Izrek nadomestne odločbe ni določen, saj se v njegovi 1. točki navaja, da se pritožbi ugodi, vendar pa glede na besedilo 2. točke izreka ni jasno, ali se s tem odpravlja (tudi) odmerna odločba ali ne. Nedoločen in z zahtevami ZUP neskladen je tudi stroškovni del, v katerem je navedeno le, da se zahtevi stranke za povrnitev stroškov v pritožbenem postopku ugodi, ni pa določen znesek stroškov, kdo jih mora plačati, komu in v katerem roku, kar bi prvostopenjski organ moral navesti v izreku nadomestne odločbe, ker ni odločil, da bo o stroških postopka izdal poseben sklep.
prisilna izterjava davčnega dolga - prispevki za socialno varnost - osebni stečaj - sklep o odpustu obveznosti - zastaranje - absolutno zastaranje - relativno zastaranje - zadržanje zastaranja - obrazložitev odločbe
Drugostopenjski organ se sklicuje na sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva z dne 2. 8. 2012, s katerim se je tožnico terjalo za obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike za obdobje december 2002 - julij 2008 in na dokazilo o vročitvi tega sklepa, kar naj bi se nahajalo v spisu, vendar pa se omenjeno v spisu ne nahaja. S tem ni izkazano, na kar se sklicuje drugostopenjski organ, da je bilo zastaranje za terjane obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike za obdobje od avgusta 2007 do junija 2008 pretrgano oziroma, da do izdaje izpodbijanih sklepov pravica do izterjave še ni zastarala.
ZUS-1 člen 5, 5/3, 28, 36, 36/1, 36/1-2. ZVO-1 člen 146g, 146g/1, 146g/4, 146g/6.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - nepovratna finančna spodbuda - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa - zavrženje tožbe
Procesna predpostavka za vložitev tožbe zaradi molka organa ni podana, ker še ni potekel 90-dnevni rok za izdajo odločbe (tretji in drugi odstavek 28. člena ZUS-1 v zvezi s četrtim odstavkom 146.g člena ZVO-1).
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - pravica do odbitka vstopnega DDV - dobiček - prihodki in odhodki - hčerinska družba
Iz razlogov davčnega organa izhaja, da tožniku ni priznal odbitka DDV zaradi neizpolnjevanja tretjega pogoja, saj tožnik ni dokazal, da je šlo za uporabo blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij.
Storitvena pogodba, na katero se tožnik v postopku sklicuje in na več mestih pojasnjuje njeno vsebino in na ta način izkazuje vrsto opravljenih storitev po posameznih dobaviteljih, ki je bila sestavljena naknadno (17. 11. 2017), torej tik pred koncem postopka na prvi stopnji, tudi po presoji sodišča ni verodostojna v smislu 31. člena ZDavP-2 v povezavi z SRS, ki se nanje finančni organ pravilno sklicuje. Tudi po presoji sodišča ne more takšna naknadno sestavljena listina prikazati pravilnosti poslovanja tožnika za nazaj ter je, kot že rečeno, za obravnavani primer nerelevantna.
ZPDI člen 26, 28, 28/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
pravniški državni izpit (PDI) - pristop k ustnemu delu izpita - izpitna ocena - zahteva za obrazložitev ocene izpita - presoja strokovne ocene komisije - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Pri oceni pisnega dela PDI gre po presoji sodišča za strokovno oceno članov izpitne komisije, ki so na podlagi 21. člena ZPDI imenovani izmed izkušenih sodnikov, državnih tožilcev, odvetnikov, notarjev in drugih uglednih pravnih strokovnjakov. Preverjanje strokovne usposobljenosti kandidata, ni odločanje o upravni stvari in tudi ne odločanje v upravnem postopku, zaradi česar sprejeta ocena o pisnem delu PDI ni upravna stvr in to ne more postati zgolj zato, ker jo je državni organ zapisal v izrek svoje odločbe. Posledično tudi ni stvar uprvnega spora, zato tudi ne more imeti sodnega varstva.
