Dolžnikov dolžnik lahko v ugovoru zoper sklep o izvršbi ugovarja, da dolžniku ni dolžan, da je dolg pogojen ali da dolg še ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v enem letu od prejema sklepa. Z ugovorom je dopustno uveljavljati le dejstva in okoliščine, ki so obstajale oziroma nastopile do vročitve sklepa o izvršbi. V konkretnem primeru naj bi dolg tožnice oziroma terjatev davčnega dolžnika na podlagi računov prenehala s kompenzacijo. Vendar tega tožnica v davčnem postopku, kljub večkratnim pozivom k predložitvi dokazov, ni izkazala, saj ni navedla in izkazala niti terjatve do davčnega dolžnika, ki bi lahko bila predmet kompenzacije. Sodišče se strinja, da knjigovodske kartice terjatve ne dokazujejo, če terjatev ni hkrati izkazana z verodostojno knjigovodsko listino, ki je podlaga za knjiženje. Tožnica v upravnem sporu prvič, pa še to povsem nekonkretizirano, navaja pogodbena razmerja, iz katerih naj bi izhajale njene terjatve do davčnega dolžnika. Gre za dejstva, ki jih brez opravičenega razloga v davčnem postopku ni navedla in jih zato sodišče skladno z 52. členom ZUS-1 pri odločanju ni upoštevalo.
Dolžnikov dolžnik lahko v ugovoru zoper sklep o davčni izvršbi uveljavlja le ugovore iz drugega odstavka 174. člena ZDavP-2, ne pa tudi ugovorov, ki se nanašajo na izvršbo in jih lahko uveljavlja davčni dolžnik v pritožbi zoper sklep o davčni izvršbi. Z ugovorom zastaranja zato tožnica ne more biti uspešna.
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov, v obravnavanem primeru obračun DDV-O. Takšnih ugovorov zato tudi ni mogoče z uspehom uveljavljati v upravnem sporu, katerega predmet je izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi.
Okoliščina, da je bila zakonska zveza med tožečo stranko in davčnim dolžnikom razvezana na podlagi sodbe sodišča, za vprašanje poroštva tožeče stranke ni relevantna. Po določbi 148. člena ZDavP-2 je namreč bistven čas prenosa premoženja, ne pa čas izdaje sklepa o izvršbi.
ZDavP-2 člen 173, 174, 174/2. OZ člen 311, 312, 317.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - neobstoj dolga - prenehanje terjatve davčnega dolžnika do dolžnikovega dolžnika - pobot
Tožnica v obravnavanem primeru, kolikor se sklicuje na prenehanje zarubljene terjatve s pobotom s terjatvami, ki jih ima sama do davčnega dolžnika, glede na veljavno zakonsko ureditev ne more uspeti. Ob vročitvi izpodbijanega sklepa tožnici in tudi v času, ko je podala pobotno izjavo, namreč terjatev davčnega dolžnika še ni zapadla. To pa pomeni, da niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za pobot te terjatve z nasprotnimi terjatvami tožnice do davčnega dolžnika, saj ni bil izpolnjen v 311. členu OZ predpisan pogoj zapadlosti obeh terjatev.
Ko ugovarja zoper sklep o davčni izvršbi na denarno terjatev davčnega dolžnika, mora dolžnikov dolžnik podati dovolj konkretne navedbe in tudi ponuditi dokaze zanje. Vendar postopka ni mogoče reducirati na presojo, ali je dolžnikov dolžnik o svojih navedbah uspel prepričati davčni organ. Primarno je davčni organ (že prvostopenjski in še toliko bolj drugostopenjski, ko odloča o ugovoru) tisti, ki je dolžan ugotoviti vsa dejstva in izvesti vse dokaze, ki so lahko pomembni za odločitev, ter pri tem dosledno spoštovati z zakonom določene procesne pravice udeležencev postopka.
Glede na pravni učinek sklepa o izvršbi na denarno terjatev davčnega dolžnika je z ugovorom dolžnikovega dolžnika dopustno uveljavljati tista dejstva in okoliščine, ki so obstajale oziroma nastopile do vročitve sklepa dolžnikovemu dolžniku. Zato je za odločitev o ugovoru lahko relevantna tudi izpolnitev dolžnikovega dolžnika, ki je bila opravljena sicer po datumu izdaje sklepa o izvršbi, vendar pred njegovo vročitvijo dolžnikovemu dolžniku.
