prekluzija pri predložitvi ponujenih dokazov – načelo ekonomičnosti in koncentracije postopka – ustavno jamstvo poštenega postopka
Toženi stranki, ki je na prvem naroku podala dejstvo, glede katerega je lahko utemeljeno pričakovala, da ga tožeča stranka ne bo zanikala, je treba omogočiti, da listine, na katere se je zaradi dokazovanja tega dejstva sklicevala, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko predloži po zaključku naroka. Dejstvo, da je nasprotna stranka nepričakovano zanikala temeljno, z listinami dokazljivo dejstvo, opravičuje njeno neskrbnost, da na naroku ni razpolagala z zadostnim številom predlaganih listinskih dokazov. V konkurenci načela ekonomičnosti na eni strani ter nevarnosti, da bo stranka v relativno zapletenem pravdnem postopku prikrajšana za dokazovanje dejstva, ki je za odločitev lahko usodnega pomena, je treba dati prednost ustavnemu jamstvu do poštenega postopka.
ZD člen 165, 210, 210/1, 210/2-1, 213, 213/1. ZPP člen 12, 196.
zapuščinski postopek – napotitev na pravdo – neveljavnost oporoke – oblika oporoke – oporočna sposobnost – sporna dejstva – enotno nujno sosporništvo – pooblaščenec – prava neuka stranka – dejanska in pravna vprašanja
Ker mora v primeru spora o dejstvih, od katerih je odvisna pravica do dediščine, sem pa sodi spor o tem, ali je oporoka veljavna in kakšna je njena vsebina, zapuščinsko sodišče dediča, katerega pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pravdo, bi moralo, ko sta dediča izrazila dvom v veljavnost oporoke, razčistiti, ali obstaja v zvezi z veljavnostjo razglašene oporoke spor o dejstvih ali gre le za pravna vprašanja. Ugotoviti bi moralo, ali so med dediči sporna dejstva v zvezi z veljavnostjo oporoke in katera so ta dejstva. Ker tega ni storilo, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 275, 275/1. ZPP člen 7, 212.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – varščina – varščina kot pogoj za začasno odredbo – dokazna stiska – spoznavna kriza – trditveno in dokazno breme – načelo kontradiktornosti – škoda, ki bi nastala z izdajo začasne odredbe
Določba 275. člena ZIZ izrecno ne razporeja trditvenega in dokaznega bremena. V konkretnem primeru se pokaže kot odločilno, da lahko zahteva sodišča, da upnik konkretizira eventuelno dolžnikovo škodo, predstavlja nepremagljivo oviro.
Sodišče ima možnost, da takrat, ko obstajajo za to upravičeni razlogi, upošteva dokazno stisko stranke in medsebojno povezanost trditvenega in dokaznega bremena strank. Trditveno in dokazno breme glede višine škode, ki bi lahko dolžniku nastala z izvršitvijo začasne odredbe, je na dolžniku. Po naravi stvari je namreč dolžniku lažje dokazati oziroma ima lažji dostop do podatkov glede škode, ki bi jo utegnil utrpeti z izdajo začasne odredbe. Po oceni pritožbenega sodišča zato spoznavna kriza sodišča glede na vse okoliščine primera terja kontradiktoren postopek.
Dolžnost sodišča je, da oceni morebitno škodo pri dolžniku in na tej podlagi določi višino varščine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0075289
ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-10, 444, 454. ZASP člen 22, 31.
obligatornost glavne obravnave - spori iz avtorske pravice - materialne avtorske pravice - pravica radiodifuzne retransmisije - spor majhne vrednosti
ZPP v 444. členu med drugim določa, da se za spore majhne vrednosti ne štejejo spori iz avtorske pravice. Obravnavani spor, kjer tožeča stranka vtožuje nadomestilo za kabelsko retransmisijo, je spor iz avtorske pravice.
Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje postopek vodilo po pravilih o sporih majhne vrednosti, vključno s tem, da je izdalo odločbo brez razpisa naroka za glavno obravnavo (454. člen ZPP). Z izdajo odločbe brez razpisanega naroka za glavno obravnavo, kjer bi smeli pravdni stranki pod pogoji iz 286. člena ZPP tudi navajati nova dejstva in predlagati dokaze, je sodišče prve stopnje izdalo sodbo brez glavne obravnave, čeprav bi jo moralo opraviti. S tem je kršilo določbo 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP - načelo obligatornosti glavne obravnave.
Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva ni vzpodbudilo k popravi tožbenega zahtevka. Sodba, ki jo je v zvezi s tem delom tožbenega zahtevka izdalo, zato za tožnico predstavlja sodbo presenečenja, kar pomeni, da je prišlo do kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Oporoka zaradi oporočiteljeve nerazsodnosti in zmote ni neveljavna in se iz tega razloga ne more zahtevati, da se to ugotovi; lahko se jo kvečjemu razveljavi.
dokazni postopek – dokaz z izvedencem – plačilo predujma – ponovljen postopek – dopolnitev izvedenskega mnenja
Sodišče je že v prvotnem postopku izvedence določilo, izvedenska mnenja so bila že narejena in nujna dedinja je zanje predujem in tudi manjkajoči znesek predujma že plačala. V ponovljenem postopku ni šlo za nov dokaz, temveč je bila potrebna le dopolnitev že izdelanih izvedeniških mnenj. Glede na takšno situacijo, je bilo ravnanje sodišča prve stopnje, ki je ravnalo, kot da bi prvič določilo izvedence, napačno. Šlo je namreč le za dopolnjevanje dokaznega postopka in doplačilo predujma, ki bi ga eventuelno, v primeru neplačila, sodišče lahko tudi prisilno izterjalo.
SODNE TAKSE – ZAVAROVANJE TERJATEV – STEČAJNO PRAVO
VSL0072486
ZST-1 člen 11. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-4.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks – sredstva na računih – rezervacije iz naslova postopkov zavarovanja – trditvena podlaga
Tožena stranka, ki je želela oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, bi morala podati vse potrebne navedbe, kar pomeni tudi, da bi morala navesti, zakaj so sredstva na računih rezervirana. Ob tem tudi ni nepomembno, da se z začetkom postopka prisilne poravnave postopek zavarovanja ustavi, kar pomeni, da ni več nobene podlage za rezervacije iz naslova postopkov zavarovanja.
delitev stvari v solastnini – način delitve – delitev v naravi – civilna delitev – stroški postopka
Ker fizična delitev nepremičnine brez večjih investicijskih vlaganj ni mogoča, predlagatelj in nasprotna udeleženka pa z vlaganji oziroma s posegi v nepremičnino nista soglašala, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se nepremičnina proda in razdeli kupnina.
zamudna sodba – dokazni postopek – nasprotje med dejstvi in dokazi
Presoja nasprotja med zatrjevanimi dejstvi in predloženimi dokazi ne sme prerasti v dokazno oceno. Če sodišče ugotovi, da takšnega nasprotja ni, to navede v obrazložitvi sodbe brez dodatnega utemeljevanja.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo trenutek, ko je nastopilo zastaranje terjatev, ki jih je postavil v pobot oziroma po nasprotni tožbi. Pritožnik v zvezi s tem ne upošteva, da imamo opravka s procesnim (in ne materialno-pravnim) pobotom, v okviru katerega je moč v pobot postaviti le nezastarane terjatve. Ne gre torej za materialno-pravni pobot, ko terjatev preneha, ko so nastopili pogoji, potrebni za pobot, ampak procesni pobot, ki ga konstituira odločitev sodišča. V skladu s tem je sodišče prve stopnje obračun s strani tožnice zahtevanih zakonskih zamudnih obresti pravilno napravilo na dan zaključka glavne obravnave oziroma oprave (procesnega) pobota.
sklep o dedovanju – ugotovitev predmeta zapuščine – določitev dedičev – volilojemnik – sočasna prisotnost oporočnih prič – pravica do zasebne lastnine in dedovanja
Ker besedilo prvega odstavka 72. člena ZD dopušča odstop od stroge zahteve po sočasni prisotnosti dveh prič, je nerazumno stališče sodišča prve stopnje, po katerem bi imelo zakonito dedovanje prednost pred oporočnim dedovanjem samo zato, ker je oporočitelj v izrednih razmerah svojo poslednjo voljo izjavil pred dvema pričama ločeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DAVKI
VSL0023422
KZ-1 člen 57, 57/3, 196. ZKP člen 100, 100/2. ZPP člen 1. ZDavP-2 člen 1, 3.
kršitev temeljnih pravic delavcev – neplačilo prispevkov za socialno varnost – obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – premoženjskopravni zahtevek oškodovanega delavca – poseben pogoj v pogojni obsodbi
Če delodajalec ob izplačilu plače delavcu ne izpolni svoje zakonske obveznosti in prispevkov ne plača, je ob uveljavljenih načelih solidarnosti in vzajemnosti, na katerih temelji sistem socialne varnosti, socialna varnost delavca že ogrožena ter je tako vanjo poseženo.
