dopuščena revizija - davek na dodano vrednost (DDV) - komunalni prispevki - predmet obdavčitve - davčni zavezanec - dobava blaga
Revizija se dopusti glede vprašanj:
− ali predstavlja prenos komunalne infrastrukture (namesto plačila komunalnega prispevka na zemljiščih investitorja) na občino obdavčljiv dogodek, ki ima naravo obdavčljive transakcije v smislu določbe 1. točke prvega odstavka 3. člena ZDDV-1, in
− ali je v primeru, da prenos komunalne infrastrukture predstavlja z DDV obdavčljiv dogodek, občina dolžna plačati investitorju znesek DDV, ki je obračunan na njej izdanih računih v zvezi s tem prenosom.
URS člen 14, 14/2, 156. ZDoh-2 člen 27, 27-5, 105, 105/3, 105/3-11. ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2.
direktna revizija - zahteva za oceno ustavnosti - dohodnina - odmera dohodnine - davčna osnova za odmero dohodnine - oprostitev plačila dohodnine - odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - osebna poškodba - načelo enakosti - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona
Revizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti 27. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19).
Po oceni Vrhovnega sodišča je 27. člen ZDoh-2 v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, saj bistveno enake položaje ureja različno brez stvarnega, razumnega razloga, ki bi izhajal iz narave stvari.
CARINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - UPRAVNI SPOR
VS00032207
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Zakon o trošarinah člen 26, 27, 44.
dopuščena revizija - trošarina - oproščeni trošarinski uporabnik - dovoljenje za oproščenega uporabnika - presežene količine trošarinskih izdelkov, odobrenih v dovoljenju - naknadna odobritev - sprememba dovoljenja - retroaktivni učinek
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je naknadni zahtevek za spremembo že odobrene količine nabave trošarinskih izdelkov brez plačila trošarine mogoč le za bodoče poslovanje imetnika konkretnega dovoljenja ali pa je mogoč tudi za tekoče obdobje 12 mesecev, kadar se del obdobja nanaša za nazaj.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDDV-1 člen 39, 39/3, 73, 73/2, 73/4, 97, 97a. ZFPPIPP člen 264.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost (DDV) - popravek DDV - pogoji za popravek izstopnega DDV - zahtevek za vračilo presežka ddv - pobot terjatev davčnega organa in davčnega zavezanca - stečaj davčnega zavezanca - pobot terjatev v stečajnem postopku - prepoved pobota - odločba Ustavnega sodišča
Če se zoper revidenta v obravnavanem trenutku ne bi vodil stečajni postopek, bi davčni organ, upoštevaje četrti odstavek 73. člena ZDDV-1, lahko pobotal revidentovo terjatev do države z njegovo obveznostjo in posledično zavrnil zahtevek za vračilo davka. Po začetku stečajnega postopka pa je takšen modsebojen pobot terjatev, ki so nastale pred in tistih, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, po določbah ZFPPIPP izrecno prepovedan, zato bi morala tožena stranka pri odločitvi o revidentovem zahtevku za vračilo presežka upoštevati 264. člen ZFPPIPP. Gre za odraz pravila o sočasnem in sorazmernem poplačilu vseh upnikov v stečaju, zaradi česar je dopustnost pobota v stečaju izjema, ki mora biti v zakonu izrecno določena. Ob odsotnosti posebne ureditve, s katero bi zakonodajalec v postopkih zaradi insolventnosti drugače uredil pobot davčnih obveznosti s terjatvami iz naslova popravkov DDV, po presoji revizijskega sodišča tudi za tovrstne obveznosti velja splošna prepoved pobota, ki je ne izključuje niti ureditev 97. oziroma 97.a člena ZDavP-2. Ker gre torej za drugačne okoliščine kot v zadevah X Ips 33/2016 in X Ips 385/2015 je Vrhovno sodišče presodilo, da tožena stranka v primeru, kot je obravnavani, nima pravne podlage za zavrnitev vračila presežka DDV. Sodišče prve stopnje je po navedenem napačno uporabilo materialno pravo. Enako kot tožena stranka v drugostopenjski odločbi (ki je svojo odločitev oprla na 261. člen ZFPPIPP) je napačno opredelilo trenutek nastanka revidentovih terjatev in posledično pobot napačno presodilo kot dopusten.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 89. ZDoh-2 člen 6, 6-1, 6-5. ZPPreb člen 2, 2-3. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Zveznim svetom Švicarske konfederacije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (1997) člen 1. ZUP člen 147, 147/3.
direktna revizija - davčni rezident - rezidentski status - kriterij za ugotovitev rezidentskega statusa - središče življenjskih interesov - prenehanje zakonske zveze - stalno prebivališče - prijava stalnega bivališča - izogibanje dvojnemu obdavčevanju - predhodno vprašanje - ni pomembno pravno vprašanje - zavrženje revizije
Pravna vprašanja, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, in pravna vprašanja, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila, niso pomembna pravna vprašanja.
