davčna izvršba - ugovor zoper plačilni nalog - izpodbijanje izvršilnega naslova
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov. Ugovore zoper plačilni nalog je dopustno uveljavljati s pravnimi sredstvi po določbah Zakona o prekrških.
izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - postopek zaradi insolventnosti
V obravnavanem primeru je izvršilni naslov odločba upravnega organa, s katero je bila tožniku izrečena globa za prekrške, storjene v času pred uvedbo postopka prisilne poravnave, med tem ko je bila sama odločba izdana v času po začetku postopka prisilne poravnave. Primeri, ko ne velja prepoved začetka novega postopka izvršbe, so določeni v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP. Teh primerov pa ni mogoče širiti tudi na druge situacije oziroma navedeno določbo razlagati na način, kot je to storila tožena stranka, da za terjatve nastale po začetku postopka prisilne poravnave, navedena prepoved ne velja, ker ZFPPIPP o tem ničesar ne določa.
Po določbah 87. člena ZDavP-2 je odlog davčne izvršbe možen samo do odločitve o pritožbi zoper odmerno odločbo. Ker v obravnavani zadevi ne gre za tak primer, saj je tožnik vložil pritožbo zoper sklep o zavrženju njegove zahteve za obročno plačilo dolga (in ne zoper odmerno odločbo), je pravilna odločitev upravnega organa, da se njegov zahtevek za odlog davčne izvršbe do odločitve o pritožbi zavrže.
Tožnika sta bila le predlagatelja sprožitve disciplinskega postopka, z izpodbijanim sklepom pa bi bilo lahko eventuelno poseženo le v pravice sodnega izvršitelja, če bi bil disciplinski postopek zoper njega uveden in končan z izrekom sankcije. Izpodbijani sklep tako ni z ničemer posegel v pravni položaj tožnikov.
ZDavP-2 člen 143, 151, 155, 155/1, 155/1-5, 157, 157/5.
davčna izvršba - izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev potrdila o izvršljivosti - ustavitev davčne izvršbe - spremenjene okoliščine
Pravilnost in zakonitost sklepa o davčni izvršbi se presoja po stanju njegove izdaje, ne pa z upoštevanjem morebitnih spremenjenih okoliščin, ki nastajajo po njegovi izdaji. Kolikor do takšnih spremenjenih okoliščin pride, lahko na podlagi 155. člena ZDavP-2 davčni organ prve stopnje po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika s sklepom v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo, tudi iz razloga, če je pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen izvršilni naslov, ali je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.
Na podlagi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 s pritožbo oz. tožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, ki je predmet samostojnega pritožbenega postopka in samostojnega upravnega spora. Tovrstnih ugovorov v izvršilnem postopku ni mogoče z uspehom uveljavljati, zato jim sodišče, ki v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost sklepa o davčni izvršbi, ne more ugoditi.
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/10. ZDavP-2 člen 126.
davčna izvršba - izbrisana družba - aktivni družbenik izbrisane družbe - odgovornost aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe - zastaranje pravice do izterjave davka - pretrganje zastaranja
Kadar se izterjujejo neporavnane davčne obveznosti izbrisane družbe, je treba pri presoji pravočasnosti zahtevka upoštevati določbe ZDavP-2 o pretrganju zastaranja, saj je rok za uveljavitev zahtevka po svoji pravni naravi zastaralni rok, katerega tek je mogoče pretrgati ali zadržati (relativni zastaralni rok).
davčna izvršba - začetek davčne izvršbe - izvršba na dolžnikova denarna sredstva
Izpodbijani sklep je izdal pristojen organ na podlagi izvršljivih plačilnih nalogov, iz katerih je razviden datum izvršljivosti, kar je skladno s 146. členom ZDavP-2. sklep vsebuje vse sestavine, ki jih določa 151. člen ZDavP-2. Izdan je bil na podlagi prvega odstavka 143. člena ZDavP-2, po katerem začne davčni organ davčno izvršbo, če obveznost ni plačana v predpisanem roku. Predmet presoje tega upravnega spora je izdani sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva, ki pa ga kot takega tožnik pravzaprav niti ne izpodbija z razlogi, ki bi bili za presojo izpodbijanega upravnega akta relevantni.
