Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2. URS člen 15, 15/2, 15/3, 50, 50/2, 51, 51/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zmotna uporaba materialnega prava - zdravljenje v tujini - povračilo potnih stroškov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - absolutna bistvena kršitev določb postopka.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je z ustavno odločbo opr. št. Up-1303/11-21 z dne 21. 3. 2014 ugotovilo, da je 1. odstavek 135. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja v neskladju z Ustavo RS in da ima ugotovitev učinek razveljavitve. To pa pomeni, da ne v predsodnem niti sodnem postopku ni dopustno uporabljati protiustavnega 135. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tožnikove zahteve ni dopustno zavrniti niti zavreči le zato, ker ni bil napoten na zdravljenje v tujino po protiustavnih Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja, pri čemer je imela takšna ugotovitev učinek razveljavitve. Predmetno zadevo je zato mogoče zakonito in ustavno skladno reševati ob uporabi določb ZZVZZ, ki urejajo povračilo potnih stroškov. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava in posledične pomanjkljivosti postopka je ostalo dejansko stanje nerazčiščeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
IZVRŠILNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - DAVKI
VSM0022773
ZDavP-2 člen 298. ZDoh-2 člen 38, 38/3, 48, 48/3. ZPIZ-2 člen 15, 18, 20, 20/1, 20/1-1, 143, 143/1. ZVZZ člen 17, 17-5, 17-10. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/3, 51, 51/1, 51/1-3.
plačilo nagrade in povrnitev stroškov sodnega cenilca - cenitev nepremičnine - stavbna in kmetijska zemljišča - prispevki za invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje - akontacija dohodnine
Drži sicer, da so nepremičnine, ki jih je ocenjevala cenilka, deloma stavbno deloma pa kmetijsko zemljišče, in da je zato sodna cenilka za cenitev morala uporabiti več različnih pristopov oziroma metod ocenjevanja vrednosti nepremičnin. Kljub temu pa sodišče druge stopnje pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da zgolj zaradi tega dejstva ne gre za več posameznih cenitev, in da sodni cenilki ne pripadata dve nagradi za izdelavo pisne cenitve. Čeprav je bilo ocenjenih več (po namenski oziroma dejanski rabi) različnih parcel, gre še vedno za eno mnenje.
ZZVZZ člen 28, 29, 81, 94. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229. ZDR člen 137, 137/3.
začasna nezmožnost za delo - nadomestilo za čas začasne nezmožnosti za delo - zavrženje tožbe - odškodninska odgovornost
Ugotovitvena tožba s tožbenim zahtevkom, da sodišče ugotovi, da je v odločbi tožene stranke že odločeno o izplačilu denarnega nadomestila, ni socialni spor, kjer bi bila tožba v teh mejah dopustna. Enako velja glede zahtevka za oceno skladnosti Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja z Ustavo RS in ZZVZZ. Kadar je pri sojenju med drugim potrebno uporabiti podzakonske splošne akte, jih sodišče sme uporabiti, če niso v nasprotju z ustavo in zakoni. V nasprotnem primeru jih ne sme uporabiti oziroma jih uporablja le ob zakonsko in ustavno skladni interpretaciji. Sodnega varstva tudi ni mogoče nuditi tožbi, kjer nekdo abstraktno zatrjuje, da naj sodišče nekomu naloži, da preneha z nadaljnjimi nezakonitimi ravnanji. Zato se tožba v delu s tako postavljenimi zahtevki zavrže.