Ob dejstvu, da je tožnica toženko po elektronski pošti obvestila, naj se ji pisanja v zadevi vročajo na naslov G., in da je toženka na tem naslovu dokumente tožnici predhodno tudi vročala, bi po presoji sodišča toženka morala vedeti, kateri naslov je določen za vročanje tožnici.
igre na srečo - omejitev dostopa do spletne strani - ponudnik dostopa do interneta - primernost in sorazmernost ukrepa
Po presoji sodišča sta v predlogu tudi obseg omejitve dostopa do spletne strani (omejitev dostopa do spletne strani ..., na kateri zavezanec prireja igro na srečo in torej ne do drugih spletnih strani ter kar za nasprotno stranko ni sporno) in način izvršitve odločbe o prepovedi prirejanja igre na srečo (omejitev dostopa do navedenih spletnih strani s preusmeritvijo na drugo spletno stran na način, da se na DNS strežnikih, ki jih ima nasprotna stranka v lasti ali upravljanju, onemogoči pretvorba tekstovnega spletnega naslova ... v pravi IP naslov tako, da vrne IP naslov spletne strani www. ... .si) podana ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti, saj je predlagatelj obseg omejitve in način izvršitve utemeljil z upoštevanjem okoliščin, ki jih določa ZIS v 107. a členu ZIS, torej, da je predlagani obseg nujno potreben, način izvršitve pa je za ponudnika najmanj obremenjujoč in ima najmanj stranskih učinkov. Tudi temu nasprotna stranka ne ugovarja. Ukrep je po oceni sodišča tudi sorazmeren (107. a člen ZIS).
mednarodna zaščita - varna izvorna država - prosilec iz Maroka - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev
Tožena stranka je v zvezi s presojo razlogov iz prve alineje 52. člena ZMZ-1 tožnikove navedbe v zvezi z revščino in boljšim življenjem pravilno ocenila za nepomembna dejstva za obravnavanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite po ZMZ-1. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč izhaja, da so navedbe tožnika, da je iz Maroka odšel v želji po izboljšanju ekonomskih razmer, nepomembne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito. Zato je s tem tudi po mnenju sodišča nastopil zakonski razlog, po katerem je moč zavrniti prosilčevo prošnjo za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljeno na podlagi prve alineje 52. člena ZMZ-1.
Tudi v zvezi z drugo navajanim razlogom in sicer grožnjami bratov bivšega dekleta, je tožena stranka pravilno odločila, da tožnik do mednarodne zaščite ni upravičen. V kolikor bi slednje šteli kot sklicevanje na preganjanje s strani nedržavnega subjekta, ni moč spregledati, da je tožnik na izrecno vprašanje tožene stranke obenem povedal, da groženj policiji ni prijavil, saj se je bal njunega maščevanja. Dolžnost prosilca je, da izkaže trditve glede nezmožnosti izvorne države, da nudi zaščito. Zgolj pavšalno tožnikovo zatrjevanje, da se je maščevanja bal, ne zadošča. Glede na navedeno se ni moč sklicevati, da zaščite v izvorni državi ni bil deležen, saj je tam niti ni iskal. Poleg tega, da so navedbe tožnika v zvezi s tem razlogom povsem pavšalne, pa je že tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik zadnje štiri mesece pred odhodom težav iz tega razloga ni več imel, dva meseca pred odhodom pa je stike z dekletom celo prekinil.
omejitev dostopa do spletnih strani - nadzor prirejanja iger na srečo - prepoved prirejanja iger na srečo
Ker dejstva in dokazi, ki jih je navedel oziroma predložil predlagatelj, omogočajo odreditev predlagane omejitve dostopa do spletnih strani na podlagi prvega odstavka 107.a člena ZIS, nasprotna stranka pa ni navedla dejstev oziroma dokazov, ki bi temu nasprotovali, je sodišče predlogu predlagatelja ugodilo.
Če je izjava FURS drugačna od izjave prijavitelja, je treba izvesti ugotovitveni postopek, saj ne drži stališče toženke, da lahko odloča po skrajšanem ugotovitvenem postopku.
