OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072485
OZ člen 626, 626/1, 633, 633/1, 633/2, 642, 642/3. ZPP člen 212.
podjemna pogodba – ugovor nekvalitetno opravljenega dela – trditveno breme – nesklepčna tožba
Trditvena podlaga, s katero je tožeča stranka utemeljevala svoj zahtevek, je zajemala zgolj navedbo, da je „bila storitev opravljena v avgustu 2010“. Glede na to, da je tožena stranka že v ugovoru zoper sklep o izvršbi neobstoj vtoževane terjatve utemeljevala z dejstvom, da je bila montaža klimatske naprave opravljena nekvalitetno, tožeča stranka s povzeto navedbo ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu.
Institut oprostitve plačila stroškov postopka (sodnih taks) je pravica revnih.
Vsakršni prosilčevi (predlagateljevi) mesečni odhodki (oziroma odhodki/obveznosti njegove družine) pri ugotavljanju njegovega oziroma družinskega premoženjsko-finančnega stanja (razpoložljivega dohodka) niso relevantni. Upoštevni so lahko le tisti (mesečni) odhodki (obveznosti), ki se nanašajo na zagotavljanje njegove (njihove) osnovne eksistence.
Pritožnik kot neizbrani ponudnik v postopku prodaje z zavezujočim zbiranjem ponudb ni stranka postopka, ker ni upnik stečajnega dolžnika v smislu 57. člena ZFPPIPP. Zato tudi ne more predlagati sodišču, da upravitelju izda obvezno navodilo.
Ravnanje tožnika, ki je v temi, v temnih oblačilih, brez kresničke ali drugega odsevnega sredstva, prečkal cesto z leve proti desni v smeri vožnje drugotoženca, ki je vozil v koloni, je bilo skrajno neprevidno in nerazumno, saj je za razliko od drugotoženca tožnik kolono vozil z lučmi zagotovo videl, pa je kljub temu iz teme stopil preko levega na desni prometni pas med avtomobile, ki so vozili eden za drugim.
- Glede na tako opisano skrajno neprevidno in nerazumno ravnanje tožnika, ki je bilo takšno, da ga ni bilo mogoče pričakovati od razumnega človeka, je pa bilo objektivno predvidljivo, pritožbeno sodišče zaključuje, da je tožnik k škodi, ki mu je nastala v prometni nesreči 10. 12. 2007 ob 19.45 uri soprispeval, in sicer s 95%, delež drugotoženca in s tem tudi prvetoženke iz naslova objektivne odgovornosti pa je 5%.
Tožnik oporočni in zakoniti dedinji po pokojni A.G. oporeka pravico do dedovanja z navedbami o obstoju druge oporoke. Glede na take tožbene navedbe sta toženki kot dedinji nujni sospornici. Nujno sosporništvo je procesna nujnost, potrebna je torej enotna tožba. Ker pa za tožnika ni sporno, da je bila druga toženka v času vložitve tožbe že mrtva, kar pomeni, da gre za pomanjkanje procesne predpostavke sposobnost biti stranka, ki je ni mogoče odpraviti, je odločitev sodišča, ko je tožbo v celoti zavrglo, pravno pravilna.
odpust obveznosti – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja – ugovor proti odpustu obveznosti – kršitev obveznosti – dedovanje – sklepanje pogodb – prodajna pogodba v obliki notarskega zapisa – dolžnosti notarja – neobveščanje upravitelja – zamuda naroka – pravica do sodelovanja v postopku
Dolžnik je imel samostojno obveznost, da ne ravna v nasprotju z zakonom, na kar je bil celo izrecno opozorjen na naroku na sodišču, pa je kljub temu sklenil prodajno pogodbo, poleg tega pa je znesek kupnine, ki mu je pripadal, prejel v gotovini, torej mimo računa, ki ga je upravitelj lahko nadziral.
odločitev o stroških postopka – priglasitev stroškov – določen znesek – določljivost – potni strošek
Po drugem odstavku 163. člena ZPP mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. To pomeni, da mora zahtevani strošek precizirati tako, da je ta tudi zneskovno določen ali vsaj določljiv.
spor majhne vrednosti – dokazni predlog za zaslišanje – predlog za izvedbo naroka – izvedba dokazov
Predlaganje ustnih dokazov samo po sebi ne vključuje tudi zahteve za izvedbo naroka, temveč mora stranka izvedbo naroka predlagati izrecno, saj ni nujno, da bo sodišče dokaznemu predlogu ugodilo.
