ZDavP-2 člen 175, 175/1. ZUP člen 224, 224/2, 224/2-4.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika
Z upoštevanjem tožnikovih stališč glede dopustnosti uveljavljanja spornosti zarubljene terjatve v postopku bi prišlo do nezakonitega podvajanja pravnih sredstev. Ali je dolžnik imel veljavno terjatev do dolžnikovega dolžnika, se je ugotavljalo v postopku izvršbe zoper dolžnika. V tem postopku je tožnica vložila ugovor, o katerem je bilo tudi odločeno. Sporno tudi ni, da se je ugovor nanašal na presojo obsoja sporne terjatve, ki naj bi jo dolžnica imela do tožnika.
ZJShemFO člen 9, 9/3. ZFPPIPP člen 5, 131, 131/2, 296, 354. Uredba o izvajanju Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe člen 19, 20, 21.
davki - davčna izvršba - vnovčeno jamstvo - osebni stečaj - prijava terjatev - pogojna terjatev - kršitev materialnega prava - jamstvena shema za fizične osebe
Gre za obveznost, nastalo že s sklenitvijo kreditne pogodbe in pred začetkom stečaja. Terjatev (upnika) in s tem obveznosti (dolžnika) ne nastane šele ob dospelosti, ampak obstaja že ob sklenitvi posla. Pravice in obveznosti banke, kreditojemalca in Republike Slovenije, ki izhajajo iz jamstva po Zakonu o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe, se navedejo v kreditni pogodbi. Tudi (regresna) terjatev B. d.d. iz naslova vnovčenega jamstva izhaja iz sklenjene kreditne pogodbe in ne temelji neposredno na zakonskih določbah. Čim je tako in je obveznost iz naslova jamstva za tožnikov dolg nastala pred začetkom stečaja, gre za terjatev, ki se v skladu z določbami 296. člena ZFPPIPP (kot pogojna) prijavi v stečajnem postopku in za katero v skladu s citiranimi določbami 131. člena istega zakona ni dovoljeno izdati sklepa o (davčni) izvršbi.
Sodišče ugovora tožnika, da je svojo obveznost iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča poravnal že pred izdajo sklepa o izvršbi, ni moglo preizkusiti, saj davčni organ o tem ni ugotavljal dejanskega stanja, prav tako sodišče ni moglo preveriti ugovora tožene stranke, da je šlo za izpolnitev obveznosti na podlagi 93. člena ZDavP-2.
davčna izvršba - rubež denarne terjatve - ugovor dolžnikovega dolžnika - pogojni dolg - odložni pogoj
Zatrjevanje tožeče stranke, da dolgovanega zneska ni dolžan, saj so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 174. člena ZDavP-2, nima zakonske podlage. Dogovor o roku plačila (5. člen pogodbe) ni neko bodoče, negotovo dejstvo, od katerega bi bila odvisna veljavnost pravnega posla oziroma pogodbe, kot je to opredeljeno v prvem odstavku 59. člena OZ, zato se tožeča stranka ne more na to zakonsko določbo uspešno sklicevati.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen
Tožeča stranka ni izpolnila obveznosti, naložene z inšpekcijsko odločbo, saj iz zapisnika z dne 3. 10. 2012 ter njegovih prilog izhaja, da je dejansko vsaj dne 27. 8. 2012 izvajala športno aktivnost soteskanja, ki jo je izvajal oziroma vodil na podlagi podjemne pogodbe imetnik potrdila za pomočnika vodnika soteskanja z obdobjem veljavnosti od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2013, kljub temu, da se za opravljanje vodnika soteskanja zahteva licenca OKS za vodnika soteskanja. Tožena stranka je zato izpodbijani sklep izdala utemeljeno in skladno z določbami 298. člena ZUP.
Z izpodbijanim sklepom ne gre za izterjavo obveznosti iz naslova NUSZ za leta 1994 – 1996, pač pa za ugotovitev, ali so bili, ko so bili sporni zneski izterjani, ti prisilno pobrani na pravilen in zakonit način. Davčni organ namreč po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika s sklepom v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo, če je na primer davek plačan, če davčna izvršba ni dovoljena oziroma če se davčna izvršba opravi proti komu, ki ni dolžnik, je pravica do davčne izvršbe zastarala ali je davek, ki se izterjuje, ugasnil na drug način. V takem primeru davčni organ s sklepom o ustavitvi davčne izvršbe odpravi oziroma razveljavi že izvršeno dejanje v postopku davčne izvršbe.
