združitev postopka – stvarna pristojnost za odločanje o predlogu za združitev postopka
Iz postopkovnih določb (32. člen ZKP) izhaja, da je odločitev o tem, ali bo do združitve kazenskih postopkov prišlo, v pristojnosti sodišča prve stopnje.
ZIZ člen 107, 107/2. Uredba Sveta ES številka 44/2001 z dne 22.12.2000, o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 22, 22-5. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12.12.2012, o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 24-5.
novo sredstvo izvršbe - terjatev dolžnika v tujini - pristojnost slovenskega sodišča - rubež terjatve - neposredno dejanje izvršbe
Čeprav dolžnikov dolžnik zoper sklep o rubežu terjatve ne more uveljavljati pravnih sredstev in je ta sklep šteti kot obvestilo o prenosu terjatve, ki zadošča za prehod obveznosti na novega upnika v primeru pogodbenega prenosa terjatve, je vendarle s tem že opravljeno neposredno dejanje izvršbe, saj ima vročitev sklepa o rubežu učinek rubeža. Tako opravljeno neposredno dejanje pa nedvomno posega v suverenost druge države članice, ki ima izključno pristojnost za izvajanje sodne oblasti na svojem ozemlju.
Čeprav je terjatev, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika, del dolžnikovega premoženja oziroma sodi v njegovo premoženjsko sfero, je potrebno upoštevati, da se to dolžnikovo premoženje, na katerega je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe, nahaja v tujini. Res je sicer, da se predmetna izvršba vodi zoper dolžnika in da je upnik upravičen predlagati izvršbo zoper dolžnika tudi na njegove terjatve zoper njegove dolžnike, vendar ima slovensko sodišče pristojnost dovoliti izvršbo le na tisti del dolžnikovega premoženja, ki se nahaja na ozemlju Republike Slovenije.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0015448
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 153/3, 179, 182.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - nevarna stvar - mesoreznica - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost
Ob ugotovitvi, da je sestavni del rokovanja z mesoreznico, ki jo poganja elektrika, tudi čiščenje notranjosti stroja in rezil, je pravilna presoja sodišča sodišča prve stopnje, da za škodni dogodek objektivno odgovarja drugotožena stranka.
Na podlagi ugotovitev izvedenca, da mesoreznica v času škodnega dogodka ni izpolnjevala vseh pogojev za varno uporabo in ni ustrezala varnostnim predpisom, ker ni delovalo varnostno stikalo kot dodatni varnostni mehanizem, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podana tudi krivdna odgovornost drugotožene stranke in da ravnanje tožnice zanjo ni bilo nepričakovano.
Ker tožnica ni izklopila glavnega stikala oziroma izvlekla vtikača iz vtičnice in po rutinski pomoti pritisnila gumb za ročni vklop, namesto da bi premaknila ročico za odstranitev polža, je ravnala neskrbno in s tem delno (v obsegu 30 %) prispevala k nastanku škode.
Drži sicer, da iz naročilnice izrecno ne izhaja, da bi odpoved naročila začela učinkovati šele naslednje leto (kot to trdi tožeča stranka). Vendar ne izhaja niti nasprotno, tj. da bi odpoved naročila začela učinkovati takoj (kot to trdi tožena stranka). Povedano drugače: z uporabo jezikovne metode spornemu besedilu naročilnice ni mogoče pripisati pravega pomena, zato ga je potrebno presojati še z vidika ostalih uveljavljenih metod razlage, ki jezikovni okvir besedila pomensko določajo in soopredeljujejo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obstoj odpovednega razloga
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, za kakšna dela je tožnica s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi in ni raziskalo, kakšni so bili pogoji opravljanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Zato so preuranjeni zaključki o prenehanju potreb po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je bila tožnici dolžna zagotavljati večje število različnih del, ne zgolj dela na koncu proizvodnje linije v proizvodnem programu A., ki se v pogodbi o zaposlitvi niti ne omenja. Listina tožene stranke o nižjem številu določenih izdelkov v prvem četrtletju 2015 kot v prvem četrtletju 2014 še ne dokazuje okoliščine bistvenega zmanjšanja naročil (na kar se v osnovi sklicuje izpodbijana odpoved), prav tako pa ni jasno, za kakšne izdelke gre oziroma kaj pomenijo v razmerju do do tožničinega dela, oziroma do celotnega programa A. (ki je sestavljen tudi iz drugih izdelkov, in kaj v razmerju do celotne proizvodnje.