Tožnik je vtoževal odškodnino za povzročeno nepremoženjsko škodo, ker je toženka v elektronskem poročilu, ki je bilo uporabljeno le znotraj tožene stranke, tožnika označila kot izredno konfliktno osebo, ki za vsako zadevo vlaga tožbe (med njimi tudi odškodninske). Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da takšen zapis v elektronski pošti med dvema delavkama toženke ne pomeni takšnega posega v pravno zavarovano sfero tožnika, ki bi pri njem opravičevala odškodnino za povzročitev duševnih bolečin. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča zapis ni bil dan z namenom zaničevanja. Zato tožbeni zahtevek za povračilo odškodnine ni utemeljen.
lastnost zavarovanca - sprememba podlage zavarovanja - sprememba lastnosti zavarovanca
V ZZVZZ in v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja ni pravne podlage za spreminjanje lastnosti zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja za nazaj, kadar ima oseba že urejen status. Gre za pravno varovan status, v katerega je dopustno posegati le za naprej. Vsakršno drugačno postopanje je v nasprotju z 158. členom Ustave RS, ki zagotavlja nespremenljivost pravnomočno urejenih pravnih razmerij. Zaradi pravne varnosti je v pravnomočno urejena pravna razmerja mogoče zakonito posegati le pod pogoji, na način in po postopku, določenem v zakonu. Torej kvečjemu z izrednimi pravnimi sredstvi, kot jih ureja Zakon o splošnem upravnem postopku.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - izvedenec - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev postopka
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta psihiatrinja in nevrokirurg ocenila zdravstveno stanje tožnice in da naj bi bilo takšno, da še ni zmožna za delo varnostnice v spornem obdobju, je v nasprotju z dokumentacijo v spisu. Sodišče ni raziskalo, zakaj je bil tožnici priznan bolniški stalež tudi po 21. 5. 2014 ter tako tega dejstva ni mogoče šteti kot okoliščino, da je bila tožnica tudi v spornem obdobju zmožna ali nezmožna za delo. Iz pregleda bolniškega staleža za tožnico izhaja, da je velikokrat bila v bolniškem staležu, vendar ne neprekinjeno. Razlogi o odločilnih dejstvih, kakor jih navaja sodišče prve stopnje, so v nasprotju z ugotovitvami izvedenskega organa in so tudi nejasni. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
ZPP člen 111, 112, 274, 274/1. ZDSS-1 člen 72, 72/1.
zdraviliško zdravljenje - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - zavrženje tožbe
Tožnica je vložila tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke po izteku 30-dnevnega roka, določenega v 1. odstavku 72. člena ZDSS-1, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno (1. odstavek 274. člena ZPP).
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - zamuda roka
Tožnik je tožbo zober dokončni upravni akt vložil po izteku 30 - dnevnega zakonsko določenega roka za vložitev tožbe, zato je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo kot prepozno (1. odstavek 274. člena ZPP).
zdraviliško zdravljenje - zavrženje tožbe - dokončnost upravnega akta
Tožnik je vložil tožbo zoper prvostopenjsko odločbo imenovanega zdravnika, čeprav je bil v pravnem pouku pravilno poučen, da lahko zoper to odločbo v petih dneh od vročitve vloži pritožbo na zdravstveno komisijo tožene stranke. V skladu s 1. odstavkom 72. člena ZDSS-1 je tožbo dopustno vložiti v 30 dneh od vročitve drugostopenjskega, v upravnem postopku dokončnega posamičnega upravnega akta. Sodno varstvo pravic iz sistema socialne varnosti, kar velja tudi za pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, je namreč dopustno uveljavljati šele po predhodno izčrpanem rednem pravnem sredstvu v predsodnem upravnem postopku. Ker je tožnik tožbo vložil preuranjeno, je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno zavrglo, saj ni procesne predpostavke za vsebinsko sojenje o zadevi (75. člen ZDSS-1).
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075216
ZZVZZ člen 86, 86/1, 87, 87/1.