Revident, ki se sklicuje na odstop od sodne prakse, mora v skladu s trditvenim in dokaznim bremenom opraviti primerjavo relevantnega pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe s stanjem v odločbah, s katerimi utemeljuje odstop od uveljavljene sodne prakse, in zatrjevano odstopanje utemeljiti, česar pa revident v obravnavani zadevi ni storil.
Pri določitvi statusa (ne)rezidenta gre za rešeno predhodno vprašanje v primeru odmere dohodnine, in sicer, če je status (ne)rezidenta ugotovljen tako po ZDoh2- kot po Konvenciji med Vlado RS in Zveznim svetom Švicarske konfederacije o izogibanju dvojnega obdavčevanja z zvezi z davki na dohodek in premoženje.
ZDDV-1 člen 82, 82-6, 82-7. ZUS-1 člen 75, 83, 83/2, 83/2-1, 85, 85/1 86.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - dodatna odmera DDV - nepriznan odbitek vstopnega DDV - obseg revizijske presoje - revizija kot samostojno pravno sredstvo - pavšalni revizijski razlogi - dejansko stanje kot revizijski razlog - prosta presoja dokazov - kršitev upravnega postopka - zavrnitev revizije
Revizija je samostojno pravno sredstvo, v kateri morajo biti konkretizirani revizijski razlogi, saj je revizijski preizkus o zakonitosti sodbe, vključno s preizkusom pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti, mogoč le v mejah postavljenih revizijskih trditev.
Zgolj v primerih, ko dokazna ocena ne dosega dokaznega standarda skrbnosti in vestnosti, kot ga določa 8. člen ZPP, kršitev te postopkovne določbe preide v bistveno kršitev določb postopka.
ZDoh-2 člen 92, 93, 93-2, 97, 97/1, 98, 98/1, 98/2, 98/7, 98/7-4, 99, 99/1, 99/2, 99/2-3. ZGD-1 člen 53, 53/4, 53/4-2, 64, 64/1, 64/1-4, 491. ZUS-1 člen 64, 94.
davek na dobiček iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - dohodnina od dobička iz kapitala - ugotavljanje davčne osnove - kapital - nabavna vrednost kapitala - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve - naknadna vplačila - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - osnovni kapital družbe - poslovni delež v gospodarski družbi - premoženjske pravice - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Naknadna vplačila so lastniška naložba družbenika, ki povečuje premoženje družbe in s tem tudi knjigovodsko vrednost poslovnega deleža. Velikost poslovnega deleža v smislu ZGD-1 tako ni enaka ekonomski vrednosti tega deleža, ki pa je bistvena za opredelitev dohodka davčnega zavezanca v smislu ZDoh-2.
Glede na temeljne značilnosti naknadnih vplačil in načel obdavčenja z dohodnino je treba šteti, da v poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. V delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 tako spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Zato je treba ob pravilni razlagi zakona za namen odmere davka na kapitalski dobiček v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil. Le tako se lahko ugotovi realno povečanje premoženja družbe, ob izplačilu pa premoženja davčnega zavezanca.
ZDavP-2 člen 97a, 97a/4. ZPP člen 367, 374, 374/2, 377. ZUS-1 člen 2.
predlog za dopustitev revizije - pobot davčnih obveznosti - obvestilo o pobotu - pritožba zoper obvestilo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pravni interes - obvestilo upravnega organa ni upravni akt - neizkazanost posega v pravice oziroma pravne koristi - zavrženje predloga
Obvestilo o pobotu samo po sebi ne ustvarja pravnega učinka pobota, ampak mora davčni organ o pobotu izdati upravni akt, saj le tako lahko poseže v pravni položaj zavezanca za davek. V obravnavanem primeru takšen akt (še) ni bil izdan, kar pomeni, da do pobota davčnih obveznosti sploh ni prišlo in torej ni podlage za evidentiranje spremembe davčne obveznosti predlagateljev.
