• Najdi
  • <<
  • <
  • 13
  • od 23
  • >
  • >>
  • 241.
    VSL sodba II Cp 3818/2009
    14.1.2010
    ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL0058988
    ZOR člen 922, 922/3. OZ člen 937, 946, 946/2, 936/3.
    nezgodno zavarovanje – veljavnost zavarovalne pogodbe – začetek učinkovanja zavarovanja – posledice, če premija ni plačana - razdrtje zavarovalne pogodbe – nekrivdni razlogi – kogentnost zakonskih določb
    Zavarovanje se lahko odpove samo z dnem zapadlosti premije, torej ob poteku tekočega zavarovalnega leta, pri čemer je potrebno drugo pogodbeno stranko o tem pisno obvestiti najmanj tri mesece pred zapadlostjo premije.
  • 242.
    VSL sodba II Cp 4042/2009
    14.1.2010
    OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
    VSL0059183
    OZ člen 387, 392, 392/1. ZGD člen 394, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/5.
    pripoznava dolga – pretrganje zastaranja – izbris družbe iz sodnega registra – odgovornost družbenika za dolgove družbe
    S podpisom izjave, s katero je toženka soglašala, da ima do tožnika neporavnane obveznosti v določenem znesku, je bilo zastaranje pretrgano. Glede na to, da je izjavo podala v roku 1 leta po prenehanju družbe, ki je bila iz sodnega registra izbrisana na podlagi ZFPPod, je kot edina družbenica zavezana h plačilu dolga.
  • 243.
    VDSS sodba Pdp 90/2009
    14.1.2010
    DELOVNO PRAVO
    VDS0008212
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/1-2.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – razlog nesposobnosti – pogoj za zasedbo delovnega mesta – sprememba sistemizacije
    Tožena stranka je dopolnila sistemizacijo, tako da je pri delovnem mestu tajnika članice univerze, na katerem je delal tožnik, dodala posebni pogoj za opravljanje dela – imenovanje na funkcijo tajnika oziroma ustrezno pooblastilo rektorja. Tožnikovo delovno mesto na podlagi opisane spremembe sistemizacije ni bilo ukinjeno niti ni prišlo do spremembe v opisu delovnega mesta, kot je bil povzet v pogodbi o zaposlitvi. S tem torej ni prenehala potreba po opravljanju dela tožnika kot tajnika članice univerze, temveč je šlo za to, da tožnik zaradi dodatnega pogoja po izteku začasnega pooblastila rektorja ni več izpolnjeval pogojev za zasedbo delovnega mesta. Iz tega razloga bi mu tožena stranka lahko redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je podala, pa ni zakonita.
  • 244.
    VSL sklep I Cp 2934/2009
    14.1.2010
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL0058948
    ZD člen 132, 138, 138/1, 175. ZPP člen 76, 76/1, 80, 205, 205/1, 205/1-1, 339, 339/8, 339/2-8.
    odstop dednega deleža sodediču – pravna narava odstopa – darilna pogodba – določenost predmeta pogodbe – sposobnost biti stranka – procesna predpostavka - smrt stranke – prekinitev postopka – zastopanje po pooblaščencu – poziv dedičem, da vstopijo v pravdo – skupnost dedičev – nujno sosporništvo
    Izjava o odstopu sprejete dediščine sodediču ima pravno naravo pogodbe civilnega prava, in sicer darilne pogodbe. Podari pa se lahko le točno določeno stvar ali pravico, torej je darovalec lahko svojemu očetu – sodediču odstopil le tisto premoženje, ki je sodilo v zapuščino po pokojni po tedaj znanih podatkih.

    Ob smrti stranke pride do procesnega nasledstva, ki je odvisno od univerzalnega nasledstva po materialnem pravu. Pri fizičnih osebah pride do nasledstva na podlagi dedne pravice v trenutku smrti zapustnika. Na sposobnost biti stranka mora paziti sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti. Če ima stranka pooblaščenca, sodišču postopka le prekiniti ni treba, v vsakem primeru pa mora pozvati dediče, da vstopijo v postopek.
  • 245.
    VSL sklep I Cp 4509/2009
    14.1.2010
    SODNE TAKSE
    VSL0059185
    ZST-1 člen 11, 11/1, 11/4.
    oprostitev sodnih taks - premoženjsko stanje – sredstva za preživljanje - dodatek za pomoč in postrežbo
    Dodatek za pomoč in postrežbo predstavlja nadomestilo za povečane potrebe osebe in ga ni mogoče enačiti s pokojnino, zato se ne všteva v sredstva, s katerim se prosilec preživlja oziroma se ne šteje kot lastni dohodek.