Upravni organ je ugotovil davčne obveznosti, ki so ob pravilnem poračunavanju plačil na dan 20. 11. 1997 ostale neplačane ter svojo odločitev ustrezno obrazložil. Navedel je, kateri dolg tožeče stranke je bil poračunan s posameznimi konkretnimi plačili in kompenzacijami ter tudi pojasnil obračun zamudnih obresti. Dejstvo, da se tožeča stranka ne strinja z ugotovitvami tožene stranke pa ne pomeni, da davčni organ ni ravnal po napotkih sodišča. V postopku mora biti nesporno ugotovljeno, da je bil terjani dolg dejansko plačan, saj dvom o plačilu oziroma glede ugotovitve, ali je sporni dolg bil plačan ali ne, ne zadostuje za ukrepanje davčnega organa po 155. členu ZDavP-2.
V KZ in ZKP ni urejeno zastaranje izvršitve stroškov kazenskega postopka, zato se za zastaranje izterjave povprečnine uporabljajo pravila obligacijskega prava o zastaranju terjatev. Tožena stranka je zato pravilno uporabila 356. člen OZ, po katerem take terjatve, kot je obravnavana, zastarajo v desetih letih. Ker 10-letni zastaralni rok v času izdaje izpodbijanega sklepa ni potekel, je tožbeni ugovor zastaranja neutemeljen.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
Če davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, je po 146. členu Zakona o davčnem postopku izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, ki je pristojen za odmero te obveznosti. S pritožbo zoper sklep o izvršbi izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati, saj so temu namenjena pravna sredstva v postopku izdaje izvršilnega naslova. Predmet upravnega spora je zato izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa (o davčni izvršbi), ne pa tudi presoja izvršilnega naslova, na katerega se tožnikovi ugovori vsebinsko nanašajo.
izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - izvršitev inšpekcijske odločbe
V obravnavani zadevi tožnik v upravnem sporu izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, ki je izdan na podlagi 290. člena ZUP. Z navedenim sklepom je prvostopenjski organ, ugotovil, da je odločba, izdana na podlagi druge alineje drugega odstavka 28. člena ZVK, zaradi vložene tožbe zaradi dejanja nelojalne konkurence po 13. členu ZVK (izvršilni naslov), postala izvršljiva 6. 12. 2011 in se zato dovoljuje njene izvršba. Tožnik še vedno proizvaja na prodaja določene tipe gozdarskih Vitlov Krpan s podporno nogo v U profilu, kjer je podporna noga pričvrščena fiksno z vijakom. Prvostopenjski organ tako ugotavlja, da tožnik kontrolirane odločbe ni izvršil. Zato je tožniku na podlagi drugega odstavka 298. člena ZUP zagrozil, da bo kot prisilni ukrep uporabljena denarna kazen v znesku 1.000,00 EUR, če ne bo v celoti izpolnil obveznosti po izvršljivi in pravnomočni odločbi z dne 18. 8. 2011.
davčna izvršba - dolžnikov dolžnik - izterjava dolga od dolžnikovega dolžnika
Ker je bilo plačilo terjatve, ki se tožniku nalaga z odločbo, izvršeno pred pravnomočnostjo sklepa o davčni izvršbi na denarno terjatev, se postopek davčne izvršbe zoper tožnika ne uvede.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - prepozen ugovor
Rok 8 dni za vložitev ugovora dolžnikovega dolžnika zoper sklep o izvršbi, naveden v določbi prvega odstavka 174. člena ZDavP-2, je prekluziven postopkovni rok. Prekluzivni rok določa čas, v katerem mora biti opravljeno procesno dejanje. Če je ta rok potekel, dejanje pa ni bilo opravljeno, nastopi zamuda (prekluzija) in stranka tega procesnega dejanja ne more več opraviti oziroma ga nima pravice več opraviti.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih obveznosti - neplačana globa za prekršek - stroški postopka za prekršek - plačilni nalog
Sklep o davčni izvršbi je bil izdan na podlagi izvršljivih odločb, ki so po določbah ZDavP-2 podlaga za davčno izvršbo. Kasneje, vendar še pred izdajo sklepa o izvršbi, je bilo sicer s sklepi sodišča odločeno, da se globa po izdanih odločbah ne izterja prisilno. Odločeno je bilo torej le glede globe, zato pritožbeni ni imel podlage, da bi spremenil izpodbijani sklep tudi v delu, ki se nanaša na prisilno izterjavo stroškov postopka.