Očitno je, da so iz dokazov izhajala drugačna dejstva, tako da bi toženka o tem morala obvestiti tožnika in mu dati možnost, da se izjavi, nato pa po prejemu njegove izjave in morebitnih novih dokazov presoditi o tem, katera dejstva je šteti za dokazana po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj.
začasna odredba - odložitvena začasna odredba - prodajalna tobačnih izdelkov - prepoved prodaje - neizkazana težko popravljiva škoda
Tožeča stranka s trditvami, da ji bo zaradi trajanja upravnih sporov v povezavi z določenim šestmesečnim obdobjem prepovedi prodaje tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov v eni od njenih poslovnih enot onemogočena pravica do sodnega varstva, ni izkazala temeljnega vsebinskega pogoja za izdajo začasne odredbe, to je nastanka težko popravljive škode, do katere naj bi prišlo z izvršitvijo izpodbijanega akta, s potrebno stopnjo verjetnosti.
ZTuj-2 člen 68, 76, 76/1, 79, 81, 83, 83/3, 85. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 15, 15/1, 15/2.
omejitev gibanja tujcu - omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - omejitev gibanja tujcu, ki mora zapustiti državo - razlogi za omejitev gibanja - begosumnost - odstranitev tujca iz države - nezakonit vstop v Republiko Slovenijo
Že obstoj ene od okoliščin iz 68. člena ZTuj-2 je lahko podlaga za zaključek o obstoju nevarnosti pobega, pri tožniku pa je podanih več takšnih okoliščin. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja (in med strankama ni sporno), da je bila tožniku pred izdajo odločbe o vrnitvi v letu 2020 že izdana takšna odločba v letu 2019. Odločba o vrnitvi pa se izda tujcu, ki nezakonito prebiva v RS. To pomeni, da je izkazan obstoj okoliščine, ki kaže na nevarnost pobega iz 1. alineje prvega odstavka 68. člena ZTuj-2.
Poleg tega je že toženka pravilno ugotovila, da tožnikovo dosedanje ravnanje (zapustitev RS po izdani prvi odločbi o vrnitvi v letu 2019 na nedovoljen način in nadaljnje potovanje po Evropi brez veljavne potne listine, kot tudi dejstvo, da si tožnik nove potne listine ni skušal pridobiti) kaže, da RS ne bi prostovoljno zapustil na zakonit način, kar pomeni, da je izkazana tudi okoliščina iz 6. alineje prvega odstavka 68. člena ZTuj-2. Podana je tudi okoliščina iz 3. alineje navedene določbe, saj tožnik ni izkazal dejanskih možnosti bivanja v RS; nekonkretizirano sklicevanje na prijatelje in splošna trditev, da bi lahko delal karkoli, za to ne zadošča.
proizvodnja električne energije - pokrivanje negativne razlike v ceni električne energije - pravica do izjave - načelo zaslišanja strank - finančna pomoč za podporo proizvodnji električne energije
Podporo upravičujejo tisti stroški, ki jih proizvodnja elektrike povzroča lastniku naprave in ne neposredno naprava sama.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zavrženje zahteve - nova dejstva in dokazi - dokazno breme
Izpodbijani sklep med drugim temelji na ugotovitvi, da tožnik ni izkazal, da novih dokazov (slik) brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v času prvega postopka. S tožbenimi navedbami, "da je navedel opravičljiv razlog, da pridobitev dokazov iz Alžirije prej ni bila izvedljiva", po presoji sodišča tej ugotovitvi tožene stranke le posplošeno nasprotuje.
Tožnik ni navedel novih dejstev, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite; tožena stranka je namreč menila da zažig trgovine z alkoholom ni eden izmed razlogov iz Ženevske konvencije, zaradi katerih bi bil tožnik upravičen do mednarodne zaščite. Tega stališča tožene stranke tožnik ob upoštevanju zaostrenih dokaznih standardov v tovrstnih postopkih ne izpodbija določno, saj so njegove trditve o prijavi groženj policiji le posplošene.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - zmanjšanje vrednosti nepremičnine
V zvezi s tožbenim ugovorom glede obstoja ovir za vračanje v naravi sodišče odgovarja, da ovire za vračanje določa ZDen. Tožnik v tožbi ni navedel, na katero oviro za vračanje v naravi se njegov ugovor nanaša, saj tega ugovora ni konkretiziral in tako ostaja le na splošni ravni, zato ga sodišče ne more obravnavati po vsebini.