To posledično pomeni, da si predlagatelja tudi v primeru uspeha z revizijo ne moreta izboljšati pravnega položaja, saj do posega v njune pravice oziroma pravne koristi, kot ga zatrjujeta in ga želita varovati v revizijskem postopku, sploh ni prišlo.
ZDavP-2 člen 2, 2/3, 97, 97/5, 97a, 97a/1, 97a/2, 97a/4. ZUS-1 člen 2, 2/2, 4, 28, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-4, 76, 82.. ZDDV-1 člen 73.
davek na dodano vrednost (DDV) - neplačan davek - vračilo preplačanega davka - obvestilo o pobotu - možnost izjave - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - izpodbijani akt ni upravni akt - tožba zaradi kršitve človekovih pravic - subsidiarno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1
Odločitev o pobotu po svoji vsebini pomeni oblastno dejanje davčnega organa, s katerim ta posega v pravice oziroma obveznosti davčnega zavezanca, saj na njegovi podlagi prenehajo oziroma se spremeni višina davčnih obveznosti. Zato je o izvedenem pobotu treba odločiti z upravnim aktom.
Obvestilo o izvedbi pobota je treba v tem kontekstu razlagati zgolj kot dejanje v postopku pred izvedbo pobota. Z njim davčni organ ne more nadomestiti upravne odločbe, niti z njegovo izdajo ne ustvarja pravnih posledic pobota, ampak zavezanca zgolj obvesti o nameravanem pobotu, s čimer mu da možnost izjave v postopku. S takšnim postopanjem je zagotovljena kontradiktornost postopka.
Obvestilo o izvedbi pobota ni upravni akt, saj z njim ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi davčnega zavezanca.
Ker upravni akt o pobotu sploh ni bil izdan, obvestilo pa ne more nadomestiti upravne odločbe, pobot medsebojnih terjatev in obveznosti sploh ni nastal. Posledično so bile spremembe višine obveznosti v evidencah davčnega organa izvedene brez ustrezne podlage. Davčni organ bo moral za dosego učinkov pobota izdati upravno odločbo, v kateri bo moral v izreku odločiti o pobotu ter obrazloženo pojasniti izpolnjevanje pogojev za pobot terjatev, ki si stojijo nasproti.
ZDavP-2 člen 125, 125/1, 125/3, 126, 126/1, 126/2, 126/4, 126/6, 157, 157/7,418, 418/2. ZUP člen 6. URS člen 22.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davčna izvršba na denarne prejemke dolžnika - zastaranje davčne obveznosti - ponovljen postopek - izvršilni naslov - začetek teka zastaralnega roka - uporaba veljavnega zakona - načelo zakonitosti - absolutno zastaranje davčne obveznosti - relativno zastaranje
Določbo šestega odstavka 126. člena ZDavP-2 po kateri ne glede na določbe o zastaranju pravice do odmere in izterjave davka davčna obveznost preneha, ko poteče deset let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči, je treba razumeti tako, da absolutno zastaranje pravice do izterjave nastopi, ko poteče 10 let od dneva, ko je prvič začelo teči zastaranje pravice do izterjave, in ne kot zmotno meni revident, ko poteče 10 let od dneva, ko je prvič začelo teči zastaranje pravice do odmere. To pomeni, da na tek tega, tj. absolutnega zastaralnega roka za odmero ali pa za izterjavo, ne vplivajo prekinitve teka petletnega relativnega roka, ne pa, da začne absolutni zastaralni rok za izterjavo teči hkrati z absolutnim zastaralnim rokom za odmero davčne obveznosti, saj zastaralni roki za izterjavo ne začnejo teči isti trenutek kot roki za odmero davčne obveznosti, temveč šele po izvršljivosti odmerne odločbe.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 63/1-a, 67, 67/1-a. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 168, 178, 226.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek na dodano vrednost (DDV) - ponovni davčni inšpekcijski nadzor - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV - missing trader - subjektivni element - vedenje o goljufivih transakcijah - pravni standard - obseg revizijske presoje - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Dikcija "vedel oziroma bi moral vedeti" o goljufivih transakcijah je pravni standard, ki ga je treba napolniti od primera do primera. Odločanje na podlagi pravnih standardov pa pomeni, da Vrhovno sodišče, ki je v revizijskem postopku pooblaščeno le za nadzor nad pravilnostjo uporabe prava, uporabo pravnih standardov nadzira v omejenem obsegu. Intenziven nadzor uporabe pravnega standarda bi namreč terjal tudi oceno in presojo dejstev, predvsem pa pravilnosti dejanskih zaključkov, s čimer bi revizijsko sodišče nujno posegalo (tudi) v presojo dejanskega stanja, kar ni njegova naloga. Uporabo pravnih standardov revizijsko sodišče zato lahko kontrolira le z vidika konsistentnosti, logičnosti razlogov, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svoj zaključek, ter preverja, ali uporaba pravnega standarda v posameznem primeru ne odstopa od uporabe istega standarda v drugih primerljivih primerih.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve - ustavna odločba - pravnomočen izvršilni naslov - spor o obstoju terjatve - ugovor nezapadlosti - ni predhodno vprašanje - kršitev pravice do sodnega varstva - ugoditev reviziji
Davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve po 173. členu ZDavP-2 je dopustna le, če že obstaja (pravnomočen) izvršilni naslov, iz katerega izhaja obstoj terjatve, oziroma če se dolžnik davčnega dolžnika strinja, da terjatev davčnega dolžnika do njega obstaja, ali če obstoju terjatve ne ugovarja pravočasno in obrazloženo.