Ker je predlagateljica v obravnavanem primeru svoj predlog umaknila po vsebinski ureditvi razmerja med udeleženci (sklenitvi sodne poravnave v postopku, ki je tekel vzporedno, in v kateri se je predlagateljica zavezala k umiku predloga v tej zadevi), pritožnica do povrnitve stroškov postopka ni upravičena. Predlagateljica bi za stroške ostalih udeležencev odgovarjala le v primeru, če bi se zaradi njenega ravnanja nepravdni postopek izjalovil in se pravno razmerje med udeleženci vsebinsko v ničemer ne bi uredilo.
KPPN člen 2, 3, 77. ZDR/90 člen 118. ZTPDR člen 86, 87, 87/3. ZKolP člen 1, 6, 6/3, 34, 34/2. ZOR člen 358, 378. Ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS člen 4. OZ člen 333. Ustava RS člen 154. ZDSS-1 člen 53, 53/1, 53/5.
veljavnost kolektivne pogodbe - odpoved kolektivne pogodbe - kolektivni delovni spor - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Glede veljavnosti odstopa od kolektivne pogodbe je potrebno upoštevati dejstvo, da sta do uveljavitve ZKolP veljali določbi 86. in 87. člena ZTPDR, ki je v 3. odstavku 87. člena med drugim določal tudi, da se kolektivna pogodba objavi v uradnem glasilu, s čimer se zagotavlja načelo javnosti. KPPN je bila objavljena v uradnem listu RS in je stopila v veljavo osmi dan po objavi, predlagateljica pa bi morala tudi odstop od kolektivne pogodbe objaviti v uradnem listu in tako seznaniti zainteresirano javnost, da je od KPPN odstopila in da ta zanjo ne velja več. Z odstopom od KPPN se namreč lahko posega v pravice nedoločenega kroga oseb, zato mora biti tudi odstop od KPPN, skladno z določilom 154. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91) objavljen v državnem uradnem listu.
zakonski znaki prekrška - vožnja po cestninski cesti brez veljavne vinjete - cestninski razred
Iz opisa dejanskega stanja, priloženega plačilnemu nalogu, izhaja, da storilec na vetrobranskem steklu vozila ni imel nameščene pravilne vinjete za njegov cestninski razred. S tem so po oceni pritožbenega sodišča podani vsi zakonski znaki storilcu očitanega prekrška po tretji alineji prvega odstavka 77.a člena ZJC.
ZPIZ-1 člen 36, 41, 41-2, 207, 207/2, 394. ZPIZ92 člen 229, 229/2.
starostna pokojnina - odmera - višina - nadomestilo plače za čas čakanja na drugo delovno mesto - pokojninska osnova - invalid III. kategorije invalidnosti
Tožnik v času uživanja nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev ni bil obvezno zavarovan, zato nadomestila ni mogoče upoštevati v pokojninsko osnovo in s tem pri odmeri starostne pokojnine. Obvezno zavarovanje je namreč pogoj, da se nadomestilo upošteva pri odmeri pokojnine. Zato tožbeni zahtevek na odpravo upravnih odločb tožene stranke ni utemeljen, saj za odmero starostne pokojnine v višjem znesku ni pravne podlage.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK0006624
SZ-1 člen 24. OZ člen 355, 355/1. ZPSPP člen 19.
stroški najemnika poslovnega prostora - poslovni prostor v poslovni stavbi - zastaranje terjatve
Na naroku je zakonita zastopnica tožene stranke predlagala preložitev zaradi bolezni, zbolela naj bi dva dni prej. Pri tem ni niti takrat, niti kdajkoli pozneje (tudi ne v pritožbi) predložila zdravniškega potrdila, iz katerega bi bilo razvidno, da dejansko ni bila sposobna sodelovati na naroku. Sodišče je, sicer laično, ocenilo, da zdravstveno stanje zakonite zastopnice glede na zunanje okoliščine ni bilo okrnjeno do te mere, da bi ji onemogočalo polnopravno sodelovanje v postopku. Da ne bi bila sposobna, ne izhaja niti iz zapisnika. Zakonita zastopnica je namreč odgovarjala na vse pozive sodišča, postavila je celo procesni ugovor iz 286.b člena ZPP. Glede na vse opisane okoliščine po mnenju pritožbenega sodišča toženi stranki ni bila kršena pravica do izjave.
