KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0002552
ZP-1-UPB3 člen 67, 155, 159, 163, 163/9. ZKP člen 18, 236, 237, 240, 242, 242/2.
postopek o prekršku - nedovoljen dokaz - izločitev dokazov - privilegirana priča - pravni pouk o oprostitvi dolžnosti pričevanja - pomanjkljiv pravni pouk - opiranje sodbe na nedovoljen dokaz - bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Odpoved pravici iz čl. 236 ZKP in izjava priče, da bo po danem pravnem pouku o možnosti, da se pričanju odpove, vseeno pričala, mora biti v zapisniku o zaslišanju priče izrecno zapisana. Če pouk in odpoved pravici, ki jo ima privilegirana priča, nista zapisana v zapisnik, je njena izpovedba neveljaven dokaz, tudi, če ji je bil pouk dejansko dan oz. se je morda priča tej pravici celo odpovedala.
Ker je z otrokoma v starosti devetih in treh let še veliko dela in vzgojnih obremenitev, na porazdelitev preživninskega bremena ne more vplivati sklicevanje toženca, da je strošek za izvenšolske aktivnosti starejše hčerke odpadel že z zaključkom šolskega leta 2008.
Res toženka ni predložila dokazil za stroške bivanja, vendar je njihov nastanek splošno znan. Tožnica, niti njeni starši, pri katerih živi, niso dolžni nositi stroškov, ki odpadejo na otroka in s tem toženca razbremeniti dela preživninske obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064046
SPZ člen 25, 65, 66, 100.
solastnina – način uporabe solastnine– izključna uporaba – skupna uporaba - varstvo solastnika
Solastniki lahko solastno stvar uporabljajo tako, da vsak od njih izključno poseduje določen del stvari (deljena posest) ali pa da posest vsi izvršujejo hkrati (hkratna posest), mogoča pa je tudi kombinacija obojega. Odločilna je volja solastnikov, pri tem pa ni nujno, da način uporabe/posesti ustreza pravnemu razmerju idealnih deležev. Solastnik, ki stvar poseduje v manjšem obsegu, kot mu pripada, ne sme samovoljno spremeniti dosedanjega izvrševanja načina posesti, lahko pa zahteva, da mu takšno ustrezno (njegovemu solastniškemu delu odgovarjajočo) uporabo določi sodišče na podlagi njegove solastninske pravice. Sporazum o načinu delitve stvari ali sporazum o načinu uporabe stvari med solastniki pa uživa pravno varstvo po 100. členu SPZ.
odškodninska odgovornost prevoznika - objektivna odgovornost prevoznika – odgovornost prevoznika za poškodbo tovora - izključitveni razlog – nepredvidljive posledice
Ob taki teži vozila ne more iti za nepredvidljive posledice, ko je prišlo do vdrtja bankine, na katerega je zapeljal voznik tožene stranke. Ker bankina že pojmovno ni namenjena prometu vozil, da bi voznik tako težkega tovora vozila lahko nanjo varno zapeljal, je zmotno sklepanje tožene stranke, da bi voznik takšnega tovornega vozila utemeljeno pričakoval, da bo ta del cestišča ob pomanjkanju drugačnih oznak moral zdržati takšno obremenitev.
izločitev v korist potomcev – nova dejstva – pritožbena novota v pritožbenem postopku v zapuščinskem postopku
Glede na to, da so dediči v konkretni zadevi prava neuke stranke, upoštevaje naravo zahtevka iz 32. čl. ZD, ki je delno tudi dednopravne narave (zahtevek je odvisen od uvedbe dedovanja), kar pomeni, da se ta zahtevek uveljavlja v okviru zapuščinskega postopka, bi novota lahko vplivala na obseg zapuščine, pri čemer je zakonodajalec predvidel, da se v zapuščinskem postopku čim natančneje razčistijo tudi vsa vprašanja, povezana z obsegom zapuščine v razmerju med dediči, je pritožbeno sodišče pritožbeno novoto dovolilo.
Začasni zastopnik nima pritožbe zoper sklep, s katerim je bil postavljen za začasnega zastopnika, saj, razen v izjemnih primerih, zastopanja stranke (dolžnika) ne more odkloniti. Če začasni zastopnik meni, da obstajajo razlogi za odklonitev te funkcije, to sporoči sodišču, ki lahko razveljavi sklep o postavitvi začasnega zastopnika, za kar ni ovir, saj gre za sklep procesnega vodstva, na katerega sodišče ni vezano.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053363
OZ člen 179.
nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi skaženosti – ugotavljanje skaženosti – ogled brazgotine
Sodišče je pravilno pojasnilo, da je dolžnost sodišča, da v vsakem konkretnem primeru presodi, če gre za tako spremembo zunanjosti, da oškodovanec duševno trpi. Pravilno je poudarilo, da je razen subjektivnih kriterijev treba upoštevati tudi objektivne, v okviru katerih je pomembna tudi opaznost spremenjene zunanjosti. Ogled spremenjene zunanjosti oškodovanca je eden od nujnih dokazov za presojo odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti, razen če to, glede na mesto poškodbe, ni primerno. Ker je zatrjevana brazgotina na oškodovančevem hrbtu, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko si je brazgotino ogledalo.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0055454
ZIZ člen 17, 26, 55, 238, 238/2. OZ člen 33.
