnega razloga. Revizija zato iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki ga kot edinega uveljavlja revident, ni dovoljena.
UPRAVNI SPOR - ODVETNIŠTVO - DAVKI - USTAVNO PRAVO
VS1014913
URS člen 14, 137, 137/1, 153. ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 25, 25/3. ZOdv člen 2, 2/2, 17. ZPP člen 87, 151, 154, 154/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu člen 2, 2/2, 3, 3/1, 3/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v pravdnem postopku člen 18. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v kazenskem postopku člen 18. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 28.
upravni spor - stroški postopka - pravdni stroški - odmera stroškov postopka - pavšalni znesek povračila stroškov - zastopanje stranke v postopku - odvetnik - pooblaščenec s pravniškim državnim izpitom - zastopanje proti plačilu - izdatki - nagrada - davek na dodano vrednost (DDV) - razlaga zakona - skladnost podzakonskega akta z Ustavo - usklajenost pravnih aktov - pravica do enakosti pred zakonom
Podlaga za razlikovanje v višini priznanih stroškov glede na status pooblaščenca (ki je odvetnik ali oseba s pravniškim državnim izpitom) je v drugem odstavku 2. člena ZOdv, ki določa, da lahko pred sodišči stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik, če zakon ne določa drugače.
Pravna oseba (razen odvetniške družbe) ne more biti pooblaščenec stranke v postopku.
ZDoh-2 člen 15, 15/2, 15/3, 36, 37, 37/1-5, 39, 39/1, 39/2, 39/3, 39/3-2. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/3, 102.
stroški specializacije - dohodek iz delovnega razmerja - boniteta - prevzem dolga
Določbo 2. točke tretjega odstavka 39. člena ZDoh-2, ki določa, da plačila delodajalca za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje delojemalcev, ki je v zvezi s poslovanjem delodajalca, niso obdavčljiva boniteta, je treba razlagati tako, da zajema le plačila za tista izobraževanja, ki se izvajajo v času trajanja zaposlitve pri delodajalcu, ki plača izobraževanje.
Če pa mora oseba zaradi prenehanja delovnega razmerja vrniti plačila nekdanjemu delodajalcu, hkrati pa se z novim delodajalcem dogovori, da bo ta prevzel njen dolg, gre za obdavčljivo nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo, kot določa 5. točka prvega odstavka 37. člena ZDoh-2.
pritožba in revizija zoper ugodilno sodbo - obravnavanje vloge kot revizije - pritožba ni dovoljena - odpravljen izpodbijani upravni akt - upravni postopek ni končan - pravni interes tožeče stranke za revizijo
Revizija tožeče stranke zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena prvostopenjska odločba ter zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovni postopek, ni dovoljena.
davek od dobička pravnih oseb - dovoljenja revizija – naložbeno življenjsko zavarovanje - upravičenec po zavarovalni polici - pravna oseba kot upravičenka - plačilo premij za življenjsko zavarovanje zaposlenega - izplačilo zavarovalne vsote - kompenzacija - nezakonitost pravnega posla ne vpliva na obdavčenje - dohodnina - boniteta
Odločitev o tem, ali je nastala obveznost plačila davka od dobička pravnih oseb od izplačane zavarovalne vsote za doživetje, je odvisna od ugotovitve, kdo je bil upravičenec do izplačila zavarovalne vsote ob doživetju. Če zavarovalno pogodbo za življenjsko zavarovanje svojega zaposlenega sklene pravna oseba, ki je obenem tudi upravičenka do izplačila zavarovalne vsote, je treba izplačano zavarovalno vsoto pri obračunu davka od dobička pravnih oseb obravnavati kot obdavčljivi prihodek, plačane zavarovalne premije pa kot odhodke, ki po takrat veljavnem 12. členu ZDDPO niso bili davčno priznani. Če pa zavarovalno pogodbo za življenjsko zavarovanje svojega zaposlenega sklene pravna oseba in je upravičenec do izplačila zavarovalne vsote njen zaposleni ali njegovi družinski člani, pa je treba plačani znesek premij obravnavati kot boniteto.
Z davčnega vidika je nepomembno, na kakšen način so bile terjatve poravnane. Dejstvo je, da so bile zavarovalne premije plačane, prav tako pa tudi zavarovalna vsota. Če je pravni posel neveljaven ali postane neveljaven, to ne vpliva na obdavčenje, če gospodarske (ekonomske) posledice tega pravnega posla kljub njegovi neveljavnosti nastanejo in obstojijo. Glede na navedeno so v obravnavani zadevi pravno neupoštevni revizijski ugovori, da je bila kompenzacija, na podlagi katere je prišlo do davčno relevantnega izplačila zavarovalne vsote in plačila zavarovalnih premij, izvedena nezakonito.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDavP-2 člen 96, 99, 99/1, 418, 418/3.
dovoljenost revizije - obresti od neupravičeno odmerjenega in plačanega davka - vračilo obresti - obrestna mera - predpis, veljaven v času izdaje odločbe - prepoved retroaktivnosti - pomembno pravno vprašanje - že rešeno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija ni dovoljena, če je pravno vprašanje, ki je bistveno za odločitev, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana sodba pa od te prakse ne odstopa.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1-4, 36/1-6. ZDavP-2 člen 158, 158/1, 158/2, 158/3, 158/4.
ugovor tretjega v davčni izvršbi - sklep o napotitvi na pravdo - tožba na nedopustnost davčne izvršbe - upravni akt - procesni sklep - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep, s katerim je prvostopenjski davčni organ zavrnil pritožničin ugovor, ki ga je vložila kot tretja oseba zoper sklep o davčni izvršbi, ter napotil pritožnico, da vloži pri sodišču tožbo na ugotovitev lastninske pravice na predmetu davčne izvršbe, ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1, saj ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika. Izpodbijani sklep tudi ni akt, ki se v upravnem sporu lahko izpodbija na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek davčne izvršbe ni bil obnovljen, ustavljen ali končan. Zato je treba tožbo v upravnem sporu zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.