S tem, ko je davčni organ v okviru odločanja o revidentkinem ugovoru o nezapadlosti terjatve sam odločal o zapadlosti in s tem tudi o obstoju terjatve davčnega dolžnika do revidentke kot o predhodnem vprašanju, je bila revidentki kršena pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.
ZDavP-2 člen 68, 68/5, 69, 77. ZPP člen 219, 236, 236a, 286a, 339, 339/2-8. URS člen 22.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - premoženje nepojasnjenega izvora - ponovljen postopek - opravljena glavna obravnava - zavrnitev dokaznega predloga - listinski dokaz - predlog za zaslišanje priče - zdravstveno stanje - nemogoča izvedba dokaza - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev reviziji
Kljub temu, da so posli v zvezi s pridobitvijo lastninske pravice na nepremičnini sicer oblični, so že glede na določbo 77. člena ZDavP-2, poleg (praviloma) listinskih dokazov dopustna tudi vsa druga ustrezna in primerna sredstva, kar je posebej pomembno upoštevati tudi v obravnavanem primeru, ko gre za obdavčitev fizične osebe. Omejevanje dokazovanja določenih dejstev zgolj na določena dokazna sredstva pomeni poseg v pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
Sodišče prve stopnje je imelo za namen varstva (tudi) revidentovih pravic, pred zavrnitvijo dokaznega predloga kot nemogočega (zaradi domnevno slabega zdravstvenega stanja priče), najmanj v skladu z ZPP možnost revidentu, ki v tem primeru nosi procesno dokazno breme, določiti primeren rok, do katerega se bo čakalo na izvedbo dokaza, ali pa ga vsaj pozvati na predložitev pisne in podpisane izjave predlagane priče, o katerih bi priča lahko izpovedala na naroku.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali četrti odstavek 74. člena Zakona o davčnem postopku davčnemu organu daje podlago za izračun davčne obveznosti, ki bi bila večja od tiste, ki bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov.
ZDoh-2 člen 51, 51/4-1, 51/6. ZGD-1 člen 72a, 72b.
dohodnina - prenehanje opravljanja dejavnosti s.p. - prenos dela podjetja - sistemska razlaga - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji - dopuščena revizija
Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilna razlaga 1. točke četrtega odstavka 51. člena ZDoh-2, po kateri navedena nevtralna davčna obravnava velja tudi v primeru prenosa zgolj dela podjetja na novega zasebnika, ne da bi davčni zavezanec (podjetnik, odsvojitelj podjetja) prenehal z opravljanjem (vseh) dejavnosti. Če je dopustno, da samostojni podjetnik prenese del podjetja na drugega podjetnika (prevzemnika) skladno z ZGD-1 in so izpolnjeni z ZDoh-2 predpisani pogoji za nevtralno davčno obravnavo (prenos na sina, ki nadaljuje z opravljanjem dejavnosti v Sloveniji itd.), potem je razlikovanje v davčni obravnavi zgolj na podlagi okoliščine, ali odsvojitelj preneha z opravljanjem tudi drugih dejavnosti, ali ne, v temelju nerazumno, zato take vsebine navedeni določbi ZDoh-2 ni mogoče dati.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davčni inšpekcijski nadzor - odmera davka v posebnih primerih - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - obseg revizijske presoje - kršitev upravnega postopka - dejansko stanje kot revizijski razlog - standard obrazloženosti sodne odločbe - pavšalni revizijski razlogi
Dolžnost Upravnega sodišča kot sodišča prve stopnje do opredelitve glede strankinih navedb je omejena, saj pomeni odgovor na strankino aktivnost, torej kot odsev strankinih pravnih razčlenjevanj, argumentiranj, stališč, pogledov in razlag, vsekakor pa ni sodišče tisto, ki bi smelo ali moralo nadomeščati trditveno in dokazno podlago. Sodišče se je torej v upravnem sporu dolžno seznaniti z vsem procesnim gradivom, torej tudi z vsemi navedbami strank, vendar se do vseh teh ni dolžno izrecno in obsežno opredeljevati. Za odločanje sodišča prve stopnje v upravnem sporu pa tudi ni mogoče zahtevati, da se opredeli do nebistvenih tožbenih ugovorov.
