ZIZ člen 72, 74, 74/3. ZIZ-J člen 82, 82/1, 82/2, 82/3.
odlog izvršbe – odlog izvršbe na predlog upnika – sprememba zakona – ZIZ-J – trajanje odloga – podaljšanje odloga – ponoven predlog za odlog
Določba tretjega odstavka 74. člena ZIZ tako upniku ne daje pravice, da bi dosegel odlog izvršbe po predlogu, ki bi bil časovno podan po poteku odloga po sklepu sodišča prve stopnje. Upnik lahko odlog izvršbe predlaga le enkrat, po tem pa lahko predlaga le še podaljšanje dovoljenega odloga, pri čemer odlog skupaj ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje sklepa o dovolitvi odloga izvršbe. Pri tem pa pojma podaljšanja odloga tudi ni mogoče tolmačiti tako široko, da bi ta vseboval ponovni predlog za dodatni odlog izvršbe.
ZIZ člen 38, 38/5, 38c, 38c/3, 43, 43/2, 97, 293. ZPP člen 343, 365, 365-1.
izvršilni stroški – stroški izvršitelja – obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja – plačilo iz prevzete gotovine – odmera stroškov – poplačilo upnika – delna ustavitev postopka – pravni interes za pritožbo
Kadar izvršiteljevih stroškov ne plača najprej neposredno upnik, ni mogoče zaključiti, da upnik nastanka stroškov iz tega razloga ni izkazal. Izvršitelj je namreč iz zarubljene gotovine najprej poplačal stroške, ki so nastali s predmetnim rubežem, to pa posledično pomeni, da je upnik iz zarubljene gotovine na račun vtoževane terjatve prejel nižji znesek. Poplačan je bil namreč za znesek zarubljene gotovine, zmanjšan za višino stroškov izvršitelja, kar pomeni, da so mu stroški z delom izvršitelja tudi dejansko nastali. Ker je dolžnica stroške izvršitelja že plačala neposredno izvršitelju, jih dolžnici v (ponovno) plačilo sicer ni mogoče naložiti, kljub temu pa je te stroške treba odmeriti kot nadaljnje izvršilne stroške.
ZPP člen 242, 242/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5, 5/2, 9, 9/1, 9/2.
potni stroški priče – kilometrina – javni prevoz – upravičenost do potnih stroškov iz tujine – začasno prebivališče – predujem
Tožena stranka je bila nedvomno na naroku dne 10. 3. 2014 seznanjena z dejstvom, da je priča, katere zaslišanje je predlagala, v tujini, pa je kljub temu vztrajala, da se zasliši. Bistveno za odločitev v navedeni zadevi je zato, da se je navedena priča nato na vabilo odzvala in pričala, pri čemer je izkazala prijavo začasnega prebivališča v Nemčiji. Posledično je upravičena do povračila potnih stroškov iz naslova začasnega prebivališča do sedeža sodišča in nazaj.
Stroški za prevožene kilometre se lahko povrnejo šele oziroma samo, če na poti ni javnega prevoznega sredstva, če le-to ne vozi ob primernem času, ali če so za to kakšni drugi opravičeni razlogi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - optimizacija
V skladu z drugim odstavkom 87. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 - ZDR-1) mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca izhaja iz dejanske obrazložitve tega razloga. Ker iz obrazložitve odpovedi jasno izhaja, da je tožena stranka z namenom optimizacije delovnih procesov izvedla reorganizacijo sektorja škod, v katerem se v okviru področja pravne likvidacije ustanovi služba za likvidacijo nezgodnih zavarovanj, medtem ko se služba likvidacije škod osebnih zavarovanj v PE X. ukine, je navedla, da z reorganizacijo uvaja nov način in proces dela, ki je bolj avtomatiziran. S tem je v zadostni meri pisno obrazložila dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00002726
ZKP člen 18, 18/1, 347, 355, 355/2, 371, 371/1-11.. KZ člen 208.