  • 246.
    VSK sklep EPVDp 16/2010
    14.1.2010
    PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSK0004439
    ZP-1-UPB3 člen 202a. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 235.
    postopek o prekršku - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
    ZVCP-1 v drugem odstavku 189. čl. določa, da se mora imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže 13 kazenskih točk, pa ne preseže 17 kazenskih točk, udeležiti programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, po uspešno zaključenem seminarju, pa se vozniku, enkrat v dveh letih, izbrišejo iz evidence štiri kazenske točke. Glede na določbo tretjega odstavka navedenega člena, napoti imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo organ, ki vodi evidenco o kazenskih točkah. Ta vozniku določi rok za uspešno udeležbo na izobraževanju in usposabljanju za varno vožnjo v prometu, voznik pa se takšnega programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo mora udeležiti. Vendar pa takšna zakonska določba ne pomeni le obveze udeležiti se programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo (neudeležba je sankcionirana), pač pa tudi pravico voznika, ki je zaradi doseženega števila kazenskih točk izpolnil zakonski pogoj za udeležbo v takšnem programu. Ker iz obvestila organa, ki vodi evidenco o kazenskih točkah, ni razvidno, da bi bila odgovornost za neudeležbo v programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo na strani storilca, višje sodišče ugotavlja, da je bila storilcu z opustitvijo napotitve na izobraževanje kršena pravica iz 14. in 22. člena Ustave (enakost pred zakonom; enako varstvo pravic). Ker je bila storilcu kršena pravica, da se udeleži programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, s čimer bi po uspešno zaključenem seminarju dosegel izbris štirih kazenskih točk iz evidence, je storilčevi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se storilcu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče (168. čl. ZP-1). Glede na takšno odločitev, bo moral organ, ki vodi evidenco kazenskih točk, storilca pozvati na udeležbo v programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, in šele, če storilec seminarja v določenem roku ne bo uspešno zaključil, bo mogoče na podlagi doseženih kazenskih točk predlagati in izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
  • 247.
    VSL sklep EPVDp 6/2010
    14.1.2010
    VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSL0066551
    ZVCP-1 člen 23, 23/1, 23/1-66.
    voznik začetnik
    Določba 66. točke 1. odstavka 23. člena ZVCP-1, ki opredeljuje v cestnem prometu voznika začetnika, je bila prvič spremenjena s 1. odstavkom 4. člena ZVCP-1E, ki je veljati začel 30. 4. 2008, nato pa tudi s 1. odstavkom 2. člena ZVCP-1F, ki je veljati začel 11. 8. 2009, tako da je sedaj voznik začetnik vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja, ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali v tujini; voznik začetnik je tudi voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil katere od kategorij A2, A ali B, čeprav že ima vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, B1, F ali G.
  • 248.
    VDSS sodba Psp 605/2009
    14.1.2010
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0005524
    : ZPIZ-1 člen 94, 94/1, 94/1-1.
    nadomestilo za invalidnost
    Če se invalid III. kategorije invalidnosti (ali II. kategorije invalidnosti) po nastanku ugotovljene invalidnosti ne zaposli na drugem delovnem mestu, ni upravičen do nadomestila za invalidnost.
  • 249.
    VDSS sodba Pdp 599/2009
    14.1.2010
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005230
    ZJU člen 16. ZPDI člen 11.a, 11.a/4.
    stroški izobraževanja – vrnitev stroškov izobraževanja
    Ker obveznost vrnitve stroškov izobraževanja izhaja neposredno iz zakonske določbe, niti ni bistveno, ali je bila določena tudi kot posebna obveznost v pogodbi o zaposlitvi. Toženka, ki po opravljenem državnem pravniškem izpitu ni ravnala skladno s pozivom za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, pa je dolžna tožeči stranki povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času pripravništva.
  • 250.
    VDSS sklep Pdp 854/2009
    14.1.2010
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005304
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90.
    odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev – skrajšani delovni čas
    Ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delodajalec delavcu ni dolžan ponuditi pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas od polnega, saj taka zaposlitev ni ustrezna zaposlitev v smislu določbe 90. člena ZDR.
  • 251.