zdravstveno zavarovanje - regresni zahtevek - nesreča pri delu - varstvo in zdravje pri delu - opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva in zdravja pri delu - protipravnost - konkretizacija trditev - informativni dokaz - krivda delavca
Tožnikove trditve so bile tudi po presoji pritožbenega sodišča presplošne in ne dovolj natančne. Ker se je tožnik omejil na navajanje in razlago predpisov o varnosti in zdravju pri delu, je ostal opis obravnavanega škodnega dogodka premalo individualiziran in nekonkretiziran. Zgolj splošen očitek, da toženka ni upoštevala predpisov, brez dvoma ne zadošča. Tožnik si sodno prakso oziroma judikate, na katere se sklicuje, napačno razlaga. Tožniku res ni treba natančno opisovati, kako bi moralo potekati delovno opravilo, pri katerem se je poškodoval njen zavarovanec. Gotovo pa bi tožnik moral pojasniti, kaj, če sploh, je toženka storila ali opustila, da je prišlo do nezgode pri delu. V nasprotnem primeru ni mogoče sklepati o njeni odškodninski odgovornosti.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22, 22a, 25, 31, 34a. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 127, 129, 133. ZMZPP člen 12, 12/3. Pravilnik o službi nujen medicinske pomoči člen 4.
povrnitev stroškov helikopterskega prevoza - nesreča na smučišču - tujina
Pri tožniku je prišlo do nesreče, ki se je zgodila določenega dne na smučišču v Avstriji. Sodišče prve stopnje je pravilno v skladu z ZMZPP po uradni dolžnosti ugotovilo vsebino tujega prava, ki ga je treba uporabiti (12. člen). V ta namen je od ministrstva pristojnega za pravosodje Republike Avstrije pridobilo informacije o avstrijskem socialnem pravu glede povračila stroškov helikopterskega prevoza. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je v skladu s Pravili območne zdravstvene zavarovalnice v tožnikovem primeru šteti, da gre za primarni transport s kraja nesreče pri izvajanju športa do bolnišnice, kjer se povrnejo transportni stroški pavšalno v višini 894,93 EUR in ne za nadaljnji sekundarni transport, kjer je obračunana minuta poleta zračnega transporta. Ker je bil v konkretnem primeru opravljen zgolj primarni in ne tudi sekundarni transport, ni mogoče kumulirati obeh stroškov, tako za primarni kakor za sekundarni transport, za kar se v pritožbi neutemeljeno zavzema tožnik.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 45.
zdraviliško zdravljenje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izvedenec
Po stališču pritožbenega sodišča dejansko stanje, zgolj s tem, da je sodišče prve stopnje samo preučilo ter dokazno ocenilo razpoložljivo listinsko dokumentacijo v spisu in pisno izjavo osebne zdravnice, ni bilo ustrezno razčiščeno. V predsodnem postopku se je namreč drugostopenjski organ opredelil zgolj do določenih izvidov specialista nevrologa, imenovani zdravnik pa niti do te dokumentacije ne, saj je presojal vprašanje, ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja zaradi alergijskega rinitisa. Tožnik je v postopku pred sodiščem predložil obsežno medicinsko dokumentacijo in glede na to, da sodišče ne razpolaga z medicinskim znanjem, je bilo po stališču pritožbenega sodišča potrebno, da se do omenjene dokumentacije opredeli ustrezen izvedenec medicinske stroke. Ker dejansko stanje ni bilo razčiščeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
Tožnik je od tožene stranke uveljavljal povračilo plačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za čas od 16. 6. 1994 do 1. 6. 2001. Zavezanec za plačilo prispevkov je bil ZPIZ in ne tožnik sam, navedeni prispevki so bili tudi plačani s strani ZPIZ-a in ne s strani tožnika. Glede obračunavanja prispevkov, rokov za plačilo, izterjave prispevkov, vračila preveč plačanih prispevkov, zamudnih obresti, odpisov zaradi neizterljivosti, poroštva, zastaranja in kaznovanja, se v skladu z 58. členom ZZVZZ smiselno uporabljajo določbe posebnega zakona, ki ureja plačevanje prispevkov. V ZZVZZ ni predvideno vračilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, temveč le vračilo preveč plačanih prispevkov ter odpis zaradi neizterljivosti. V danem primeru ne gre za nobenega od prej navedenih primerov. Tako ni nobene pravne podlage, na podlagi katere bi bila tožena stranka dolžna tožniku plačati prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, saj se s prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje zagotavljajo sredstva za same pravice zavarovancev, ki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja izhajajo (13. člen ZZVZZ).
ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063222
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD-1 člen 5. OZ člen 131, 131/1. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 4, 4/1.
delovna nezgoda - varstvo pri delu - ukrepi varstva - odškodninska odgovornost delodajalca - opustitev izvajanja ukrepov varstva pri delu - vzročna zveza - protipravnost ravnanja - kršitev predpisov - redni pregledi - viseče steklo - omejitev tveganj - preventivni ukrepi - preprečevanje nevarnosti - objektivno predvidljiva škoda - nesrečno naključje
Med temeljnimi načeli za izvajanje ukrepov za varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom so izogibanje tveganjem in nadomeščanje nevarnega z nenevarnim ali manj nevarnim.
Viseče steklo na vratih, ki pri zapiranju vibrirajo, poleg tega pa imajo do njih dostop obsojenci, nedvomno lahko predstavlja potencialno nevarnost za tiste, ki hodijo pod njim.
Izvajanje potrebnih ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev vključuje tudi preprečevanje nevarnosti pri delu in izvajanje preventivnih ukrepov, ki zagotavljajo večjo stopnjo varnosti in zdravja. Šele v primeru, da bi te zahteve tožena stranka izpolnila, ko bi torej zagotovila vse, da prepreči predvidljivo škodno nevarnost, ki jo prinaša neko ravnanje (opustitev), bi se tožena stranka lahko sklicevala na to, da tudi perfektno dolžnostno ravnanje posledice v konkretnem primeru ne bi moglo preprečiti in bi torej bilo mogoče govoriti o povsem nepričakovanem škodnem dogodku z nepredvidenimi posledicami (nesrečno naključje).
začasna nezmožnost za delo - sprememba tožbe - dopustitev spremembe tožbe - razlog ekonomičnosti
Presoja sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru navedene okoliščine, ki bi narekovale dopustitev spremembe tožbe, niso podane, je po oceni pritožbenega sodišča napačna. Sodišče je pri presoji premajhen pomen pripisalo zakonsko določenem pogoju, „da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama“ in dejstvu, da je do potrebe po spremembi tožbe prišlo zaradi okoliščin, nastalih po vložitvi tožbe, ko je tožena stranka na glavni obravnavi zatrdila, da tožnik po 18. 12. 2014 bolniškega staleža nima urejenega, ker tako izhaja iz njenih potrdil. Iz razloga ekonomičnosti je smotrno in potrebno dopustiti predlagano spremembo tožbe, saj zahtevek izhaja iz enake dejanske in pravne podlage.
ZZVZZ člen 12, 12/1, 15, 15/1, 15/1-20, 15/1-21, 15/3, 78, 78/2. ZUPJS člen 30, 30/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 6, 6/1, 9, 9-20, 13.
lastnost zavarovanca - zdravstveno zavarovanje - ugotovitev lastnost zavarovanca za nazaj
Toženec je z izpodbijanima odločbama lastnost zavarovanca pri tožniku ugotovil za nazaj, pri čemer je za tako ugotovitev imel podlago v določbi 14. člena Pravil, v kateri je določeno, da osebe pridobijo lastnost zavarovanca ali družinskega člana z dnem, ki je naveden kot dan vstopa v obvezno zavarovanje po 9. členu Pravil tudi v primeru, če zavezanec vloži prijavo po roku, ki je določen z zakonom in Pravili, ali pa jo po uradni dolžnosti vloži zavod na podlagi dokončne odločbe zavoda oziroma pravnomočne odločbe sodišča. Ker tožnik ni dokazal, da izpolnjuje pogoje za zavarovanje po drugi podlagi, ima pa stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, je toženec pravilno odločil, da ima lastnost zavarovane osebe po 20. točki 1. odstavka 15. člena ZZVZZ že od 1. 6. 2012 dalje, to je od odjave iz obveznega zdravstvenega zavarovanja kot občan oziroma prenehanja plačevanja prispevkov iz tega naslova s strani občine, saj od tega dne dalje ni bil zavarovan iz drugega naslova.