Tožbeni ugovor, da je toženka izpodbijano odločbo izdala še pred pravnomočnostjo odločbe Ministrstva za okolje in prostor št. 490-27/2012/300 s 30. 11. 2018, s katero je bilo odločeno o vračilu deleža parc. št. 1189/1 k.o. ..., ki v naravi v fizični obliki pomeni gozdno zemljišče, v času podržavljenja pa je bilo oštevilčeno s številkami zazidanih zemljišč *251, *252 in *253 k.o. ... (predmetne parcele), pa sicer drži. Vendar to dejstvo samo po sebi ter ob upoštevanju vsega prej obrazloženega po presoji sodišča ni nikakor vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe.
brezplačna pravna pomoč - verjetni izgled za uspeh - poziv na dopolnitev - poziv k izjasnitvi - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Drži, da podatki spisa ne potrjujejo, da bi odvetnica v roku 15 dni po opravljenem pravnem svetovanju posredovala organu zapisnik o svojih ugotovitvah glede verjetnih izgledov za uspeh tožničine zadeve v spisu, št. Bpp 325/2020, vendar pa je organ k temu (in tega niti ne navaja) ni niti pozval. Na izpolnjeno napotnico, prejeto dne 18. 8. 2020, pa organ svoje ugotovitve o tem, da odvetnica ni podala mnenja o smiselnosti nadaljevanja postopka (kar je posledično vodilo organ k zaključku o že pravnomočno odločeni zadevi), tudi ne more opreti. Ne samo, da napotnica nima vsebine v tem pogledu (ker gre za obrazec BPP št. 2, predpisan za točno to opravilo, torej za izkaz stroškov odvetnika za izvršeno BPP), poslana je bila tudi pred iztekom 15-dnevnega roka, ki ga je organ določil odvetnici za posredovanje zapisnika o ugotovitvah po opravljeni storitvi pravnega svetovanja.
ZDDPO-2 člen 16, 30, 74, 74-7. ZDavP-2 člen 74, 74/2, 141.
davek od dohodkov pravnih oseb - davek od dohodka iz kapitala - višina obveznosti - posojilo - poroštvo - prikrito izplačilo dobička - nepriznani odhodki - povezane osebe - ugotovitvena odločba - izrek - obrazložitev - napačna uporaba materialnega prava
Utemeljeni so tožnikovi ugovori, da ima odprava določenih delov izreka prvostopenjske odločbe posledice tudi pri odmeri zamudnih obresti, kar drugostopenjski organ pri svoji odločitvi ni upošteval. Ni pravilno stališče tožene stranke, ki v odgovoru na tožbo navaja, da je že z odpravo določenega dela odločbe avtomatično odpravljen tudi tisti del obresti, ki se nanaša na odpravljen del odmere. Takšno stališče tožene stranke ni pravilno, izrek izpodbijane odločitve pa tako ni jasen in ni določen.
Ugotovitveni del izpodbijane odločbe ne predstavlja ugotovitvene odločbe iz prvega odstavka 141. člena ZDavP-2, saj njena vsebina tako v izreku kot tudi v obrazložitvi za takšno subsumpcijo ne daje podlage. Iz navedenega izreka ugotovitvene odločbe izhaja zgolj, da tožnik ni pravilno knjižil posameznih poslovnih dogodkov, medtem ko iz obrazložitve izhaja, da naj bi tožnik z neresničnim prikazovanjem posameznih poslovnih dogodkov povzročal davčne učinke, ki mu jih davčni organ v prihodnosti ne bo priznal. S tem pa izrek ugotovitvene odločbe in njena obrazložitev tudi nista skladna.