    VSL sodba in sklep PRp 1447/2009
    14.1.2010
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSL0066513
    URS člen 29, 29-3. ZP-1 člen 67, 67/1, 68, 90, 90/1, 121, 139, 155, 155/1, 155/1-8.
    pravica do poštenega postopka – pravna jamstva v kazenskem postopku – smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku – pravice obdolženca – izvedenstvo – pravica izjaviti se flede izvedenskega mnenja - načelo materialne resnice – bistvena kršitev določb postopka – obrazložitev odločbe
    Obdolžencu v postopku pred sodiščem prve stopnje niso bila zagotovljena temeljna procesna jamstva poštenega postopka, ker mu ni bila dana možnost, da pred odločitvijo sodišča prve stopnje zavzame stališče do izvedenskega mnenja sodnega izvedenca za promet. Seznanitev z izvedenskim mnenjem je namenjena temu, da lahko obdolženec na mnenje poda svoje pripombe in dokazne predloge, zato mu je ob seznanitvi z mnenjem potrebno določiti rok, v katerem lahko poda svoje pripombe in morebitne predloge.
  • 252.
    VSL sodba II Cp 3399/2009
    14.1.2010
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0058983
    OZ člen 622, 627, 627/1. ZPP člen 151, 151/1.
    pogodba o delu – podjemna pogodba – pravice naročnika - navodila podjemniku – obveznosti podjemnika - pravdni stroški – izvedensko mnenje pred pravdo
    Naročnik podjemniku nima pravice dajati navodil o načinu izvršitve posla in takšnih naročnikovih navodil podjemnik ni dolžan upoštevati.
  • 253.
    VSM sklep I Ip 1404/2009
    14.1.2010
    IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSM0020971
    SPZ člen 65. ZIZ člen 35, 35/4, 166, 166/1, 166/2, 167, 171, 171/1, 171/3.
    spor o pristojnosti – krajevna pristojnost - solastnina – izvršba na nepremičnine - idealni delež solastnika – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – pristop k izvršbi
    Pri solastnini je namreč idealni delež vsakega solastnika (računsko) določen v razmerju do celote, ki ga upravičuje do idealnega dela stvari, s katerim sicer lahko samostojno razpolaga. Delež, ki se določi po kvoti, pripada posameznemu solastniku v razmerju do celote (člen 65 Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Prav slednje pravilo je bistvenega pomena v postopku nepremičninske izvršbe. Saj z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, pridobi upnik tudi hipoteko na tej nepremičnini v višini dolžnikovega alikvotnega solastninskega deleža na celotni nepremičnini. Glede izvršbe na nepremičnine, veljajo namreč posebna pravila o krajevni pristojnosti, ki jih urejajo določbe člena 166 ZIZ. Drugi odstavek člena 166 ZIZ, ki je po svoji naravi v določanju krajevne pristojnosti lex specialis v razmerju do drugih določb ZIZ določa, da je za samo izvršbo krajevno pristojno vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina. Katera so tista izvršilna dejanja vsakega posameznega sodišča, na območju katere je nepremičnina pa predpisuje 167. člen ZIZ.
  • 254.
    VDSS sodba Pdp 758/2009
    14.1.2010
    DELOVNO PRAVO
    VDS0008143
    ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 53, 53/2, 54.
    pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – veriženje pogodb
    Dejstvo, da je tožnica zaradi priprave na delo, usposabljanja in izpolnjevanja, pa tudi zaradi povečanega obsega dela (kar je tožena stranka dokazala) sklenila več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas znotraj zakonskega okvira, pomeni, da so bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene zakonito.
  • 255.
    VDSS sodba Pdp 891/2009
    14.1.2010
    DELOVNO PRAVO
    VDS0007914
    ZDR člen 126, 130.
    plača - povračilo stroškov v zvezi z delom - provizija - zavarovalni zastopnik
    Provizijski način obračunavanja tožnikove plače, kot je določen v podjetniški kolektivni pogodbi, ne nasprotuje splošnim določbam o plači v ZDR niti tožnikovemu delu ne odreka delovnopravne narave.
  • 256.
    VSL sklep II Cp 4524/2009
    14.1.2010
    STVARNO PRAVO
    VSL0060510
    SPZ člen 35.
    motenje posesti – ekonomski interes – pravni interes – postavitev zapornice kot motilno dejanje
    Predpostavka sodnega varstva pred motenjem posesti ni ekonomski interes temveč pravni interes. Če slednjega ni, tudi obstoj ekonomskega interesa ne zadošča, razen če se oba interesa vsebinsko prekrivata. Če pa je ekonomski interes izkazan, pa to nujno še ne pomeni, da je izkazan istočasno tudi pravni interes za tožbo zaradi motenja posesti.