Odločitev o izvedbi dokazov je omejena s trditvami, nato pa še s pravno relevantnostjo dejstev, ki so predmet teh trditev. Sodišče je dolžno izvesti tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev v konkretni zadevi. Sodišču ni treba izvesti dokazov, ki glede na materialno pravo, ki ga je potrebno uporabiti, niso pomembni, saj na končno odločitev ne morejo vplivati, tudi če potrdijo navedbe, v zvezi s katerimi so bili predlagani.
dedni dogovor - sklep o dedovanju - obseg zapuščine
Pritrditi je ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožbenemu zahtevku glede nepremičnine parc. št. 755/1 k.o. L. ni mogoče ugoditi, ker iz predloženih listin ne izhaja, da bi bila navedena parcela že predmet zapuščinskega postopka, saj ni bila zajeta v sklepu o dedovanju z dne 8. 11. 1983 in posledično tudi ne v dednem dogovoru.
Pravno odločilno dejstvo, na podlagi katerega lahko pride do umika tožbe brez privolitve tožene stranke je trenutek, ko se tožena stranka spusti v obravnavanje glavne stvari, v obravnavanje glavne stvari pa se spusti z vložitvijo odgovora na tožbo
ZFPPIPP člen 294, 294/2, 294/2-3, 356, 356/1, 357, 357/1.
začasni predračun stroškov stečajnega postopka
Pritožnik (upnik) v pritožbi ne izpodbija pogojev za izdajo začasnega predračuna stroškov stečajnega postopka, le v zvezi s konkretnim stroškom (stroški pravdnega postopka) navaja, da verjetno ne gre za stroške stečajnega postopka. Višje sodišče na pritožbeno navedbo odgovarja, da predračun stroškov stečajnega postopka (enako velja za začasni predračun stroškov) pomeni le okvir teh stroškov, ki se lahko naknadno tudi spremenijo. Ti stroški bodo naknadno preizkušeni tudi s strani sodišča.
PRAVO DRUŽB – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077998
ZGD-1 člen 52, 512, 512/1, 512/2. ZPP člen 212, 214, 286a, 286a/4. ZNP člen 7.
pravica družbenika do vpogleda v knjige in listine – trditveno in dokazno breme – hiter postopek – odgovor na vlogo nasprotne stranke
Vsak družbenik mora imeti možnost, da zahteva vsaj tiste informacije o zadevah družbe, ki so za uresničevanje njegovega članskega položaja nujno potrebne. Družbenik svoje zahteve po informaciji ali vpogledu ni dolžan posebej utemeljiti. Zadošča, da vsaj nakaže, zakaj informacijo ali vpogled potrebuje. Subjektivni razlogi za zavrnitev zahteve družbenika so podani, če je verjetno, da bi družbenik informacijo uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, objektivni razlogi pa, če bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo. Prav tako je mogoče zavrniti vpogled takrat, kadar to ni nujno za izvajanje družbenikove pravice
Na nasprotnem udeležencu je trditveno in dokazno breme o obstoju subjektivnih in objektivnih razlogov za zavrnitev zahteve po informacijah. Bistveno za odločitev sodišča prve stopnje je bilo, da pritožnik obstoja razlogov za zavrnitev predlagateljeve zahteve že trditveno ni uspel utemeljiti.
ZP-1 člen 25, 25/1, 26. ZPrCP člen 105, 105/3, 105/3-4. ZVoz člen 50, 50/8.
odvzem vozila - izrek stranske sankcije - odvzem predmetov - specialni povratnik - vožnja pod vplivom alkohola - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja
Obdolženec ob svojem zaslišanju dne 12. 10. 2015 vse tri prekrške, storjene dne 17. 9. 2015 priznal in obžaloval in pojasnil tudi okoliščine, v katerih so bili storjeni. Povedal je, da je avto vreden 3.500,00 EUR, uporabljata pa ga za vožnjo tudi njegova starša. Prav pa ima pritožba, da vse ugotovljene olajševalne okoliščine ne morejo prevagati nad ugotovitvami o preteklem ravnanju obdolženca, kot voznika v cestnem prometu in dejstvom, da je kratek čas po zavrnitvi predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (ponovno) dne 17. 9. 2015 zopet vozil v cestnem prometu s stopnjo alkoholiziranosti (0,81 mg/l), ki je bila doslej celo najvišja, da je istočasno zopet vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja in da je celo ignoriral policijsko kontrolo in ni ustavil niti na znak policista, temveč je hitrost svoje vožnje pospešil.
ZZK-1 člen 13a, 124. ZGJS člen 76. ZZLPPO člen 6, 6/1.
načelo formalnosti - lastninjenje nepremičnin - izjava o pridobitvi lastninske pravice po ZGJS - ex lege prenos lastninske pravice na sredstvih
V postopkih lastninjenja je temelj pridobitve lastninske pravice zakon. Toda v zemljiškoknjižnih postopkih je treba upoštevati tudi zemljiškoknjižna pravila, zahtevajo se namreč listine, ki pridobitev lastninske pravice izkažejo.
