mednarodna pristojnost po določbah o upravni pristojnosti
Po določilu 1. odst. 104. čl. ZPP morajo stranke podajati vloge sodišču v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi, torej v slovenščini. Določila 2. in 3. odst. cit. člena, ki določajo enakopravno rabo drugih jezikov jugoslovanskih narodov in narodnosti se ne uporabljajo več, ker nasprotujejo pravnemu redu v Republiki Sloveniji (glej 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije - Ur.l. RS št. 1/91-I) in ker je po 11. čl. Ustave RS uradni jezik v Sloveniji slovenščina (oziroma na območju manjšin tudi italijanščina in madžarščina). Zaradi navedenega je bila vloga tožene stranke - ugovor, sestavljen v hrvaškem jeziku, kar je glede na prej navedeno tuj jezik, nerazumljiva (primerjaj 106. in 109. čl. ZPP). Zato bi moralo prvostopno sodišče, ki je po uradni dolžnosti dolžno paziti, da so vloge strank v slovenščini ali s slovenskim prevodom, izvesti postopek po določilih 109. čl. ZPP. Ker je tako obravnavanje zaenkrat nerazumljive vloge opustilo, izpodbijano odločitev pa na trditve v tujem jeziku oprlo, je podana opustitev postopanja z nerazumljivo vlogo, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Ne glede na to, da se je prvostopno sodišče glede vprašanja dogovorjene krajevne pristojnosti, upoštevajoč določbo 2. odst. 49. čl. ZMZP, do tega vprašanja, kot kaže, pravilno opredelilo, pa v ponovljenem postopku ne bo smelo prezreti določbe 27. čl. ZPP. Na podlagi te je pristojnost slovenskega sodišča lahko podana tudi takrat, kadar njegova pristojnost izvira iz določb zakona o krajevni pristojnosti slovenskih sodišč, torej iz določb ZPP. Na tej podlagi bo moralo ugotavljati, ali je morda za konkretni spor podana pristojnost slovenskega sodišča na podlagi določb ZPP o krajevni pristojnosti (glej npr. določbe 3. odst. 58. čl. ZPP in 492. čl. ZPP - krajevna pristojnost po kraju izpolnitve pogodbe).
ZNP člen 35, 35/4, 35/5, 35, 35/4, 35/5. ZPPSL člen 15, 15.
povrnitev stroškov udeležbe v stečajnem postopku - smiselna uporaba določb nepravdnega postopka
V stečajnem postopku je položaj udeležencev bistveno drugačen od položaja strank v pravdnem postopku in načelo uspeha v pravdi za odločanje o stroških udeležbe v postopku ni uporabno. Zato je treba v stečajnem postopku pri odločanju o povrnitvi stroškov za udeležbo v postopku smiselno uporabiti določbe nepravdnega postopka, saj je stečajni postopek glede na položaj udeležencev še najbližji nepravdnemu postopku. V nepravdnem postopku pa vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, razen če zakon ne določa drugače.
Napaka, zaradi katere je na avtomobilu počil zadnji most, ni tiste vrsta napaka, na katero bi povprečen kupec moral biti ob običajnem pregledu avtomobila ob nakupu pozoren.
ZPP (1977) člen 332/I-4, 354/II-6, 332/I-4, 354/II-6.
sodba na podlagi izostanka
Če ob danih pogojih za izdajo sodbe zaradi izostanka ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka le za obrestni del zahtevka, je možno delno ugoditi pritožbi in sodbo razveljaviti le glede obrestnega dela sodbe.
sodba na podlagi pripoznave - nemoralna pripoznava - pravni interes za pritožbo
Samo dejstvo, da je bila pripoznava tožbenega zahtevka dana v izredno ugodnih okoliščinah za toženo stranko, še ne pomeni, da je pripoznava nemoralna. Če tožeča stranka s pritožbo ne zatrjuje, da so bile te okoliščine hkrati njej v škodo, potem nima pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo na podlagi pripoznave.