neplačana sodna taksa - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - za odločitev relevantni ugovori
Navedb, za katere upravni organ v odločbi ugotovi, da na odločitev ne morejo vplivati, vsebinsko ni dolžan presojati.
V postopku davčne izvršbe ni mogoče z uspehom izpodbijati izvršilnega naslova. Enako velja za upravni spor, katerega predmet je pravilnost in zakonitost sklepa o izvršbi.
disciplinski postopek zoper izvršitelja - predlog za uvedbo disciplinskega postopka - pravni interes - - zavrženje tožbe
Pravni interes se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila za tožnika izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Tožnik mora torej izkazati, da bi ugoditev njegovi tožbi pomenila zanj določeno pravno korist.
Predmet presoje v tem upravnem sporu je sklep upravnega organa o zavrnitvi predloga tožnika in stranke z interesom za uvedbo disciplinskega postopka zoper izvršitelja. ZIZ v 298. a členu sicer res daje procesno legitimacijo za vložitev predloga za uvedbo tovrstnega postopka tudi strankam v izvršilnem postopku, vendar pa to še ne pomeni, da je postopek stekel zaradi varovanja njegovih pravic ali pravnih koristi. Z izpodbijanim sklepom bi bilo lahko eventualno poseženo le v pravice sodnega izvršitelja, če bi bil disciplinski postopek zoper njega uveden in končan z izrekom sankcije po 298. b členu ZIZ. Tožnik pa lahko svoje pravice uveljavlja le v postopku izvršbe s predlogom za izločitev sodnega izvršitelja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek - ugovor po izteku roka
Tožnik z ugovorom, vloženim po 56. členu ZIZ (ugovor po izteku roka), nima verjetnega izgleda za uspeh. Tožnik je namreč zoper sklep o izvršbi že vložil ugovor, ki pa je bil zaradi neplačila sodne takse štet za umaknjen. Glede na dejansko stanje, ki izhaja iz izpodbijane odločbe, pa tudi ne gre za okoliščine, ki jih določa 56. člen ZIZ.
Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe je bil uporabljen pravilni prisilni ukrep, tožniku pa je bila tudi utemeljeno izrečena najnižja predpisana denarna kazen, ker je pričakovati, da bo že takšna denarna kazen prepričala tožnika, da bo ustavil uporabo obravnavanega objekta.
izterjava davčnih obveznosti - izbrisana družba - aktivni družbenik izbrisane družbe - odgovornost aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe
Po določbi sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP je aktivni družbenik oseba, ki je imela v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane družbe položaj njenega družbenika in je imela v izbrisani družbi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje tako, da bi lahko dosegla, da izbrisana pravna oseba pravočasno izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti, ali v rokih, določenih z zakonom, predlaga začetek stečajnega postopka. V določbi osmega odstavka 442. člena pa je vzpostavljena domneva, da gre za aktivnega družbenika, če je bil družbenik sam ali skupaj z osebami, ki so z njim ožje povezane, imetnik glasovalnih pravic, ki so predstavljeni najmanj 25 % vseh glasovalnih pravic. Pri tem pa lahko družbenik dokaže tudi nasprotno. V danem primeru tožnica navedenemu statusu v družbi sploh ni ugovarjala. Zato jo je šteti za aktivno družbenico družbe v smislu 2. točke sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP in je zato solidarno odgovorna za neporavnane obveznosti izbrisane družbe.