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - razlogi za zadržano - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V primeru, da je bil zavarovanec v bolnišnici ali če je zbolel v tujini in v drugih utemeljenih primerih, ko ni mogel do osebnega zdravnika oziroma mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost, je pristojnost imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije, da oceni odsotnost, daljšo od treh dni. V predmetni zadevi ne gre za situacijo, ko bi bil tožnik v bolnišnici ali zbolel v tujini. Obstaja torej „drug utemeljen primer“, ko tožnik ni mogel do osebnega zdravnika oziroma mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost. Razlogov, zakaj tožnik ne bi mogel do osebnega zdravnika, pa prvostopenjsko sodišče ne obrazloži, niti ne obrazloži razlogov, ki bi obstajali na strani tožnika, da osebnemu zdravniku ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost. Začasna nezmožnost za delo še ne pomeni sočasno tudi tega, da nekdo ne more do osebnega zdravnika, oziroma da mu ne more sporočiti razlogov za zadržanost. Ker sodišče prve stopnje ne navede razlogov, ki so obstajali na strani tožnika, da ta ni mogel svoje odsotnosti z dela iz zdravstvenih razlogov sporočiti osebni zdravnici, se sodba v tem delu ne da preizkusiti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
začasna nezmožnost za delo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - prenehanje delovnega razmerja
Ob dejstvu, da je tožnici delovno razmerje prenehalo 27. 8. 2014, bi se morala upravičenost o začasni nezmožnosti za delo ugotavljati v skladu z 2. odstavkom 34. člena ZZVZZ še za največ 30 dni po prenehanju delovnega razmerja. Tega pa ne toženka ne prvostopenjsko sodišče nista naredili. Sodišče je napačno štelo, da je tožnici delovno razmerje prenehalo 25. 7. 2014. Tožnici je bil namreč na podlagi pravnomočne odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za nazaj, to je za obdobje od 26. 7. 2014 do 27. 8. 2014, vzpostavljen status zavarovanke iz naslova delovnega razmerja za polni zavarovalni čas. Ker je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - invalid III. kategorije invalidnosti
Tožnica je bila v spornem obdobju zmožna za delo z omejitvami po odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato tožbeni zahtevek na ugotovitev, da v tem obdobju ni bila zmožna za delo, ni utemeljen.
PRAVO DRUŽB - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075205
ZGD-1 člen 263, 263/2. OZ člen 393, 393/1, 406, 619. ZPP člen 161, 335, 335-3, 339, 339/1.
odškodninska odgovornost člana uprave delniške družbe - dokazno breme - izravnalne sheme - nagrada odvetnika - podjemna pogodba - konkretizacija pritožbenih razlogov - povrnitev pravdnih stroškov - solidarnost se ne domneva - deljive obveznosti
Pri preizkusu ravnanja po 263. členu ZGD-1 se presoja, ali je bilo odločanje vestno in pošteno ob trenutku ravnanja, na primer sklenitve pogodbe, in ob upoštevanju konkretnega položaja. Kasnejši resnični razvoj dogodkov načeloma ne vpliva na obstoj ali neobstoj odgovornosti članov uprave.
Kar pa se samih domnevnih kršitev določb različnih določb ZPP o izvajanju dokaznega postopka tiče, jih pritožnica ni z ničemer podrobneje opisala. To pa bi bila morala storiti (3. točka 335. člena in prvi odstavek 339. člena ZPP), če bi bila hotela doseči, da jih bo sodišče preizkusilo.
začasna nezmožnost za delo - zavrženje tožbe - pravni interes
Tožena stranka je z novo pravnomočno odločbo odločila tudi o spornem obdobju, za katerega tožnik v tem sporu uveljavlja začasno nezmožnost za delo. Ker je bil tožniku z novo odločbo že priznan bolniški stalež za sporno obdobje, si tožnik pravnega položaja v tem sporu ne more več izboljšati. Zato ni več podana pravna korist tožnika za vodenje spora in je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno zavrglo.