V revizijskem poročilu se niti ne potrjuje niti ne določa, da je neko ravnanje oškodovanje družbene lastnine. Z njim se ugotavljajo in zato do nasprotnega dokaza štejejo za resnična samo določena dejstva. Revizijski organ nato sicer ugotavlja, da ta dejstva pomenijo oškodovanje družbene lastnine. Vendar pa to ni več samo dejstvo, ki bi bilo dokazano z revizijskim poročilom, ampak je taka ugotovitev sad dejanske, na njeni podlagi pa tudi pravne ocene, da je temu res tako. Zato s tem, ko je v revizijskem poročilu napisano, da neko ravnanje predstavlja oškodovanje družbene lastnine, to še ni dokazano. ZLPP ni samostojna pravna podlaga za oceno, ali neko ravnanje predstavlja oškodovanje družbene lastnine ali ne. Ne more biti dvoma, da mora biti tako ravnanje - da ga je moč oceniti kot oškodovanje družbene lastnine - v nasprotju s predpisi, ki urejajo določena razmerja.
ZOR člen 122, 122/1, 314, 623, 623/2, 122, 122/1, 314, 623, 623/2.
dvostranska pogodba - ugovor neizpolnjene pogodbe - pravilo sočasne izpolnitve - čas izpolnitve - pogodba o delu
Naročnikova obveznost plačila naročenih obrtniških del, katerih cena ni določena, zapade, ko ga izvajalec pozove, da plača določeni znesek ob pogoju, da je že pred opominom pregledal opravljeno delo in ga odobril. Če naročnik po pregledu izvršenega dela ugotovi, da izpolnitev druge stranke ni bila v redu, ni dolžan izplačati plačila, razen v kolikor je bilo dogovorjeno drugače.
valutna klavzula - neupravičena pridobitev - vrnitev dela kupnine
Valutna klavzula je bila v času sklenitve dovoljena; tožeča stranka bi lahko zahtevala vrnitev dela kupnine le, če bi bila pogodba razveljavljena ali če bi bili izpolnjeni pogoji iz čl. 211 ZOR, pri čemer sila iz navedenega člena ne more biti tisto, kar pogodbeniku nalaga pogodba.
družba z omejeno odgovornostjo - povečanje osnovnega kapitala - razmerje med denarnim in stvarnim vložkom
Tudi po povečanju osnovnega kapitala družbe z omejeno odgovornostjo mora biti razmerje med denarnim in stvarnim vložkom tako, da je najmanj tretjina (povečanega) osnovnega kapitala zagotovljena v denarju.
Podlaga za povečanje osnovnega kapitala družbe (z omejeno odgovornostjo) je sklep skupščine družbenikov, ki mora vsebovati tudi način njegovega povečanja. Tako mora biti v sklepu navedeno, ali se bo osnovni kapital družbe povečal efektivno (z vplačilom novega denarnega vložka) ali nominalno (iz sredstev rezerv ali dobička družbe).
Če predlagatelj predloži listine, ki jih je od njega zahtevalo registrsko sodišče, ki ga z odredbo ni opozorilo na to, kakšne morajo biti te listine, potem ni podlage za zavrženje predloga iz razloga, da listine niso take, kot jih sodišče pričakuje.
Sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine vsebuje tudi sklep o izdaji plačilnega naloga. Če je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavljen v delu, s katerim je dovoljena izvršba, in je odločeno, da bo o zahtevku odločeno v pravdnem postopku, je podana enaka situacija kot v primeru, ko je vložen ugovor zoper izdan plačilni nalog. Tak sklep je v nerazveljavljenem delu opredeliti kot domačo odločbo (plačilni nalog), ki še ni postala pravnomočna in ki predstavlja podlago za izdajo predhodne odredbe na podlagi določila 3. odst. 253. člena ZIP, če je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi menice ali čeka.
ugotovitev neprijavljene terjatve v postopku prisilne poravnave
Ker v postopku prisilne poravnave ni ustreznega procesnega mehanizma za ugotavljanje neprijavljenih terjatev, mora upnica ugotovitev takšne terjatve zahtevati v pravdi (z ustrezno tožbo).
Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - sankcija za neuskladitev z zakonom
Družbeniki ob neuskladitvi družbe z zakonom odgovarjajo za vse obveznosti družbe, ki obstojijo na predpisan rok za uskladitev in za kasnejše obveznosti, in sicer z vsem premoženjem. Pri tem ni podana retroaktivna veljavnost predpisov.
ZPPSL člen 45, 45/3, 45, 45/3. ZPP (1977) člen 195, 195/1, 354, 354/2, 354/2-6, 195, 195/1, 354, 354/2, 354/2-6.
sodba na podlagi izostanka - odstop terjatve - nadaljevanje pravde med istima strankama - zamudna sodba
Eden izmed pogojev za zamudno sodbo so sklepčne navedbe v tožbi. Sodišče ne izvaja dokazov, vendar če je tožnik priložil tožbi dokaze in so navedbe v tožbi v nasprotju s temi dokazi ali splošno znanimi dejstvi, sodišče ne izda sodbe na podlagi izostanka. Pač pa mora sodišče prve stopnje ugotavljati sklepčnost zahtevka glede na splošno znana dejstva - med te pa spadajo tudi tako imenovana sodno znana dejstva - to so tista dejstva, ki so sodišču znana iz kakšnega drugega sodnega poslovanja, na primer iz stečajnega postopka, kazenskega postopka, zemljiške knjige ali sodnega registra. Pravdni postopek se nadaljuje med istima strankama tudi, če je katera izmed pravdnih strank med pravdo odtujila stvar ali pravico (na primer odstop terjatve). Po določilu 3.odst 45. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. SFRL štev. 84/89 - ZPPSL) mora sodišče, ki odloča o terjatvah po zaključeni prisilni poravnavi, upoštevati pogoje iz sklenjene prisilne poravnave.
ZIP člen 35, 35/1, 44, 44/3, 220, 224, 35, 35/1, 44, 44/3, 220, 224.
predlog za izvršbo - izpraznitev in izročitev nepremičnin - nenadomestno dejanje - deložacija - ravnanje uradne osebe - izvršilno dejanje v zaklenjenem prostoru
Ko nekdo zahteva na podlagi izvršilnega naslova vstop v stanovanje dolžnika, njegovo izselitev in izročitev ključev, ne more iti za drugo izvršbo, kot za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Gre za način, ki je specialno predpisan v ZIP v določbah o načinu izvršbe po določbi 220. čl. ZIP. Za takšno dejanje ni mogoče pooblastiti upnika oziroma koga drugega, pa čeprav upnik pri svoji izvršbi zahteva asistenco sodnega izvršitelja in policije.
Po izvršilnem naslovu se mora dolžnik izseliti iz stanovanja in upniku izročiti ključe. To mora storiti sam, zato te obveznosti ne more opraviti kdo drug. Ker po preteku paricijskega roka očitno dolžnik tega noče storiti, gre za procesno dejanje, ki ga lahko opravi le uradna oseba sodišča po 220. čl. ZIP. Res pa, da se pri ravnanju te osebe upoštevajo tudi določbe 3. odst. 44. čl. ZIP, ki predpisujejo, da zaklenjeni prostor odpre uradna oseba v navzočnosti dveh polnoletnih občanov, ki so tudi lahko policisti.
Upnik je upravičeno vložil izvršilni predlog in s postopkom uspel, saj je šele v tem času dolžnik plačal glavnico. Zato ima upnik tudi pravico do povrnitve sodnih stroškov, tudi tistih, ki so mu nastali, ko je takoj obvestil sodišče o plačilu glavnice in tako preprečil, da bi sodišče izvedlo rubež na dolžnikovem bančnem računu.
S potekom roka za prijavo terjatev izgubi upnik le pravico prijaviti in uveljaviti izločitveni zahtevek v stečajnem postopku, izvirajoč iz lastninske pravice. Potek tega roka pa ne vpliva na morebitno njegovo lastninsko pravico. Izločitveni upnik lahko zato to pravico uveljavlja proti stečajnemu dolžniku po splošnih procesnopravnih in materialnopravnih predpisih.