odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev – skrajšani delovni čas
Ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delodajalec delavcu ni dolžan ponuditi pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas od polnega, saj taka zaposlitev ni ustrezna zaposlitev v smislu določbe 90. člena ZDR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – razlog nesposobnosti – pogoj za zasedbo delovnega mesta – sprememba sistemizacije
Tožena stranka je dopolnila sistemizacijo, tako da je pri delovnem mestu tajnika članice univerze, na katerem je delal tožnik, dodala posebni pogoj za opravljanje dela – imenovanje na funkcijo tajnika oziroma ustrezno pooblastilo rektorja. Tožnikovo delovno mesto na podlagi opisane spremembe sistemizacije ni bilo ukinjeno niti ni prišlo do spremembe v opisu delovnega mesta, kot je bil povzet v pogodbi o zaposlitvi. S tem torej ni prenehala potreba po opravljanju dela tožnika kot tajnika članice univerze, temveč je šlo za to, da tožnik zaradi dodatnega pogoja po izteku začasnega pooblastila rektorja ni več izpolnjeval pogojev za zasedbo delovnega mesta. Iz tega razloga bi mu tožena stranka lahko redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je podala, pa ni zakonita.
oprostitev sodnih taks - premoženjsko stanje – sredstva za preživljanje - dodatek za pomoč in postrežbo
Dodatek za pomoč in postrežbo predstavlja nadomestilo za povečane potrebe osebe in ga ni mogoče enačiti s pokojnino, zato se ne všteva v sredstva, s katerim se prosilec preživlja oziroma se ne šteje kot lastni dohodek.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – veriženje pogodb
Dejstvo, da je tožnica zaradi priprave na delo, usposabljanja in izpolnjevanja, pa tudi zaradi povečanega obsega dela (kar je tožena stranka dokazala) sklenila več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas znotraj zakonskega okvira, pomeni, da so bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene zakonito.
postopek o prekršku - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Pritožnik utemeljeno opozarja na pomanjkljiv izrek izpodbijanega sklepa, saj ne iz izreka ne iz obrazložitve sklepa ni razvidno, kdaj je pridobil vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A in s tem za zaključek sodišča, da je prekršek, zaradi katerega mu je bilo izrečenih 7 kazenskih točk, storil kot voznik začetnik.
Ker obveznost vrnitve stroškov izobraževanja izhaja neposredno iz zakonske določbe, niti ni bistveno, ali je bila določena tudi kot posebna obveznost v pogodbi o zaposlitvi. Toženka, ki po opravljenem državnem pravniškem izpitu ni ravnala skladno s pozivom za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, pa je dolžna tožeči stranki povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času pripravništva.
SPZ člen 65. ZIZ člen 35, 35/4, 166, 166/1, 166/2, 167, 171, 171/1, 171/3.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost - solastnina – izvršba na nepremičnine - idealni delež solastnika – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – pristop k izvršbi
Pri solastnini je namreč idealni delež vsakega solastnika (računsko) določen v razmerju do celote, ki ga upravičuje do idealnega dela stvari, s katerim sicer lahko samostojno razpolaga. Delež, ki se določi po kvoti, pripada posameznemu solastniku v razmerju do celote (člen 65 Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Prav slednje pravilo je bistvenega pomena v postopku nepremičninske izvršbe. Saj z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, pridobi upnik tudi hipoteko na tej nepremičnini v višini dolžnikovega alikvotnega solastninskega deleža na celotni nepremičnini. Glede izvršbe na nepremičnine, veljajo namreč posebna pravila o krajevni pristojnosti, ki jih urejajo določbe člena 166 ZIZ. Drugi odstavek člena 166 ZIZ, ki je po svoji naravi v določanju krajevne pristojnosti lex specialis v razmerju do drugih določb ZIZ določa, da je za samo izvršbo krajevno pristojno vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina. Katera so tista izvršilna dejanja vsakega posameznega sodišča, na območju katere je nepremičnina pa predpisuje 167. člen ZIZ.