izvršilni naslov - notarski zapis pogodbe - pogojna in vzajemna obveznost - menjalna pogodba - izjava volje - zemljiškoknjižno dovolilo - dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnik – predpogodba - tožba na izjavo volje
V primeru, da bi stranki res soglašali, da po 28. 02. 2009 med njima velja menjalna pogodba, ki jo predstavlja obravnavani notarski zapis, bi moral le-ta vsebovati vse elemente menjalne pogodbe, da bi se v skladu z določbo 238. člena ZIZ v primeru, da ne pride do sklenitve pogodbe v določenem roku, štelo, da je obveznost izpolnjena. V takem primeru zato upnik niti ne bi imel pravnega interesa za vodenje izvršilnega postopka, katerega namen je dolžnika prisiliti k izpolnitvi obveznosti. Tako pa višje sodišče ugotavlja, da je bila s predmetnim notarskim zapisom sklenjena le predpogodba, s katero sta stranki prevzeli obveznost, da bo pozneje sklenjena druga, glavna – menjalna pogodba. Na taki podlagi pa ima upnik možnost le s tožbo zahtevati od dolžnice, da sklene glavno pogodbo, v kateri mora želeno izjavo volje v celoti in izrecno povzeti v tožbeni predlog, saj se bo v skladu z določbo 238. člena ZIZ v primeru, da ne pride do sklenitve pogodbe v določenem roku, štelo, da je obveznost izpolnjena s pravnomočnostjo sodbe in bo izrek sodbe nadomestil pogodbo.
etažna lastnina – postopek za določitev pripadajočega zemljišča – prehodne in končne določbe – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003
Na podlagi 30. člen ZVEtL ne more zahtevati ugotovitve pripadajočega zemljišča tisti, ki je v zemljiški knjigi pri osnovnem vložku (tudi sicer vpisane etažne lastnine) že vpisan kot lastnik tam vpisanega zemljišča.
Kršitev določil o obliki povzroči ničnost predpogodbe v delu, ki se je nanašal na ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo in prodajo poslovnega deleža. Ničnost enega od dveh pogodbenih predmetov povzroči zgolj delno ničnost pogodbe, če lahko pogodba obstane brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Ker določil predpogodbe ni mogoče razumeti tako, da bi bila toženčeva obveznost prenosa nepremičnine vzajemna z nasprotno obveznostjo tožnikov, da tožencu preneseta del svojih poslovnih deležev, niti da bi bil to pogoj, da toženčeva obveznost sploh nastopi, je pisna predpogodba o prodaji nepremičnine veljavna.
OZ člen 33, 33/1, 33/3, 33/5, 103, 112, 131, 239, 240, 246.
predpogodba – zahteva za sklenitev glavne pogodbe – šestmesečni prekluzivni rok – prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – učinki obveznosti – pravica do povračila škode – izpolnitev obveznosti - posledice neizpolnitve obveznosti – pogodbena odškodninska odgovornost – oprostitev dolžnika odgovornosti – uporaba določb o povrnitvi škode
Pogodbena odškodninska obveznost lahko obstoji le v obdobju, v katerem pogodbeno razmerje ustvarja učinke med pogodbenima strankama. Tožnik bi moral ob nastopu skrajnega roka za sklenitev glavne pogodbe (in ko je bilo jasno, da tožena stranka svoje obveznosti ni izpolnila) bodisi odstopiti od pogodbe in zahtevati odškodnino (103. in 239. člen OZ) bodisi v zakonskem roku vložiti tožbo na sklenitev glavne pogodbe (peti odstavek 33. člena OZ).
delitev skupnega premoženja – predmet delitve – spor o obsegu skupnega premoženja – prekinitev postopka – vezanost strank na napotitveni sklep
Predmet delitve ne morejo biti stvari, ki so prodane in niso več v posesti udeležencev.
Stranka ni vezana na napotitveni sklep glede vložitve tožbe za ureditev spornega razmerja. Sklep o napotitvi na pravdo veže udeležence le glede vprašanja, kdo je tisti, ki mora tožiti, nikakor pa ne glede velikosti uveljavljenega deleža. Tožeča stranka je tista, ki nosi breme pravilne objektivne in subjektivne opredelitve tožbenega zahtevka, zato na napotitveni sklep vsebinsko ni vezana.
SPZ člen 24, 26, 32, 33, 34, 35. ZPP člen 213, 214, 426.
posest – imetništvo – motenje posesti – spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – obseg sodnega varstva posesti – varstvo med več posestniki – neposredna oblast nad stvarjo – soposest – prehod skozi trgovino – izključnost posesti – dostopnost posesti – narava prehajanja skozi trgovino – prekarij – posestno varstvo prekarista – posest služnosti – posest pravice
Posest ni vsako fizično razmerje osebe do stvari, ampak zgolj tisto, ki zadovoljuje kriterije zunanje vidnosti, trajnosti, izključnosti in dostopnosti. Ti kriteriji pa morajo biti izpolnjeni kumulativno. Tožeče stranke niso imele izključujoče posesti nad prehodom, kar pomeni, da niso imele možnosti odvrniti tretjih oseb od souporabe stvari, poleg tega pa niso imele dostopnosti nad stvarjo, saj so lahko neovirano dostopale čez prehod zgolj v odpiralnem času tožene stranke.