V reviziji v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati kršitev upravnega oziroma davčnega postopka pred davčnimi organi tožene stranke, ki se niso odrazile v kršitvah postopka pred sodiščem v upravnem sporu.
ZDDD člen 10, 10/1. ZKZ člen 24, 24/1-2, 24/6. ZUS-1 člen 21.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek na dediščine in darila - drugi dedni red - vprašanje statusa kmeta - predhodno vprašanje - ugotavljanje dejanskega stanja na seji - glavna obravnava v upravnem sporu - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev reviziji
Sodišče prve stopnje zgolj s pozivom revidentki na predložitev odločbe upravne enote in v tem pozivu vsebovanim opozorilom, da bo v nasprotnem primeru o zadevi odločeno na podlagi podatkov upravnih spisov, ni dalo zadostne podlage revidentki, da bi lahko zaznala spremenjeno stališče sodišča prve stopnje, po katerem v obravnavani zadevi glede njenega statusa kmeta ne gre za predhodno vprašanje po določbah ZUP, tako kot je to odločilo v prvem postopku, temveč za dejstvo, ki ga mora dokazati revidentka sama. Utemeljen je revizijski ugovor, da je sodišče prve stopnje v postopku upravnega spora tudi samo ugotavljalo dejansko stanje in da kljub temu, da 21. člen ZUS-1 sodišču v takšnem primeru nalaga, da mora pred izdajo odločbe dati strankam možnost, da se izjavijo o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembe za odločitev, na glavni obravnavi tega ni storilo in je s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 75. člena ZUS-1, ker revidentki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - izdaja računa - kumulativna izpolnjenost predpostavk za vračilo vstopnega DDV - zloraba sistema DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - zavrnitev revizije
Izdaja računa mora biti posledica resničnega in ne zgolj navideznega poslovanja z drugimi davčnimi zavezanci, v obravnavanem primeru pa transakcije, ki so bile podlaga za izdajo računov, sploh niso bile opravljene, zato je treba odbitek DDV zavrniti že iz tega razloga. Ni torej treba ugotavljati, ali je naslovnik računa vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri zlorabi sistema DDV. Za odločitev v zadevi je zato nebistvena nadaljnja presoja sodišča prve stopnje v tej smeri, torej da je revident vedel, da so transkacije, zvezi s katerimi uveljavlja odbitek vstopnega DDV, del zlorabe oziroma goljufije.
ZDoh-2 člen 97, 97/2, 102. ZPP člen 374, 374/2, 377. ZDavP-2 člen 326, 326/1, 326/5.
predlog za dopustitev revizije - pravni interes - dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - zmanjšanje pozitivne davčne osnove - osebni stečaj - čas odsvojitve kapitala - zavrženje predloga
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih interesov, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom (še prej pa njeno dopustitev s predlogom za dopustitev revizije), mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti ves čas postopka. Kadar predlagatelj svojega pravnega položaja, tudi če bi z (dopuščeno) revizijo uspel, ne more (več) izboljšati, pravni interes za revizijo ni podan.
ZDDPO-2 člen 70, 70/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - glavna obravnava v upravnem sporu - ponovljeni postopek pred sodiščem - zavzeto materialnopravno stališče v predhodnem sojenju - presoja listin
Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko Upravno sodišče od drugačnem materialnopravnem stališču presoja ustreznost vloge, dane v davčnem postopku, ne da bi izvedlo glavno obravnavo.