beseda strank - (ne)obrazloženost sodbe - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - ogrožanje varnosti pri delu
Sodišče druge stopnje navedb v zaključni besedi tožilstva podani na glavni obravnavi ne more upoštevati kot pritožbenih navedb. Zaključne besede tožilke po končanem dokaznem postopku so namenjene tožilčevi presoji dokazov, ki so bili izvedeni na glavni obravnavi, obrazložitvi tožilčevih sklepov o dejstvih, ki so pomembna za odločbo ter podaji in obrazložitvi njegovega predloga o obtoženčevi kazenski odgovornosti, o določbah kazenskega zakona, ki naj se uporabijo, ter o olajševalnih in obteževalnih okoliščinah, ki bi jih bilo treba upoštevati pri odmeri kazni, lahko pa poda tudi predlog o vrsti in višini kazni, varnostnih ukrepih ter sme predlagati, naj se izreče sodni opomin ali pogojna obsodba, kot določa 347. člen ZKP. Gre torej za fazo postopka pred sodiščem prve stopnje pred odločitvijo senata o končanju glavne obravnave in izrekom odločbe in tudi v tem delu je sodba sodišča prve stopnje podvržena preizkusu, ki ga sodišče druge stopnje ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje v smislu določbe prvega odstavka 383. člena ZKP opravi po uradni dolžnosti. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje kot pritožbene navedbe upoštevalo navedbe tožilke v delu, v katerem sodbo sodišča prve stopnje izpodbija s pritožbo.
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obstoja pogoja za zakonitost izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 dalo premajhno težo tistim okoliščinam, ki so bile v spornih dneh v prid tožniku (obisk zdravnika, obisk lekarne, obisk pri delodajalcu, udeležba na telovadbi oziroma razgibavanju s ciljem lajšanja posledic multiple skleroze, sporna ravnanja tožnika niso poslabšala njegovega zdravstvenega stanja niti podaljšala njegovega zdravljenja, večino spornih ravnanj bi bilo mogoče opredeliti kot krajša, razumno pričakovana življenjska opravila), zato je vsaj preuranjeno zaključilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi glede na pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 zakonita.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0015448
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 153/3, 179, 182.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - nevarna stvar - mesoreznica - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost
Ob ugotovitvi, da je sestavni del rokovanja z mesoreznico, ki jo poganja elektrika, tudi čiščenje notranjosti stroja in rezil, je pravilna presoja sodišča sodišča prve stopnje, da za škodni dogodek objektivno odgovarja drugotožena stranka.
Na podlagi ugotovitev izvedenca, da mesoreznica v času škodnega dogodka ni izpolnjevala vseh pogojev za varno uporabo in ni ustrezala varnostnim predpisom, ker ni delovalo varnostno stikalo kot dodatni varnostni mehanizem, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podana tudi krivdna odgovornost drugotožene stranke in da ravnanje tožnice zanjo ni bilo nepričakovano.
Ker tožnica ni izklopila glavnega stikala oziroma izvlekla vtikača iz vtičnice in po rutinski pomoti pritisnila gumb za ročni vklop, namesto da bi premaknila ročico za odstranitev polža, je ravnala neskrbno in s tem delno (v obsegu 30 %) prispevala k nastanku škode.
Sodišče prve stopnje je z delom izreka sodbe tožencu odredilo ponovno odmero invalidske pokojnine za določeno obdobje tako, da se poleg že ugotovljenih zneskov pokojninske osnove za leto 1992 upošteva še dodaten znesek. Ker je najugodnejša pokojninska osnova, izračunana na podlagi plač in zavarovalnih osnov, upoštevnih iz določenega števila zaporednih let, lahko vedno le ena, je odredba tožencu, da pri ponovni odmeri invalidske pokojnine poleg že ugotovljenih zneskov pokojninske osnove za leto 1992 upošteva še določen znesek, nejasna in posledično neizvršljiva. Zato je pritožbeno sodišče sodbo v tem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
združitev postopka – stvarna pristojnost za odločanje o predlogu za združitev postopka
Iz postopkovnih določb (32. člen ZKP) izhaja, da je odločitev o tem, ali bo do združitve kazenskih postopkov prišlo, v pristojnosti sodišča prve stopnje.