ZDavP-2 člen 175, 175/1. ZUP člen 224, 224/2, 224/2-4.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika
Z upoštevanjem tožnikovih stališč glede dopustnosti uveljavljanja spornosti zarubljene terjatve v postopku bi prišlo do nezakonitega podvajanja pravnih sredstev. Ali je dolžnik imel veljavno terjatev do dolžnikovega dolžnika, se je ugotavljalo v postopku izvršbe zoper dolžnika. V tem postopku je tožnica vložila ugovor, o katerem je bilo tudi odločeno. Sporno tudi ni, da se je ugovor nanašal na presojo obsoja sporne terjatve, ki naj bi jo dolžnica imela do tožnika.
ZJShemFO člen 9, 9/3. ZFPPIPP člen 5, 131, 131/2, 296, 354. Uredba o izvajanju Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe člen 19, 20, 21.
davki - davčna izvršba - vnovčeno jamstvo - osebni stečaj - prijava terjatev - pogojna terjatev - kršitev materialnega prava - jamstvena shema za fizične osebe
Gre za obveznost, nastalo že s sklenitvijo kreditne pogodbe in pred začetkom stečaja. Terjatev (upnika) in s tem obveznosti (dolžnika) ne nastane šele ob dospelosti, ampak obstaja že ob sklenitvi posla. Pravice in obveznosti banke, kreditojemalca in Republike Slovenije, ki izhajajo iz jamstva po Zakonu o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe, se navedejo v kreditni pogodbi. Tudi (regresna) terjatev B. d.d. iz naslova vnovčenega jamstva izhaja iz sklenjene kreditne pogodbe in ne temelji neposredno na zakonskih določbah. Čim je tako in je obveznost iz naslova jamstva za tožnikov dolg nastala pred začetkom stečaja, gre za terjatev, ki se v skladu z določbami 296. člena ZFPPIPP (kot pogojna) prijavi v stečajnem postopku in za katero v skladu s citiranimi določbami 131. člena istega zakona ni dovoljeno izdati sklepa o (davčni) izvršbi.
Sodišče ugovora tožnika, da je svojo obveznost iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča poravnal že pred izdajo sklepa o izvršbi, ni moglo preizkusiti, saj davčni organ o tem ni ugotavljal dejanskega stanja, prav tako sodišče ni moglo preveriti ugovora tožene stranke, da je šlo za izpolnitev obveznosti na podlagi 93. člena ZDavP-2.
davčna izvršba - rubež denarne terjatve - ugovor dolžnikovega dolžnika - pogojni dolg - odložni pogoj
Zatrjevanje tožeče stranke, da dolgovanega zneska ni dolžan, saj so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 174. člena ZDavP-2, nima zakonske podlage. Dogovor o roku plačila (5. člen pogodbe) ni neko bodoče, negotovo dejstvo, od katerega bi bila odvisna veljavnost pravnega posla oziroma pogodbe, kot je to opredeljeno v prvem odstavku 59. člena OZ, zato se tožeča stranka ne more na to zakonsko določbo uspešno sklicevati.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen
Tožeča stranka ni izpolnila obveznosti, naložene z inšpekcijsko odločbo, saj iz zapisnika z dne 3. 10. 2012 ter njegovih prilog izhaja, da je dejansko vsaj dne 27. 8. 2012 izvajala športno aktivnost soteskanja, ki jo je izvajal oziroma vodil na podlagi podjemne pogodbe imetnik potrdila za pomočnika vodnika soteskanja z obdobjem veljavnosti od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2013, kljub temu, da se za opravljanje vodnika soteskanja zahteva licenca OKS za vodnika soteskanja. Tožena stranka je zato izpodbijani sklep izdala utemeljeno in skladno z določbami 298. člena ZUP.