Izvenpravdni pobot ne more povzročiti procesne ovire, kot je litispendenca. O takšni terjatvi, ki je stranka ne uveljavlja kot svoje obstoječe terjatve, ampak z njo le zanika obstoj terjatve nasprotne stranke, pa sodišče ne odloča v izreku svoje odločbe, ampak samo ugotavlja, ali so se na dan začetka stečajnega postopka stekli pogoji zanj, nato pa glede na to odloči o terjatvi tožeče stranke. Zato v takšnem primeru ni mogoče govoriti, da med strankama teče pravda o istem zahtevku, kar je poleg prvega pogoja, da gre za istovetnost pravdnih strank, pogoj za litispendenco.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev navodil delodajalca
Ker tožnica ni imela pooblastil za naročanje oziroma nabavljanje (posipne) soli, ni smela povpraševati pri kupcu A. oziroma pri njenem delavcu o njihovih zalogah soli, saj je s tem prišlo do težav pri pogajanju glede cen in v odnosih z dobaviteljem soli B. iz Italije. Povpraševanje po zalogah je že del dogovarjanja o dobavi in jasno sporočilo družbi A. in družbi B., da ima tožena stranka težave pri dobavi soli. S tem je kršila navodila tožene stranke in ravnala v nasprotju z določbo pogodbe o zaposlitvi, ki ji je nalagala vestno in dosledno opravljanje dela na delovnem mestu in upoštevanje delodajalčevih navodil in zahtev v zvezi z izpolnjevanjem delovnih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, kar je tudi ravnanje v nasprotju s 33. in 34. členom ZDR-1 ter 37. členom ZDR-1.
ZJU člen 23, 23/, 23/2, 23/3, 23/4, 156, 156/5, 158. ZDR-1 člen 10, 10/6. ZLS člen 29, 66. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih člen 5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog- reorganizacija - objava spremembe sistemizacije
Pogoj za veljavnost Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest je njegova pravilna objava. Po 66. členu ZLS morajo biti statut in drugi predpisi občine objavljeni, veljati pa začnejo petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. V 26. členu Pravilnika je bilo določeno, da se objavi na oglasni deski občinske uprave in začne veljati 16. 12. 2014. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bil Pravilnik objavljen na način, ki je omogočil seznanitev s sprejetjem sprememb sistemizacije – skladno z zahtevo iz 5. člena Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih. Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je Pravilnik bil objavljen na oglasni deski, četudi sta očitno pri toženi stranki obstajali dve oglasni deski, ena v nadstropju, ena v pritličju. Nova županja je, za razliko od bivšega župana, ki je uporabljal oglasno desko v nadstropju, uporabila oglasno desko v pritličju. Sodišče prve stopnje je jasno obrazložilo, zakaj je dalo večjo težo izpovedi županje in dveh prič, ki sta potrdili objavo Pravilnika v pritličju, kot pa izpovedi tožnice ter dveh prič (ki ju tožnica izpostavlja v pritožbi), da Pravilnik sploh ni bil objavljen, saj so tožnica in priči očitno spremljali le objave na oglasni deski v nadstropju.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve – pogoji za izrek ukrepa
Temeljni predpogoj za zdravljenje osebe brez njene privolitve (z omejitvijo svobode gibanja oziroma preprečitvijo stikov z okolico) je ogrožanje življenja ali zdravja oziroma povzročanje hude premoženjske škode (sebi ali drugim).
Priznanje pravice do delne invalidske pokojnine ne pomeni, da ima zavarovanec tudi pravico do njenega izplačevanja. Pogoj za izplačevanje je izpolnjen šele z dnem pričetka dela s krajšim delovnim časom oziroma z dnem, ko je realizirana priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom. Z dnem izvršljivosti sodbe, s katero je bila tožniku, ki opravlja kmetijsko dejavnost, priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom z omejitvami, je pridobil pravni naslov za pričetek dela s krajšim delovnim časom oziroma za spremembo zavarovanja in pričetek plačevanja prispevkov za skrajšan delovni čas. Toženec je z izpodbijano odločbo pravilno odločil, da sem mu delna invalidska pokojnina prizna od spremembe obsega zavarovanja iz polnega v krajši delovni čas. Pred tem pogoji za izplačevanje delne invalidske pokojnine niso bili izpolnjeni, zato je tožbeni zahtevek, da se mu izplačuje od priznanja pravice dalje, neutemeljen.