    S tem, ko je tožena stranka na vhod v industrijski kompleks postavila zapornico ter varnostno službo oziroma varnostnika, ki evidentira obiskovalce ter dviguje zapornico tistim, ki izkažejo upravičenost vstopa v navedeno območje, ni bistveno posegla v dotedanji način izvrševanja soposesti tožeče stranke (glej določbo 35. člena SPZ) in ni protipravno ravnala, saj tožeča stranka ni bistveno ovirana glede dostopa do svojih objektov.
  • 257.
    VSK sodba PRp 2/2010
    14.1.2010
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSK0004454
    ZP-1-UPB3 člen 68. ZVCP-1 člen 233.
    postopek o prekršku - odgovornost lastnika vozila - kršitev pravice do obrambe - dokazno breme
    Obdolženki so bile v postopku pred sodiščem prve stopnje kršene temeljne procesne garancije s tem, ko ji je bila kršena pravica do izvajanja dokazov v njeno korist (3. alineja 29. čl. Ustave). Sodišče sicer ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obdolženec, vendar pa mora, razen, če je očitno, da je dokazno sredstvo neprimerno, ugoditi dokaznemu predlogu in izvesti dokaz, če je ta materialno ali procesno pravno relevanten ter če sta njegov obstoj in pravna relevantnost utemeljena s potrebno stopnjo verjetnosti.
  • 258.
    VSK sklep EPVDp 3/2010
    14.1.2010
    PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSK0004436
    ZP-1-UPB3 člen 202a. ZVCP-1 člen 235.
    postopek o prekršku - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
    Sodišče prve stopnje je ob odločanju o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja T. F. zmotno uporabilo zakon (4. tč. 156. čl. ZP-1), ko je zaključilo, da je storilec prekrškov 10 kazenskih točk za prekrška storjena z vozilom H kategorije storil kot voznik začetnik. Res je sicer, da je iz obvestila Ministrstva za pravosodje, Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij razvidno, da je imel storilec navedeno število kazenskih točk v skupni evidenci izrečenih kazenskih točk vpisanih kot voznik začetnik, vendar je takšen podatek v evidenci Ministrstva za pravosodje očitno zmoten. Iz plačilnega naloga PP K., s katerim je bilo storilcu za prekrška po določbah petega odstavka 25. čl. in četrtega odstavka 49. čl. ZVCP-1 skupaj izrečenih 10 kazenskih točk, namreč ne izhaja, da bi mu bile kazenske točke izrečene kot vozniku začetniku, poleg tega je tudi iz podatkov o vozniškem dovoljenju, ki jih je sodišče prve stopnje pridobilo od Upravne enote K. razvidno, da je pritožnik pridobil vozniško dovoljenje za H kategorijo motornih vozil 12. februarja 1991 in torej v času prekrškov ni bil voznik začetnik.
  • 259.
    VSK sodba PRp 305/2009
    14.1.2010
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK0004471
    ZP-1-UPB3 člen 67, 67/1, 155. ZKP člen 148, 148/4.
    postopek o prekršku - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - izločitev izjave - nedovoljen dokaz
    Sodišče prve stopnje je zaslišalo policista, zavrnilo pa je izvedbo ostalih predlaganih dokazov, s pavšalno navedbo, da po mnenju sodišča to ne bi pripomoglo k bistveno drugačnim ugotovitvam odločilnih okoliščin storjenega prekrška. Višje sodišče je ocenilo, da je takšen zaključek preuranjen, saj je obdolženec kot dokaz predlagal zaslišanje priče, ki naj bi potrdila, da ob nesreči sploh ni bil voznik traktorja, pač pa, da ga je zgolj popravljal na kraju. Odgovor na to vprašanje je odločilen za zakonitost odrejenega preizkusa alkoholiziranosti, zato se je višje sodišče odločilo, da postopek na ustni obravnavi dopolni z zaslišanjem prič, ki ju je obdolženi predlagal.
  • 260.
    VSK sklep EPVDp 5/2010
    14.1.2010
    PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSK0004437
    ZP-1-UPB3 člen 202a. ZVCP-1 člen 235.
    postopek o prekršku - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
    Pritožnik utemeljeno opozarja na pomanjkljiv izrek izpodbijanega sklepa, saj ne iz izreka ne iz obrazložitve sklepa ni razvidno, kdaj je pridobil vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A in s tem za zaključek sodišča, da je prekršek, zaradi katerega mu je bilo izrečenih 7 kazenskih točk, storil kot voznik začetnik.
  • <<
  • <
  • 13
  • od 23
  • >
  • >>