Z izpodbijanim sklepom ne gre za izterjavo obveznosti iz naslova NUSZ za leta 1994 – 1996, pač pa za ugotovitev, ali so bili, ko so bili sporni zneski izterjani, ti prisilno pobrani na pravilen in zakonit način. Davčni organ namreč po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika s sklepom v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo, če je na primer davek plačan, če davčna izvršba ni dovoljena oziroma če se davčna izvršba opravi proti komu, ki ni dolžnik, je pravica do davčne izvršbe zastarala ali je davek, ki se izterjuje, ugasnil na drug način. V takem primeru davčni organ s sklepom o ustavitvi davčne izvršbe odpravi oziroma razveljavi že izvršeno dejanje v postopku davčne izvršbe.
Upravni organ je ugotovil davčne obveznosti, ki so ob pravilnem poračunavanju plačil na dan 20. 11. 1997 ostale neplačane ter svojo odločitev ustrezno obrazložil. Navedel je, kateri dolg tožeče stranke je bil poračunan s posameznimi konkretnimi plačili in kompenzacijami ter tudi pojasnil obračun zamudnih obresti. Dejstvo, da se tožeča stranka ne strinja z ugotovitvami tožene stranke pa ne pomeni, da davčni organ ni ravnal po napotkih sodišča. V postopku mora biti nesporno ugotovljeno, da je bil terjani dolg dejansko plačan, saj dvom o plačilu oziroma glede ugotovitve, ali je sporni dolg bil plačan ali ne, ne zadostuje za ukrepanje davčnega organa po 155. členu ZDavP-2.
V KZ in ZKP ni urejeno zastaranje izvršitve stroškov kazenskega postopka, zato se za zastaranje izterjave povprečnine uporabljajo pravila obligacijskega prava o zastaranju terjatev. Tožena stranka je zato pravilno uporabila 356. člen OZ, po katerem take terjatve, kot je obravnavana, zastarajo v desetih letih. Ker 10-letni zastaralni rok v času izdaje izpodbijanega sklepa ni potekel, je tožbeni ugovor zastaranja neutemeljen.
izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - izvršitev inšpekcijske odločbe
V obravnavani zadevi tožnik v upravnem sporu izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, ki je izdan na podlagi 290. člena ZUP. Z navedenim sklepom je prvostopenjski organ, ugotovil, da je odločba, izdana na podlagi druge alineje drugega odstavka 28. člena ZVK, zaradi vložene tožbe zaradi dejanja nelojalne konkurence po 13. členu ZVK (izvršilni naslov), postala izvršljiva 6. 12. 2011 in se zato dovoljuje njene izvršba. Tožnik še vedno proizvaja na prodaja določene tipe gozdarskih Vitlov Krpan s podporno nogo v U profilu, kjer je podporna noga pričvrščena fiksno z vijakom. Prvostopenjski organ tako ugotavlja, da tožnik kontrolirane odločbe ni izvršil. Zato je tožniku na podlagi drugega odstavka 298. člena ZUP zagrozil, da bo kot prisilni ukrep uporabljena denarna kazen v znesku 1.000,00 EUR, če ne bo v celoti izpolnil obveznosti po izvršljivi in pravnomočni odločbi z dne 18. 8. 2011.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
Če davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, je po 146. členu Zakona o davčnem postopku izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, ki je pristojen za odmero te obveznosti. S pritožbo zoper sklep o izvršbi izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati, saj so temu namenjena pravna sredstva v postopku izdaje izvršilnega naslova. Predmet upravnega spora je zato izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa (o davčni izvršbi), ne pa tudi presoja izvršilnega naslova, na katerega se tožnikovi ugovori vsebinsko nanašajo.