OZ člen 3, 6/2, 1061, 1061/2. ZOR člen 1087, 1087/3. ZPP člen 83, 212, 214, 214/1, 243.
jamčevalni zahtevki – pogodbena garancija – prosto urejanje obligacijskih razmerij
Ločevati je treba med jamčevalnimi zahtevki po OZ in zahtevki iz pogodbene garancije za kakovost izvedenih del. Oba instituta sta sicer namenjena naročnikovemu varstvu glede kakovosti izvedenih del, vendar je njuno uveljavljanje odvisno od različnih predpostavk. Za jamčevalne zahtevke je značilno ločevanje med očitnimi in skritimi napakami, pri čemer OZ določa roke za grajanje napak in nato še (prekluzivne) roke za sodno uveljavljanje. Ureditev OZ glede jamčevalnih zahtevkov pa ne posega v pogodbeno avtonomijo strank in ne izključuje možnosti, da s pogodbo ne uredijo širšega ali drugačnega obsega varstva, kot ga predvideva tipska ureditev po OZ. Zato sta jamčevanje za napake po OZ in pogodbena garancija različna instituta, ki se med seboj ne izključujeta in se tudi ne prekrivata; garancijski zahtevki namreč niso zahtevki iz naslova jamčevanja in ne delijo njihove usode.
Iz vsebine predlagane začasne odredbe izhaja, da tožeča stranka od tožene terja nadaljnje izpolnjevanje pogodbe, čeprav je bila pogodba razvezana in je posledično tožena stranka prosta svojih obveznosti iz te pogodbe, razen obveznosti, ki sta jih pravdni stranki dogovorili v 16. členu pogodbe prav za primer prekinitve pogodbe. Vzpostavitev prejšnjega stanja na način, kot da je Pogodba v celoti še veljavna, po materialnem pravu ni mogoča, zato ni mogoča niti izdaja predlagane začasne odredbe.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053515
ZIZ člen 178, 178/2, 178/4, 179. SPZ člen 8, 18, 18/1, 226, 256, 262, 263, 263/1. ZPP člen 254, 254/3.
izvršba na nepremičnine - nepremičnina - ugotovitev vrednosti nepremičnine - način ugotovitve vrednosti - stavbna pravica - tržna vrednost stavbne pravice - postopek cenitve nepremičnine - izvedba dokaza z izvedencem - ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine
Za razjasnitev opravljene cenitve, kateri upnik oporeka, je potrebno izhajati iz vsebine same stavbne pravice, ki je urejena v določbi 256. člena SPZ.
Navedena načela in ureditev stavbne pravice v SPZ je upošteval tudi cenilec v cenitvenem poročilu, ko pojasnjuje, da je pri oceni vrednosti stavbne pravice kot pravice na tuji nepremičnini, potrebno najprej oceniti vrednost nepremičnin, nato pa pravice, ki izvirajo iz pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice (vrednost zemljišča in stavbe – bencinskega servisa).
zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - lastništvo nepremičnine - uveljavljanje zavarovanja zoper tretje osebe - dolžnikov dolžnik - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - obseg izvršbe in zavarovanja
Začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve so omejene na tista sredstva oziroma terjatve, premičnine ali nepremičnine, ki so last dolžnika. Upnik zato ne more uspešno uveljavljati zavarovanja svoje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je last tretje osebe. Tako izvršba kot tudi zavarovanje ni dovoljeno na stvareh ali pravicah, ki ne morejo biti predmet izvršbe, to pa so lahko le dolžnikove stvari in ne tudi stvari tretje osebe, ki ni stranka tega postopku. Zavarovanje denarne terjatve se dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo oziroma zavarovanje (prim. 3. člen ZIZ). S tega vidika se pokaže, da je predlagana začasna odredba preširoko zastavljena, saj posega v lastninsko pravico tretje osebe.
oderuška pogodba - objektivni element - subjektivni element - razveza pogodbe - spremenjene okoliščine - načelo vestnosti in poštenja - ničnost
1. Prvostopenjsko sodišče je pravilno obrazložilo, da je treba za obstoj oderuške pogodbe, skladno z določilom 119. člena OZ, kumulativno izkazati tako subjektivni kot objektivni element oderuštva in kadar eden od teh dveh ni izkazan, sodišču drugega ni potrebo ugotavljati.