izbris iz sodnega registra – prenehanje pravne osebe – odgovornost družbenikov – aktivni družbenik – datum zapadlosti terjatev – prenehanje položaja družbenika pred prenehanjem pravne osebe
Res je bila verodostojna listina, na podlagi katere je bila predlagana izvršba, izpisek iz poslovnih knjig, vendar izpisek sam po sebi ne ustvarja terjatve (ampak le dokazuje njen obstoj). Izpisek le povzema stanje v poslovnih knjigah upnika glede terjatev, ki imajo podlago v ustreznih pogodbah. Na te pogodbe se je upnik skliceval že v predlogu za izvršbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - kolektivna pogodba - stalni presežek ur
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita zaradi razloga po drugi alineji tretjega odstavka 24. člena kolektivne pogodbe tožene stranke. Po tej določbi je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga neutemeljena tudi, če analiza delovnega časa v času odpovedi izkazuje stalni presežek ur delovne obveznosti na enakih ali podobnih delovnih mestih določene organizacijske enote. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik kot vodja poslovalnice opravljal tudi referentska dela, da so se nadure opravljale na referentskih delovnih mestih in na delovnem mestu vodja poslovalnice, da so se ta dela v določenem segmentu prekrivala (torej, da je šlo za podobna delovna mesta) in da je bil pri toženi stranki v času izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi stalni presežek ur. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
Drži sicer, da iz naročilnice izrecno ne izhaja, da bi odpoved naročila začela učinkovati šele naslednje leto (kot to trdi tožeča stranka). Vendar ne izhaja niti nasprotno, tj. da bi odpoved naročila začela učinkovati takoj (kot to trdi tožena stranka). Povedano drugače: z uporabo jezikovne metode spornemu besedilu naročilnice ni mogoče pripisati pravega pomena, zato ga je potrebno presojati še z vidika ostalih uveljavljenih metod razlage, ki jezikovni okvir besedila pomensko določajo in soopredeljujejo.
KPPN člen 2, 3, 77. ZDR/90 člen 118. ZTPDR člen 86, 87, 87/3. ZKolP člen 1, 6, 6/3, 34, 34/2. ZOR člen 358, 378. Ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS člen 4. OZ člen 333. Ustava RS člen 154. ZDSS-1 člen 53, 53/1, 53/5.
veljavnost kolektivne pogodbe - odpoved kolektivne pogodbe - kolektivni delovni spor - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Glede veljavnosti odstopa od kolektivne pogodbe je potrebno upoštevati dejstvo, da sta do uveljavitve ZKolP veljali določbi 86. in 87. člena ZTPDR, ki je v 3. odstavku 87. člena med drugim določal tudi, da se kolektivna pogodba objavi v uradnem glasilu, s čimer se zagotavlja načelo javnosti. KPPN je bila objavljena v uradnem listu RS in je stopila v veljavo osmi dan po objavi, predlagateljica pa bi morala tudi odstop od kolektivne pogodbe objaviti v uradnem listu in tako seznaniti zainteresirano javnost, da je od KPPN odstopila in da ta zanjo ne velja več. Z odstopom od KPPN se namreč lahko posega v pravice nedoločenega kroga oseb, zato mora biti tudi odstop od KPPN, skladno z določilom 154. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91) objavljen v državnem uradnem listu.
URS člen 22, 25, 31, 158. OZ člen 376. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12,339/2-14.
prenehanje delovnega razmerja - prikrajšanje pri plači - ugovor zoper sklep o izvršbi - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - načelo prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari - pravica do enakega varstva pravic - pravica do pritožbe - pravni interes pritožnika - stroški izvršilnega postopka
Sodišče v času odločanja o dolžnikovem ugovoru še ni imelo podatkov, da bi razmejilo zahtevek upnika, ki se nanaša na mesec oktober na obdobje od 1. 10. 2000 do 3. 10. 2000 in na obdobje od 4. 10. 2000 do konca oktobra 2000, zato je odločitev v tem delu pridržalo, sklicujoč se pri tem na smiselno uporabo 315. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Po pojasnjenem se kot neutemeljena izkažejo obširna pritožbena izvajanja upnika, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ponovno odločalo o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno s sklepom sodišča prve stopnje.