Sklicevanje pritožnice, da je lastninsko pravico pridobila na podlagi določb ZSKZ, v zemljiškoknjižnem postopku ne more biti uspešna, na podlagi tega zakona je bilo izdano navodilo, ki predpisuje, katera dokumentacija je potrebna za vpis v zemljiško knjigo, in je pritožnica v tem zemljiškoknjižnem postopku ni priložila.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpovedi - zamuda subjektivnega roka
Tožena stranka je zamudila 30-dnevni rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je bila z očitano kršitvijo tožnika seznanjena 21. 2. 2014, odpoved pa je tožniku podala 25. 3. 2014. Napačno je stališče tožene stranke, da je rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi pričel teči, ko je tožena stranka opravila dodatne poizvedbe pri očetu oškodovanca, saj je tožena stranka vse, kar je tožniku očitala v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vedela že prej, in sicer že dne 21. 2. 2014, ko je ravnateljica Osnovne šole D. zakonito zastopnico tožene stranke seznanila s kasneje očitano kršitvijo.
ZIZ člen 9, 9/3, 189, 189/4, 200b, 200b/1, 207, 207/4.
prodaja nepremičnine - sklep o domiku - razlogi za izpodbijanje sklepa o domiku - izjava kupca o povezanosti z upnikom - nepravilnosti pri prodaji nepremičnine - resničnost izjave - prepozna dopolnitev pritožbe
O resničnosti izjave po 200.b členu ZIZ sodišče ne razpravlja v fazi prodaje nepremičnine (ob izdaji sklepa o domiku), temveč šele v fazi razdelitve kupnine, saj se izjava nanaša na vprašanje višine poplačila.
PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0063827
ZGD-1 člen 503, 503/4. ZPP člen 105a, 105a/3.
tožba družbenika - stroški postopka - stroški sodnih taks - družba v korist katere je tožba vložena - predujem za plačilo stroškov postopka - stroški potrebni za ugotovitev utemeljenosti tožbe družbenika - prisilna izterjava predujma - specialna določba
Odločitev o tem, da obravnavana tožba ni družbeniška tožba, še ni pravnomočna. O tem bo odločalo šele višje sodišče ob obravnavanju pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje. Obračunani stroški sodne takse za pritožbo tako še predstavljajo stroške postopka, potrebne za ugotovitev utemeljenosti tožbe družbenika.
Izrecna določba, da sodišče od družbe prisilno izterja predujem za plačilo stroškov postopka, v kolikor ga ta na podlagi njegovega sklepa ne predloži, pomeni, da plačilo takšnih stroškov (vključno s sodnimi taksami) ne more pomeniti procesne predpostavke za obravnavanje dejanja, za katero je bila taksa obračunana. Določba četrtega odstavka 503. člena ZGD-1, kot specialna določba, tako izključuje uporabo tretjega odstavka 105.a člena ZPP.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 6/5, 8, 47, 84, 84/1, 87, 87/1, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 89, 89/2, 90, 90/1, 90/1-1, 118, 186, 186/1, 217. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine člen 22.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - diskriminacija - premestitev
Zaključek sodišča prve stopnje, ki je kot diskriminatorno ocenilo ravnanje tožene stranke v zvezi s premestitvijo tožnice v drugo poslovalnico, je najmanj preuranjen. Za presojo diskriminacije ni odločilno, da je imela tožnica v pogodbi o zaposlitvi določeno, da bo delala s krajšim delovnim časom. Okoliščina, da delavka dela krajši delovni čas, oziroma da dve delavki, ki delata krajši delovni čas, lahko nadomestita delavko v poslovalnici, kjer je prišlo do zmanjšanja števila zaposlenih, lahko predstavlja okoliščino po petem odstavku 6. člena ZDR-1. Ta določa, da različno obravnavanje, temelječe na kateri od osebnih okoliščin iz prvega odstavka tega člena, ne pomeni diskriminacije, če zaradi narave dela oziroma okoliščin, v katerih se delo opravlja, določena osebna okoliščina predstavlja bistven in odločilen pogoj za delo in je takšna zahteva sorazmerna ter upravičena z zakonitim ciljem. Ker iz doslej ugotovljenih dejstev ni mogoče sklepati, da je tožena stranka kršila prepoved diskriminacije oziroma neenake obravnave in da bi bila tožnica namerno, brez utemeljenega in objektivnega razloga premeščena v drugo poslovno enoto, ki jo je tožena stranka nameravala zapreti, in to z namenom, da bi ji bila po zaprtju poslovalnice pogodba o zaposlitvi odpovedana, je pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZPP člen 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-10, 452, 453, 454, 454/1, 458, 458/1, 495, 495/1. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti – narok – obrazložen ugovor – sporno dejansko stanje – priznana dejstva – konkretizirano nasprotovanje – pravočasne navedbe
V situaciji, ko tožena stranka ni odgovorila na dopolnitev tožbe tožeče stranke, njene poprejšnje ugovorne navedbe pa so bile povsem pavšalne in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se štejejo navedbe tožeče stranke v pripravljalni vlogi za resnične in da dejansko stanje ni (več) sporno.