Uveljavljanje terjatev iz naslova neplačanih prispevkov za socialno varnost glede na določbo 1. člena Zakona o pravdnem postopku ne more biti predmet pravde oz. pravdnega postopka ter se glede na določbo drugega odstavka 100. člena ZKP ne nanaša na povrnitev škode, vrnitev stvari ali razveljavitev pravnega posla.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0022867
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1,369, 371, 372, 437, 437/1.
vsebina pritožbe - konkretizacija kršitev oziroma očitkov - kršitev kazenskega zakona - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obrazložitev pritožbe - opis kaznivega dejanja - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ogrožanja varnosti - oškodovanka kot tožilka - dokazna ocena - zavrženje obtožnega predloga - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Interpretacija prvostopnega sodišča v smeri, da zapisane besede, ki bi jih naj obdolženec pisal oškodovanki ne predstavljajo resne grožnje z napadom na življenje (in/ali telo) oškodovanke kot tožilke, kar je eden od temeljnih zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja, ker je zapisane besede mogoče razumeti tudi na kak drug način in ne le kot grožnjo (grožnja z izgubo glave bi se po oceni prvostopnega sodišča lahko nanašala tudi na možne negativne premoženjske posledice za oškodovanko) in ostale navedbe prvostopnega sodišča v smeri, na kak način vse je mogoče razumeti vsebino dopisa povzetega pod točko II izpodbijanega sklepa namreč predstavljajo oceno, ki je pridržana sodišču po izvedbi dokaznega postopka na glavni obravnavi. Razlogi, ki jih je v podkrepitev tega dela svoje odločitve zapisalo prvostopno sodišče pomenijo namreč oceno dejanskih in ne pravnih vprašanj, kar ne more biti predmet preizkusa po 1. točki prvega odstavka 277. člena ZKP.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – upravičen vzrok za zamudo
Ni res, kot to trdi pritožnik, da je pooblaščenec tožeče stranke ravnal v nasprotju z vabilom na narok, saj je v sodno stavbo vstopil več kot 15 minut pred narokom. Le navodilo varnostnika mu je preprečilo, da bi se že takrat zglasil pred razpravno obravnavo. Napačno razumevanje varnostnikovega navodila pa je bilo posledica naključnega sovpada dejstev, ki so pri pooblaščencu tožeče stranke povzročila zmoto, ki je botrovala zamudi razpisanega naroka. Zato le-te ni mogoče pripisati nezadostni skrbnosti pooblaščenca.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - sredstva zavarovanja - predmeti izvršbe - odtujitev in obremenitev nepremičnine - obseg izvršbe in zavarovanja
Začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve so omejene na tista sredstva oziroma terjatve, premičnine ali nepremičnine, ki so last dolžnika. Upnik zato ne more uspešno uveljavljati zavarovanja svoje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je last tretje osebe. Tako izvršba kot tudi zavarovanje ni dovoljeno na stvareh ali pravicah, ki ne morejo biti predmet izvršbe, to pa so lahko le dolžnikove stvari in ne tudi stvari tretje osebe, ki ni stranka tega postopka.
OZ člen 349, 364, 364/1, 369, 369/2, 619, 633, 633/2.
zastaranje - terjatve iz gospodarskih pogodb - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - določljivost dolga - podjemna pogodba
Za pripoznanje terjatve ni potrebna dolžnikova izrecna izjava, na katero obveznost se nanaša pripoznanje (prvi odstavek 364. člena OZ). Zadošča določljivost.
Ker je subjekt vpisa predlagal vpis spremembe imetnika poslovnega deleža na podlagi notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, s katero je izpolnil svojo obveznost iz pravnomočne sodbe, bi moralo sodišče prve stopnje v okviru materialnega preizkusa predloga preveriti, ali so v pogodbi, ki je podlaga za vpis, dogovorjeni enaki prodajni pogoji, kot so bili navedeni v notarskem zapisu pogodbe, ki je bila zaradi kršitve predkupne pravice s sodbo razveljavljena.