sodni izvršitelj - disciplinski postopek - predlog za uvedbo disciplinskega postopka - upravičen predlagatelj postopka - stranka v postopku
Tožeča stranka je bila kot dolžnik stranka izvršilnega postopka, v katerem se zatrjuje nepravilno in neustrezno ravnanje izvršitelja, zaradi česar ima pravni interes za udeležbo v disciplinskem postopku zoper omenjenega izvršitelja.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarna sredstva na računu pri banki - plačilna nezmožnost dolžnika - omejitev davčne izvršbe
Tožnik ne ugovarja nepravilnosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi, pač pa poudarja svojo plačilno nezmožnost ter težko socialno in ekonomsko situacijo. To ni razlog za odpravo izpodbijanega sklepa, pač pa se pri sami izvršbi upošteva, da so posamezni denarni prejemki izvzeti iz izvršbe oziroma je davčna izvršba nanje omejena.
davčna izvršba - neplačana globa za prekršek - sklep o izvršbi - sprememba izpodbijanega sklepa s strani drugostopenjskega organa - zastaranje - pretrganje zastaranja
Iz upravnih spisov, konkretno iz dopisa tržnega inšpektorja davčnemu organu in iz zapisa datoteke, ki jo je inšpektor posredoval na strežnik DURS, sledi, da je Tržni inšpektorat kot izdajatelj plačilnega naloga dne 10. 1. 2013 pri davčnem organu (prvič) predlagal prisilno izterjavo globe po nalogu. Pri tem predlogu gre za dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku, ki nedvomno meri na izvršitev tožniku za prekršek izrečene sankcije. S tem so izpolnjeni pogoji za to, da se zastaranje, ki je v teku, pretrga. Obveščanje kršitelja oziroma zavezanca za globo o dejanju, ki pretrga zastaranje, se po določbah 44. člena ZP-1 ne zahteva.
Drugostopenjski organ ima pooblastilo za spremembo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi v 251. členu ZUP. Tožnik zato ne more uspešno ugovarjati, da je drugostopenjski organ prekoračil svoja pooblastila ter neupravičeno popravil opravilno številko in datum izvršljivosti izvršilnega naslova.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Davčni organ je utemeljeno uvedel davčno izvršbo zoper tožnika, saj je odločba, ki je pravni temelj za izvršbo, pravnomočna in izvršljiva. Ta odločba pa v času izdaje izpodbijane odločbe ni bila niti spremenjena niti odpravljena, v postopku izvršbe pa ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, ki se izvršuje.
Ugovori tožeče stranke v tožbi so neupoštevni, saj se nanašajo na trditev, da terjatev dolžnika do tožeče stranke več ne obstoji, to pa so ugovori, ki jih je v skladu z drugim odstavkom 74. člena ZDavP-2 mogoče uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi ne pa v pritožbi zoper odločbo izdano na podlagi 175. člena ZDavP-2.
izbris gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije - davčne obveznosti izbrisne družbe - aktivni družbenik - solidarna odgovornost aktivnega družbenika - davčna izvršba
Izpodbijani sklep o davčni izvršbi je bil izdan na podlagi šestega odstavka 442. člena ZFPPIPP, po katerem v primeru, ko je imela pravna oseba, ki je prenehala po 441. členu tega zakona, neplačane obveznosti, aktivni družbeniki te pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti. ZFPPIPP se v 442. členu za postopke, ki so bili začeti do uveljavitve ZPUOOD, še vedno uporablja. Relevantna zakonodaja posebnega ugotovitvenega postopka o statusu tožnika kot solidarnega dolžnika ne predvideva. Tak status je podan že na podlagi 442. ZFPPIPP, torej na podlagi samega zakona, v primeru izpolnitve v tem zakonu določenih predpostavk.
ZDavP-2 člen 157, 157/5. ZST-1 člen 35. ZUP člen 279.
davčna izvršba - neplačana sodna taksa - izpodbijanje izvršilnega naslova - izpodbijanje klavzule o izvršljivosti - ničnost sklepa o davčni izvršbi
Davčna izvršba je bila začeta na podlagi plačilnega naloga sodišča za plačilo sodne takse s klavzulo izvršljivosti, na katerega je davčni organ, ki opravlja izvršbo, vezan. V postopku davčne izvršbe in posledično v tem upravnem sporu ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova in tudi ne pravilnosti klavzule o njegovi izvršljivosti.
Prav tako niso podani pogoji za izrek ničnosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi. Za nično se namreč skladno z zakonom lahko izreče le odločba, pa še ta le iz razlogov, ki so našteti v 279. členu ZUP.
davčna izvršba - druge denarne nedavčne obveznosti - neplačana globa za prekršek - izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti - izpodbijanje izvršilnega naslova
Če davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, je izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti (predlagatelj izvršbe).