2. Pritožba neuspešno izpodbija tudi razloge prvostopenjskega sodišča v zvezi z zavrnitvijo podrejenega tožbenega zahtevka, s katerim tožnica zahteva razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin. Dejstvo, da je na dveh nepremičninah, ki sta predmet sporne pogodbe, ustanovljena služnost pešpoti v korist sosednjih nepremičnin, ne pomeni takih spremenjenih okoliščin zaradi kateri tožnica ne bi mogla doseči namena pogodbe.
3. Pritožba tudi ne more uspeti s trditvami, da prvostopenjsko sodišče ni presojalo ničnostnih razlogov, ki naj bi bili v tem, da je toženka ravnala v nasprotju z moralnim načelom in načelom vestnosti in poštenja, ker da je vedela, da je gradila brez gradbenega dovoljenja in to dejstvo tožnici namerno zamolčala. S takšnimi trditvami namreč tožnica ne uveljavlja ničnostnega razloga (86. člen OZ), s katerim bi lahko utemeljevala zahtevek na ugotovitev ničnosti sporne pogodbe, temveč razlog za izpodbijanje pogodbe.
zamudna sodba – dokazni postopek – nasprotje med dejstvi in dokazi
Presoja nasprotja med zatrjevanimi dejstvi in predloženimi dokazi ne sme prerasti v dokazno oceno. Če sodišče ugotovi, da takšnega nasprotja ni, to navede v obrazložitvi sodbe brez dodatnega utemeljevanja.
Ker je subjekt vpisa predlagal vpis spremembe imetnika poslovnega deleža na podlagi notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, s katero je izpolnil svojo obveznost iz pravnomočne sodbe, bi moralo sodišče prve stopnje v okviru materialnega preizkusa predloga preveriti, ali so v pogodbi, ki je podlaga za vpis, dogovorjeni enaki prodajni pogoji, kot so bili navedeni v notarskem zapisu pogodbe, ki je bila zaradi kršitve predkupne pravice s sodbo razveljavljena.
Ločitev zapuščine ne doseže svojega namena, dokler upniki, ki so jo zahtevali, niso poplačani iz ločene zapuščine. Po stališču sodne prakse so zato upniki, ki so predlagali ločitev zapuščine, dolžni sprožiti ustrezne postopke za poplačilo oziroma zavarovanje svojih terjatev po pravilih izvršilnega postopka. Institut ločitve zapuščine s samo izdajo sklepa o ločitvi torej še ne bo dosegel svojega namena (da bi se zapustnikov upnik poplačal iz zapuščine), ampak je zapustnikov upnik dolžan sprožiti ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve po pravilih izvršilnega postopka. Kasnejša izdaja sklepa o dedovanju pa bo omejena le na tisto, kar bo od zapuščine po poplačilu zapustnikovih dolgov ostalo.
Sodišče ni dolžno namesto strank oblikovati zahtevkov. Oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka je predvsem stvar stranke. Pomoč prava neuki stranki iz 12. člena ZPP, na katerega se sklicuje tožeča stranka v pritožbi, se razlikuje od materialnega procesnega vodstva. Splošna dolžnost poučevanja se nanaša (le) na procesne pravice, materialno procesno vodstvo pa se nanaša na zbiranje procesnega gradiva in predstavlja instrument komunikacije med sodiščem in strankami. Sodišče ni dolžno dajati pobude, naj stranka postavi drug zahtevek, ampak je oblikovanje pravilnega zahtevka stvar stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0075289
ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-10, 444, 454. ZASP člen 22, 31.
obligatornost glavne obravnave - spori iz avtorske pravice - materialne avtorske pravice - pravica radiodifuzne retransmisije - spor majhne vrednosti
ZPP v 444. členu med drugim določa, da se za spore majhne vrednosti ne štejejo spori iz avtorske pravice. Obravnavani spor, kjer tožeča stranka vtožuje nadomestilo za kabelsko retransmisijo, je spor iz avtorske pravice.
Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje postopek vodilo po pravilih o sporih majhne vrednosti, vključno s tem, da je izdalo odločbo brez razpisa naroka za glavno obravnavo (454. člen ZPP). Z izdajo odločbe brez razpisanega naroka za glavno obravnavo, kjer bi smeli pravdni stranki pod pogoji iz 286. člena ZPP tudi navajati nova dejstva in predlagati dokaze, je sodišče prve stopnje izdalo sodbo brez glavne obravnave, čeprav bi jo moralo opraviti. S tem je kršilo določbo 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP - načelo obligatornosti glavne obravnave.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – LOKALNA SAMOUPRAVA – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084111
URS člen 154, 154/2. ZLS člen 66. ZVO-1 člen 149. ZGJS člen 26, 59, 59/2, 59/3. ZPP člen 212, 214. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja člen 23. Navodila za oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih javnih služb člen 15, 16, 17.
spor majhne vrednosti – izvajanje gospodarske javne službe – odvoz smeti – ravnanje z odpadki – plačilo odvoza komunalnih odpadkov – pravna podlaga – odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki – cena storitve – trditveno breme – pravna narava občinskih sklepov – predpis – akt poslovanja – veljavnost predpisov – objava predpisa
Obveznost plačila stroškov ravnanja z odpadki temelji neposredno na Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki ga je sprejela občina na podlagi ZVO-1.
posest – izvajanje posesti – dejanska oblast nad stvarjo – uporaba stvari – motenje posesti – prekluzivni rok – zamenjava ključavnice – sodno varstvo posesti – postopek v pravdah zaradi motenja posesti
Za posest prostorov ni odločilno, da posestnik v njih ves čas živi. Če ima možnost prostore in stvari v njih uporabljati, ima dejansko oblast nad stvarjo.
SODNE TAKSE – ZAVAROVANJE TERJATEV – STEČAJNO PRAVO
VSL0072486
ZST-1 člen 11. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-4.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks – sredstva na računih – rezervacije iz naslova postopkov zavarovanja – trditvena podlaga
Tožena stranka, ki je želela oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, bi morala podati vse potrebne navedbe, kar pomeni tudi, da bi morala navesti, zakaj so sredstva na računih rezervirana. Ob tem tudi ni nepomembno, da se z začetkom postopka prisilne poravnave postopek zavarovanja ustavi, kar pomeni, da ni več nobene podlage za rezervacije iz naslova postopkov zavarovanja.
OZ člen 349, 364, 364/1, 369, 369/2, 619, 633, 633/2.
zastaranje - terjatve iz gospodarskih pogodb - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - določljivost dolga - podjemna pogodba
Za pripoznanje terjatve ni potrebna dolžnikova izrecna izjava, na katero obveznost se nanaša pripoznanje (prvi odstavek 364. člena OZ). Zadošča določljivost.
Pravni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe. Pravico do pritožbe ima samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Ker je bilo tožeči stranki z delno zamudno sodbo delno ugodeno le v razmerju do druge in tretje tožene stranke, se pravni položaj pritožnikov z odločbo pritožbenega sodišča ne bi mogel izboljšati.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – upravičen vzrok za zamudo
Ni res, kot to trdi pritožnik, da je pooblaščenec tožeče stranke ravnal v nasprotju z vabilom na narok, saj je v sodno stavbo vstopil več kot 15 minut pred narokom. Le navodilo varnostnika mu je preprečilo, da bi se že takrat zglasil pred razpravno obravnavo. Napačno razumevanje varnostnikovega navodila pa je bilo posledica naključnega sovpada dejstev, ki so pri pooblaščencu tožeče stranke povzročila zmoto, ki je botrovala zamudi razpisanega naroka. Zato le-te ni mogoče pripisati nezadostni skrbnosti pooblaščenca.
podjemna pogodba – odstop od pogodbe – prenehanje pogodbe po volji naročnika – izvenpravdni pobot
Za to, da bi naročnik lahko uresničil odstopno pravico po 648. členu OZ, ni treba, da bi (kot predpostavka uresničitve te pravice) obstajala kakšna posebna okoliščina oziroma razlog. Zadošča že naročnikova odločitev (volja), ne glede na razlog (vzrok) zanjo.
Višino predujma ob začetku postopka prisilne poravnave sodišče odmeri glede na izkazane okoliščine ob vložitvi predloga. Če se v teku postopka prisilne poravnave izkaže, da zaradi spremenjenih okoliščin ali zmotne ocene višine potrebnega predujma založena sredstva niso zadostna, iz tega ni mogoče sklepati, da dodatnih nujno potrebnih sredstev za pokritje stroškov postopka ni dolžan zagotoviti predlagatelj postopka oz. da bi breme kritja teh stroškov moralo preiti na dolžnika.
Obveznost enakega obravnavanja upnikov, kot je opredeljena v 34. členu ZFPPIPP prepoveduje poslovodstvu ali drugim organom družbe, ki je postala insolventna, da bi upnike, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavali. To načelo ne posega v vprašanje bremena stroškov, ki bodo nastali tistemu predlagatelju, ki se je odločil, da bo zaradi zavarovanja svojega interesa skozi postopek prisilne poravnave poskusil zagotoviti nadaljevanje poslovnega podjema dolžnika. Zgolj iz okoliščine, da bodo v posledici uspelega postopka in potrditve prisilne poravnave imeli korist tudi drugi upniki, še ni mogoče sklepati na njegov neenakopraven položaj zgolj zaradi tega, ker mu zakon kot predlagatelju postopka nalaga prevzemanje kritja stroškov tega postopka.
oškodovanec – identiteta oškodovanca – sprememba identitete oškodovanca – očitna pisna pomota – sprememba opisa dejanja – zahteva za preiskavo
Po določbah Zakona o kazenskem postopku ima oškodovanec poseben položaj in pravice. Tekom postopka ima pravico postavljati vprašanja, predlagati dokaze in tudi podati premoženjskopravni zahtevek ter ga ustrezno obrazložiti. Zatorej nikakor ne gre za nepomembno vprašanje, koga se opredeli kot oškodovanca v zahtevi za preiskavo ali kasneje v obtožbi. V primeru, da bi zunajobravnavni senat zavrnil zahtevo za preiskavo, ima namreč tudi oškodovanec pravico do pritožbe zoper takšno odločitev.
Opredelitev, kdo je v obravnavani zadevi oškodovan z dejanjem, ki izhaja iz zahteve za preiskavo, o uvedbi katere se je odločalo z izpodbijanim sklepom, v primeru ustavitve kazenskega postopka pomembno vpliva na pravne posledice eventualnega nadaljevanja postopka na strani oškodovanca. Prav on je namreč tisti, ki bo v primeru, da senat preiskave ne uvede, tisti, ki bo v primeru, ko pritožbe zoper sklep senata ne vloži tudi državni tožilec, imel skladno z osmim odstavkom 169. člena ZKP možnost s pritožbo na višje sodišče nadaljevati pregon v tej zadevi.
Ker se pritožbeno sodišče pridružuje pritožnikovim navedbam, da pri spremembi identitete oškodovanca ne gre le za spremembo očitne pisne pomote, kot to izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, temveč za pomembno spremembo ene od bistvenih sestavin v opisu dejanja, iz katere v nadaljevanju kazenskega postopka izhajajo pomembne pravne posledice, je pritožbi zagovornika ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.
prekluzija pri predložitvi ponujenih dokazov – načelo ekonomičnosti in koncentracije postopka – ustavno jamstvo poštenega postopka
Toženi stranki, ki je na prvem naroku podala dejstvo, glede katerega je lahko utemeljeno pričakovala, da ga tožeča stranka ne bo zanikala, je treba omogočiti, da listine, na katere se je zaradi dokazovanja tega dejstva sklicevala, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko predloži po zaključku naroka. Dejstvo, da je nasprotna stranka nepričakovano zanikala temeljno, z listinami dokazljivo dejstvo, opravičuje njeno neskrbnost, da na naroku ni razpolagala z zadostnim številom predlaganih listinskih dokazov. V konkurenci načela ekonomičnosti na eni strani ter nevarnosti, da bo stranka v relativno zapletenem pravdnem postopku prikrajšana za dokazovanje dejstva, ki je za odločitev lahko usodnega pomena, je treba dati prednost ustavnemu jamstvu do poštenega postopka.