SPZ je opustil konstrukcijo posesti pravice in na tej podlagi varstvo služnosti ni več mogoče.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057075
ZZK-1 člen 243, 243/1. OZ člen 435, 435/1.
izbrisna tožba - aktivna legitimacija - pridobitev lastninske pravice v stečaju - prodaja dolžnika v stečaju - razpolagalno upravičenje - kondikcijski zahtevek - odstop od pogodbe - sklepčnost tožbe
V posledici odstopa stečajne upraviteljice je (ne glede na veljavnost odstopa) pravna prednica tožnice (lahko) pridobila kondikcijski (vrnitveni) zahtevek, ne pa tudi lastninske pravice spornih nepremičnin oziroma nepremičnin, ki so bile predmet tangiranih pogodb (le-ta je z vknjižbo prešla na pravno prednico toženke oziroma toženko). Tangirana vknjižba (v trenutku njenega učinkovanja) ni bila materialnopravno neveljavna (temveč je kvečjemu to šele postala - z odpovedjo). Poleg tega pravna prednica toženke v trenutku sklepanja zavezovalnega pravnega posla s tožnico (njeno pravno prednico) ni imela razpolagalnega upravičenja, zato tega tudi ni mogla (veljavno) prenesti na tožnico, s čimer bi ta pridobila upravičenje (aktivno legitimacijo) za uveljavljanje izbrisne tožbe (kršitev pravice določene osebe na nepremičnini). Tožnica (njena pravna prednica) je (iz obligacijskega razmerja s prodajalko) pridobila le upravičenje zahtevati izpolnitev pogodbene obveznosti izročitve stvari (tangiranih nepremičnin - predmeta pogodb) tako, da bo na njej pridobila lastninsko pravico, ne pa tudi kakšne pravice na navedenih nepremičninah (kar je ena od predpostavk izbrisne tožbe).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053306
OZ člen 251, 251/5, 299, 300, 435. SPZ člen 49, 111, 141. SZ-1 člen 123. ZPP člen 286.b.
predmet prodajne pogodbe - stanovanje kot posamičen del objekta - etažna lastnina - obveznost prodajalca - pogodbena kazen - obremenjena nepremičnina – hipoteka- izpolnitev z napako - upniška zamuda - zamudne obresti
Upnik mora pogodbeno kazen uveljavljati najkasneje takoj po sprejemu izpolnitve. Nobenega dvoma pa ni, da jo lahko zahteva že prej in sicer takrat, ko je dolžnik prišel v zamudo, oziroma ko je gotovo, da bo do zamude šele prišlo.
Kupcu stanovanja je bilo (zaradi še neoblikovane etažne lastnine) izdano ZK dovolilo za vknjižbo na solastniškem deležu na zemljišču in hkrati na tem solastniškem deležu dogovorjena hipoteka. To pa ne pomeni, da je bilo s hipoteko obremenjeno stanovanje, kar bi pomenilo kršitev pogodbene obveznosti, za katero je bila predvidena pogodbena kazen.
ZP-1-UPB3 člen 67, 67/1, 67/1-3, 163, 163/8, 202, 202a. ZKP člen 89, 89/1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - vrnitev v prejšnje stanje - dokazna ocena - zaslišanje storilca - prejudiciranje dokaza
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da naknadna poprava enega elementa potnega naloga ne izkazuje resničnosti storilčevih navedb o datumu vrnitve v Slovenijo, je preuranjen. Če obstaja dvom o tem, kateri podatek v zasebni listini je pravilen, in je možno o tem izvesti dodatne dokaze, je ta dvom potrebno odpraviti z izvedbo dodatnih dokazov in dokaznega predloga za zaslišanje storilca ni mogoče zavrniti kot nepotrebnega.
ZIZ člen 45, 45/3, 45/4. ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88, 90.
zaznamba sklepa o izvršbi – izvršba na podlagi verodostojne listine – izvršba na podlagi izvršilnega naslova – pravnomočnost sklepa o izvršbi
Za zaznambo izvršbe mora biti sklep o izvršbi na nepremičnino pravnomočen samo, če gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine, če pa gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, pa je podlaga za zaznambo sklepa o izvršbi lahko tudi sklep o izvršbi, ki še ni pravnomočen.
ZD člen 212, 212-1, 213, 213/1. SPZ člen 11. ZPP člen 214, 214/4.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – pravni interes
Praviloma se na pravdo napoti tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot izhaja iz zemljiške knjige. Če tožbe ne vloži, se mora zapuščinski postopek končati glede na zemljiškoknjižne podatke.