S pritožbo zoper sklep o izvršbi izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati, saj so temu namenjena pravna sredstva v postopku izdaje izvršilnega naslova. Predmet tega upravnega spora je tako izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi, ne pa tudi presoja izvršilnega naslova in v tem okviru potrdila o izvršljivosti, na katerega se vsebinsko nanašajo tožnikovi ugovori.
pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - zavrženje pritožbe - za odločitev relevantni ugovori
V konkretnem primeru ni sporna odločitev, s katero se tožniku nalaga davčna obveznost, niti ni sporen sklep o prisilni izterjavi neplačanega davka. Sporen je sklep, s katerim se tožnikova pritožba zoper sklep o prisilni izterjavi kot prepozna zavrže in torej odločitev povsem postopkovne (procesne) in ne vsebinske narave. Tožnik zato že v pritožbenem postopku ni mogel uspeti z ugovori, ki se nanašajo na način obdavčitve in na višino davčne obveznosti, ki se terja od njega terja. Iz istih razlogov tovrstne ugovore tudi sodišče v postopku s tožbo zavrača kot nepomembne za odločitev.
davčna izvršba - davek od dohodka iz dejavnosti - akontacija dohodnine - kasnejša sprememba višine akontacije dohodnine - nezmožnost plačila
V obravnavanem primeru so izpolnjeni pogoji za to, da se znesek iz obračuna davka od dohodka iz dejavnosti (akontacija dohodnine), ki ga tožnik ni plačal v predpisanem roku, izterja v davčnem izvršilnem postopku. Kasnejša sprememba višine akontacije dohodnine na že zapadlo obveznost iz obračuna ne vpliva. Prav tako na odločitev ne morejo vplivati tožnikove navedbe o nizkih dohodkih in o nezmožnosti plačila dolgovanega zneska. O odpisu davčnega dolga se v postopku izvršbe ne odloča. Pač pa se bo tožnikovo finančno stanje upoštevalo pri izvršbi v skladu z določbami ZDavP-2 na način, kot je opisan v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - terjana obveznost
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati odločbe, ki se izvršuje. Enako velja za postopek s tožbo. Tožnik zato ne more uspeti z ugovori, ki se v pretežni meri nanašajo na odločbo o odmeri dohodnine za leto 2009, ki je podlaga (izvršilni naslov) za izpodbijani sklep o izvršbi. Da je navedena odmerna odločba izvršilni naslov, namreč ni dvoma. Tako kot z ozirom na 93. člen ZDavP-2 ni dvoma o tem, da se z izpodbijanim sklepom terja še neplačani del glavnice davčnega dolga iz odmerne odločbe in ne zamudne obresti, kot tožnik zavajajoče trdi v tožbi.
davčna izvršba - sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, saj so temu namenjena pravna sredstva v postopku izdaje izvršilnega naslova. Predmet tega upravnega spora je tako izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi, ne pa tudi presoja izvršilnega naslova, na katerega se tožničini ugovori vsebinsko nanašajo.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - nakazilo stroškov postopka - iz izvršbe izvzeti dohodki
V obravnavani zadevi gre za vprašanje razumnosti vložitve tožbe v upravnem sporu v zvezi z nakazilom stroškov upravnega spora v višini 15 EUR, za katerega tožnik meni, da je bilo izvedeno nepravilno, zato ta znesek ni bil izvzet iz izvršbe. Sodišče se strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da tožnikova zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je njegova prošnja nerazumna. Tožena stranka je tudi pravilno in zelo podrobno pojasnila, zakaj je bilo treba stroške postopka v višini 15 EUR nakazati na način, ki je po tožnikovem mnenju sporen in pravilno pojasnila tudi, da ti stroški ne po določbah ZIZ ne po določbah posebnega zakona, niso izvzeti iz izvršbe.
davčna izvršba - klavzula o izvršljivosti - izpodbijanje izvršilnega naslova
Predmetna izvršba je bila uvedena na podlagi izvršljivega plačilnega naloga Okrajnega sodišča v Piranu št. I K 63903/2010 z dne 19. 12. 2011, na katerem se nahajata klavzula o izvršljivosti in o pravnomočnosti. Čim je pa tako, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je na podlagi prvega odstavka 146. člena ZDavP-2 izdal izpodbijani sklep. Glede na tožbene navedbe pa sodišče še dodaja, da po petem odstavku 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.