Tožnik posojila ni nakazal K.K., ampak gospodarskemu subjektu, to je družbi D. d.o.o. Po stališču sodišča dejstvo, da je šlo za povezanost družbe P. d.d. kot posojilodajalke z družbo D. d.o.o. kot posojilojemalko preko posrednega lastništva (družbeništva K.K.) samo po sebi ni pravno odločilno, če ni hkrati ugotovljeno tudi, da je tožnik „posojilo“ - izplačilo dejansko zagotovil omenjenemu družbeniku. Iz prvega stavka 7. točke 74. člena ZDDPO-2 namreč izhaja, da mora biti prikrito izplačilo dobička izvršeno kvalificiranemu družbeniku, ki ima v družbi več kot 25 % delež, torej je lahko le slednji prejemnik nadomestila oziroma koristi.
ZPKri člen 2, 4, 10. ZUP člen 9, 214, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
poprava krivic - bivši politični zapornik - pravica do odškodnine - upravičena oseba - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - obrazložitev odločbe - pravica do izjave
Obrazložitev izpodbijane odločbe, čeprav je sprejeta v enostopenjskem postopku, bi morala zadostiti pogojem iz 214. člena ZUP-1. Še toliko bolj je treba na ustrezno obrazložitev akta paziti v primeru, ko je pred sodnim postopkom izpeljan samo enostopenjski upravni postopek; ko torej razlogov odločitve ne more dopolniti drugostopenjski organ.
S pozivom toženka ni seznanila tožnice s svojim pravnim stališčem glede tega, ali je lahko stranka v postopku oziroma ali sodi v krog upravičenih oseb iz 10. člena ZPKri (ali je aktivno legitimirana). Ker toženka tožnice ni seznanila s svojim pravnim stališčem glede upravičenosti zahteve in ji tudi ni dala možnosti, da se do njega izjavi, je kršila tožničino pravico do izjave iz 9. člena ZUP oziroma načelo zaslišanja stranke.
Organ je pravilno uporabil materialni predpis, ko je za vsak objekt na parceli, v soodvisnosti s stavbnim zemljiščem, ki objektu pripada, tožniku izdal odločbo, saj gre za, glede na nesporno število treh objektov, za tri obveznosti plačila komunalnega prispevka za kanalizacijsko omrežje in posledično tri upravne zadeve (glej sklep Vrhovnega sodišča X Ips 13/2017 z dne 1. 3. 2017).
ZUP člen 50, 50/2, 223. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sklep o popravi pomote - univerzalno pravno nasledstvo - stranka postopka - prepozno vložena tožba
Nesporno med strankama je, da je bila toženka že med postopkom seznanjena, da se je prvotni prijavitelj A. d.o.o. (po oddaji vloge na javni razpis in pred izdajo zavrnilnega sklepa z dne 5. 8. 2019) statusno preoblikoval in del svojega premoženja (vključno s pravicami in obveznostmi iz predmetnega javnega razpisa) prenesel na tožnika. To pa pomeni, da bi morala toženka že med postopkom in torej pred izdajo zavrnilnega sklepa ravnati v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZUP (kot to pravilno razloguje tožnik) in kot prijavitelja šteti tožnika ter odločiti o njegovi vlogi z zavrnilnim sklepom, česar pa ni storila. Upoštevajoč navedena nesporna dejstva, je toženka s takim načinom odločanja očitno presegla pristojnosti, ki jih za popravljanje pomot v odločbi določa 223. člen ZUP. S tem je namreč spremenila stranko, na katero se je prvotna odločitev nanašala, saj je bilo z zavrnilnim sklepom odločeno o pravici druge osebe, odločitev, sprejeta s sklepom o popravi pomote, pa se očitno nanaša na tožnika. Posledično je bilo tako odločeno o javnopravnem razmerju med drugimi subjekti, kot v že končanem upravnem postopku (ki se je zaključil z izdajo zavrnilnega sklepa), česar pa ni mogoče določiti oziroma popraviti s sklepom, izdanim na podlagi 223. člena ZUP.
Tožnik se je z izdajo zavrnilnega sklepa seznanil na dan vročitve tega sklepa pravnemu predniku tožnika, tj. 12. 8. 2019. Kot že povedano zgoraj, je tožnik tožbo vložil 30. 10. 2020, to pa pomeni, da je tožba zoper zavrnilni sklep vložena po izteku 30- dnevnega roka za njeno vložitev, torej prepozna.