ZVGLD člen 68, 71. ZOR člen 154. ZJC člen 90. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (2000) člen 7.
povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - divjad na cesti - motorno kolo - pogost prehod živali - prometni znak - lovska družina
Vse tri tožene stranke (Direkcija RS za ceste, zavarovalnica in lovska družina) so dokazale, da je škoda nastala brez njihove krivde, saj so storile vse kar se od njih zahteva v skladu s standardom skrbnosti dobrega strokovnjaka in izvedle postopek za ugotavljanje, ali je na spornem delu ceste reden oz. pogost prehod živali, zaradi katerega bi obstajala dolžnost postavitve prometnega znaka, kar pa v postopku ni bilo ugotovljeno.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004454
ZP-1-UPB3 člen 68. ZVCP-1 člen 233.
postopek o prekršku - odgovornost lastnika vozila - kršitev pravice do obrambe - dokazno breme
Obdolženki so bile v postopku pred sodiščem prve stopnje kršene temeljne procesne garancije s tem, ko ji je bila kršena pravica do izvajanja dokazov v njeno korist (3. alineja 29. čl. Ustave). Sodišče sicer ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obdolženec, vendar pa mora, razen, če je očitno, da je dokazno sredstvo neprimerno, ugoditi dokaznemu predlogu in izvesti dokaz, če je ta materialno ali procesno pravno relevanten ter če sta njegov obstoj in pravna relevantnost utemeljena s potrebno stopnjo verjetnosti.
postopek o prekršku - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Sodišče prve stopnje je ob odločanju o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja T. F. zmotno uporabilo zakon (4. tč. 156. čl. ZP-1), ko je zaključilo, da je storilec prekrškov 10 kazenskih točk za prekrška storjena z vozilom H kategorije storil kot voznik začetnik. Res je sicer, da je iz obvestila Ministrstva za pravosodje, Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij razvidno, da je imel storilec navedeno število kazenskih točk v skupni evidenci izrečenih kazenskih točk vpisanih kot voznik začetnik, vendar je takšen podatek v evidenci Ministrstva za pravosodje očitno zmoten. Iz plačilnega naloga PP K., s katerim je bilo storilcu za prekrška po določbah petega odstavka 25. čl. in četrtega odstavka 49. čl. ZVCP-1 skupaj izrečenih 10 kazenskih točk, namreč ne izhaja, da bi mu bile kazenske točke izrečene kot vozniku začetniku, poleg tega je tudi iz podatkov o vozniškem dovoljenju, ki jih je sodišče prve stopnje pridobilo od Upravne enote K. razvidno, da je pritožnik pridobil vozniško dovoljenje za H kategorijo motornih vozil 12. februarja 1991 in torej v času prekrškov ni bil voznik začetnik.
OZ člen 387, 392, 392/1. ZGD člen 394, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/5.
pripoznava dolga – pretrganje zastaranja – izbris družbe iz sodnega registra – odgovornost družbenika za dolgove družbe
S podpisom izjave, s katero je toženka soglašala, da ima do tožnika neporavnane obveznosti v določenem znesku, je bilo zastaranje pretrgano. Glede na to, da je izjavo podala v roku 1 leta po prenehanju družbe, ki je bila iz sodnega registra izbrisana na podlagi ZFPPod, je kot edina družbenica zavezana h plačilu dolga.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0066009
ZP-1 člen 67, 67/1, 136, 136/1, 136/1-5, 137, 137/2, 155, 155/1, 155/1-6. ZKP člen 214, 215. ZPPPD člen 33, 33/1.
absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku – nekonkretizirane navedbe v odredbi za hišno preiskavi - hišna preiskava – nedovoljen dokaz – odvzem predmetov
Navedbe v odredbi za hišno preiskavo, da so policisti „z zbiranjem obvestil ter z lastnimi zaznanji večkrat opazovali izmenjavo neznanih predmetov med obdolžencem in drugimi osebami, pri čemer so opazili znane uživalce mamil“ niso konkretizirane in dokumentirane tako, da bi bil sodišču omogočen preizkus utemeljenih razlogov za sum. Hišna preiskava je bila tako odrejena v nasprotju s 1. odstavkom 214. člena ZKP. Dokazi, pridobljeni na podlagi tako izvedene hišne preiskave, pa so nedovoljeni.