ZDR-1 člen 79, 79/1, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4, 137, 137/1, 137/2. ZPP člen 214.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor
Obstoj odpovednega razloga (o razlogu za petdnevno odsotnost tožnik ni obvestil tožene stranke, čeprav bi po mnenju tožene stranke to moral in mogel storiti) in prepričanje tožene stranke, da zagovor, tudi če bi bil opravljen, njene odločitve ne bi mogel spremeniti, ne opravičuje opustitve zagovora. Tožnik razloga za odsotnost ni sporočil in tega dejstva res ne bi mogel spremeniti noben zagovor. Lahko pa bi se v zagovoru razjasnili razlogi za opustitev sporočila (dejanski stan odpovednega razloga vsebuje tudi ugotovitev, ali je delavec mogel sporočiti razlog za odsotnost), kot tudi okoliščine in interesi na tožnikovi strani v zvezi z nadaljevanjem delovnega razmerja, ki bi jih bilo mogoče primerjati z okoliščinami in interesi tožene stranke (prvi odstavek 109. člena ZDR-1). Zagovor v tej smeri bi namreč objektivno prispeval k razjasnitvi dejanskega stanja (prim. sklep in sodbo Vrhovnega sodišča, opr. št. VIII Ips 7/2011).
Ker je bilo o pravici tožnice do starostne pokojnine in o odmeri starostne pokojnine že pravnomočno odločeno in se dejansko ali pravno stanje glede predmetne zadeve ni spremenilo, je tožena stranka tožničino zahtevo za ponovni izračun pokojnine pravilno zavrgla v skladu s 4. točko 1. odstavka 129. člena ZUP. Zato tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke s ponovnim izračunom pokojnine ni utemeljen, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
nadomestilo plače za čas čakanja - ustavitev izplačevanja
Toženec je z odločbo o ustavitvi izplačevanja nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo v rednem postopku posegel v pravnomočno urejeno pravno razmerje, zaradi česar takšna odločba ni zakonita. To pa ne pomeni, da za obdobje, ko tožnik ni več izpolnjeval pogojev za izplačevanje tega nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo, ne bi zakonito ustavil izplačevanje te dajatve in tudi ne, da za celotno obdobje ne bi mogel od tožnika uveljavljati vračila preveč oziroma neupravičeno izplačane dajatve. Toženec lahko, ne da bi predhodno z odločbo odločil o ustavitvi izplačevanja dajatve, že takoj z odločbo na podlagi 275. člena ZPIZ-1 in na podlagi pravil o vračanju neupravičeno pridobljenega ter zaradi neizpolnjevanja pogojev za izplačevanje dajatve, uveljavlja vračilo preveč izplačane dajatve. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo in odločitev toženca spremenilo tako, da se izplačevanje nadomestila ustavi z dnem izdaje prvostopenjske odločbe, torej za naprej.
Tožnik je pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine izpolnil po ZPIZ-1, to je po zakonu, veljavnem do 31. 12. 2012, pravico pa je uveljavljal v času, ko je že veljal ZPIZ-2. Zato se pri odločanju o pravici in odmeri starostne pokojnine uporabi prehodna določba 391. člena ZPIZ-2, ki v 3. odstavku določa, da se pri odmeri pokojnine pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo valorizacijski količniki, določeni s tem zakonom, in tako izračunana pokojninska osnova preračuna s faktorjem 0,732. Toženec je utemeljeno uporabil valorizacijske količnike iz 37. člena ZPIZ-2 in nato še faktor 0,732, zato tožnik neutemeljeno uveljavlja uporabo valorizacijskih količnikov iz 47. člena ZPIZ-1.
predlog za izdajo dopolnilne sodbe - I. kategorija invalidnosti
Ker sodišče prve stopnje ni odločilo o tožbenem zahtevku glede razvrstitve tožnika v I. kategorijo invalidnosti, se tožnikova pritožba v skladu 3. odstavkom 327. člena ZPP šteje kot predlog stranke za izdajo dopolnilne sodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023430
KZ-1 člen 56, 56/3, 56/4, 122, 122/1. ZKP člen 372, 372-6, 445.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe – vštevanje globe – sankcija, ki jo je obsojenec plačal za prekršek – deloma isti historični dogodek – vštevanje globe v primeru preklica pogojne obsodbe – kršitev kazenskega zakona – obvestilo o seji pritožbenega senata
Ker zakonski znaki kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 122. členu KZ-1 deloma vsebujejo tudi znake prekrška po navedeni določbi ZJRM, bi bilo v primeru preklica pogojne obsodbe, izrečene obdolžencu, plačano globo na podlagi tretjega odstavka 56. člena KZ-1 potrebno všteti v izrečeno zaporno kazen, pri čemer je, skladno s četrtim odstavkom 56. člena KZ-1, 42 EUR globe izenačeno z dnevom odvzema prostosti.