razlika v plači - pravnomočna sodba - nov plačni sistem v javnem sektorju
Za odločitev o tem, ali je tožnik (kateremu je morala tožena stranka na podlagi pravnomočne sodbe delovnega sodišča izplačati odškodnino v višini razlike med plačo, ki bi jo tožnik prejemal po pogodbi o zaposlitvi z dne 24. 12. 1991, ki je bila odpovedana 29. 5. 2007 in sklenjeno novo pogodbo o zaposlitvi z dne 21. 6. 2007), tudi za čas po 1. 8. 2008 upravičen do plačila razlike v plači po pravnomočni sodbi, so relevantne določbe 3. in 3. a člena ZSPJS, po katerih delodajalec ne sme javnemu uslužbencu določiti in obračunavati drugačne plače, kot je določena v ZSPJS ter določbe Pogodbe o zaposlitvi, sklenjene po uveljavitvi ZSPJS za čas od 1. 8. 2008 dalje. Tožnik ima namreč od 1. 8. 2008 sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto in plačo v skladu z ZSPJS.
nadomestilo plače za čas čakanja - ustavitev izplačevanja
Toženec je z odločbo o ustavitvi izplačevanja nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo v rednem postopku posegel v pravnomočno urejeno pravno razmerje, zaradi česar takšna odločba ni zakonita. To pa ne pomeni, da za obdobje, ko tožnik ni več izpolnjeval pogojev za izplačevanje tega nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo, ne bi zakonito ustavil izplačevanje te dajatve in tudi ne, da za celotno obdobje ne bi mogel od tožnika uveljavljati vračila preveč oziroma neupravičeno izplačane dajatve. Toženec lahko, ne da bi predhodno z odločbo odločil o ustavitvi izplačevanja dajatve, že takoj z odločbo na podlagi 275. člena ZPIZ-1 in na podlagi pravil o vračanju neupravičeno pridobljenega ter zaradi neizpolnjevanja pogojev za izplačevanje dajatve, uveljavlja vračilo preveč izplačane dajatve. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo in odločitev toženca spremenilo tako, da se izplačevanje nadomestila ustavi z dnem izdaje prvostopenjske odločbe, torej za naprej.
Tožnik je pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine izpolnil po ZPIZ-1, to je po zakonu, veljavnem do 31. 12. 2012, pravico pa je uveljavljal v času, ko je že veljal ZPIZ-2. Zato se pri odločanju o pravici in odmeri starostne pokojnine uporabi prehodna določba 391. člena ZPIZ-2, ki v 3. odstavku določa, da se pri odmeri pokojnine pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo valorizacijski količniki, določeni s tem zakonom, in tako izračunana pokojninska osnova preračuna s faktorjem 0,732. Toženec je utemeljeno uporabil valorizacijske količnike iz 37. člena ZPIZ-2 in nato še faktor 0,732, zato tožnik neutemeljeno uveljavlja uporabo valorizacijskih količnikov iz 47. člena ZPIZ-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006537
KZ-1 člen 323, 323/1. ZPrCp člen 56, 56/1. ZKP člen 3, 3/2.
prometna nesreča iz malomarnosti - dejansko stanje - nepreglednost - varna vključitev na prednostno cesto - krivda
Če se voznik zaveda, da se zaradi nepreglednosti in drugih ovir, ne more varno vključiti v promet na prednostno cesto, tega (torej vključiti se v promet) ne sme storiti, saj lahko pričakuje, da bo po prednostni cesti vozilo vozilo, ki ga ni videl ali mogel videti.
ZP-1 člen 66, 66/2, 66/3, 136, 136/1, 136/1-1, 161, 161/3, 163, 163/1. ZPPreb člen 23, 23/1, 23/1-3, 23/1-6, 23/1-9, 23/2. URS člen 25.
pravica do pritožbe - pravni pouk v odločbi o zahtevi za sodno varstvo - zahteva za sodno varstvo - dovoljenost pritožbe
Prvostopenjsko sodišče ob prejemu pritožbe preizkusi, ali so izpolnjene predpostavke za njeno vsebinsko obravnavo (dopustnost, pravočasnost, upravičeni vlagatelj), šele če so izpolnjene navedene procesne predpostavke, lahko višje sodišče pritožbo presoja vsebinsko.
S tem, ko sodišče v pravnem pouku ni navedlo, da pritožba storilcev zoper sodbo ni dovoljena, to še ne pomeni, da jima je priznalo pravico do pritožbe. Stališče teorije in sodne prakse je tudi, da napačen pravni pouk stranki ne more dati več pravic, kot jih po zakonu stranka ima.