Čeprav je obdolženec sam izročil predmet (na poziv po 3. odstavku 215. člena ZKP), gre lahko za zaseg kot del začete hišne preiskave.
postopek o prekršku - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
ZVCP-1 v drugem odstavku 189. čl. določa, da se mora imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže 13 kazenskih točk, pa ne preseže 17 kazenskih točk, udeležiti programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, po uspešno zaključenem seminarju, pa se vozniku, enkrat v dveh letih, izbrišejo iz evidence štiri kazenske točke. Glede na določbo tretjega odstavka navedenega člena, napoti imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo organ, ki vodi evidenco o kazenskih točkah. Ta vozniku določi rok za uspešno udeležbo na izobraževanju in usposabljanju za varno vožnjo v prometu, voznik pa se takšnega programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo mora udeležiti. Vendar pa takšna zakonska določba ne pomeni le obveze udeležiti se programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo (neudeležba je sankcionirana), pač pa tudi pravico voznika, ki je zaradi doseženega števila kazenskih točk izpolnil zakonski pogoj za udeležbo v takšnem programu. Ker iz obvestila organa, ki vodi evidenco o kazenskih točkah, ni razvidno, da bi bila odgovornost za neudeležbo v programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo na strani storilca, višje sodišče ugotavlja, da je bila storilcu z opustitvijo napotitve na izobraževanje kršena pravica iz 14. in 22. člena Ustave (enakost pred zakonom; enako varstvo pravic). Ker je bila storilcu kršena pravica, da se udeleži programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, s čimer bi po uspešno zaključenem seminarju dosegel izbris štirih kazenskih točk iz evidence, je storilčevi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se storilcu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče (168. čl. ZP-1). Glede na takšno odločitev, bo moral organ, ki vodi evidenco kazenskih točk, storilca pozvati na udeležbo v programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, in šele, če storilec seminarja v določenem roku ne bo uspešno zaključil, bo mogoče na podlagi doseženih kazenskih točk predlagati in izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
službeno najemno stanovanje – neprofitna najemnina – odpoved najemne pogodbe - poseben odpovedni razlog – primerno stanovanje – neodplačno razpolaganje s stanovanjem
Toženec je s stanovanjem neodplačno razpolagal potem, ko mu je bilo znano, da tožeča stranka odpoveduje službeni najem in ko je vedela, da se bo njegovo stanovanje izpraznilo, kar ne more iti v škodo tožeče stranke. Toženec je prvenstveno dolžan poskrbeti za svoje bivanje, brez morebitne zlorabe pravic. Zagotovitev stanovanjskih razmer polnoletnima otrokoma (kar je sicer razumljiva starševska skrb), do katerih toženec nima preživninske obveznosti, nima prednosti.
URS člen 29, 29-3. ZP-1 člen 67, 67/1, 68, 90, 90/1, 121, 139, 155, 155/1, 155/1-8.
pravica do poštenega postopka – pravna jamstva v kazenskem postopku – smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku – pravice obdolženca – izvedenstvo – pravica izjaviti se flede izvedenskega mnenja - načelo materialne resnice – bistvena kršitev določb postopka – obrazložitev odločbe
Obdolžencu v postopku pred sodiščem prve stopnje niso bila zagotovljena temeljna procesna jamstva poštenega postopka, ker mu ni bila dana možnost, da pred odločitvijo sodišča prve stopnje zavzame stališče do izvedenskega mnenja sodnega izvedenca za promet. Seznanitev z izvedenskim mnenjem je namenjena temu, da lahko obdolženec na mnenje poda svoje pripombe in dokazne predloge, zato mu je ob seznanitvi z mnenjem potrebno določiti rok, v katerem lahko poda svoje pripombe in morebitne predloge.
konkurenčna klavzula – nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule – nadomestilo za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja
Ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in priznanje pravice do reintegracije in reparacije ne pomeni, da po prenehanju delovnega razmerja ni nastopil primer možnega konkuriranja delavca in s tem obveznost delodajalca, da zaradi spoštovanja zaveze iz pogodbe o zaposlitvi delavcu izplača pripadajoče nadomestilo oziroma odškodnino. To pomeni, da je tožena stranka, kljub temu da je bila ugotovljena nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, dolžna tožniku plačati s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule.