ZIZ člen 72, 74, 74/3. ZIZ-J člen 82, 82/1, 82/2, 82/3.
odlog izvršbe – odlog izvršbe na predlog upnika – sprememba zakona – ZIZ-J – trajanje odloga – podaljšanje odloga – ponoven predlog za odlog
Določba tretjega odstavka 74. člena ZIZ tako upniku ne daje pravice, da bi dosegel odlog izvršbe po predlogu, ki bi bil časovno podan po poteku odloga po sklepu sodišča prve stopnje. Upnik lahko odlog izvršbe predlaga le enkrat, po tem pa lahko predlaga le še podaljšanje dovoljenega odloga, pri čemer odlog skupaj ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje sklepa o dovolitvi odloga izvršbe. Pri tem pa pojma podaljšanja odloga tudi ni mogoče tolmačiti tako široko, da bi ta vseboval ponovni predlog za dodatni odlog izvršbe.
ZIZ člen 38, 38/5, 38c, 38c/3, 43, 43/2, 97, 293. ZPP člen 343, 365, 365-1.
izvršilni stroški – stroški izvršitelja – obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja – plačilo iz prevzete gotovine – odmera stroškov – poplačilo upnika – delna ustavitev postopka – pravni interes za pritožbo
Kadar izvršiteljevih stroškov ne plača najprej neposredno upnik, ni mogoče zaključiti, da upnik nastanka stroškov iz tega razloga ni izkazal. Izvršitelj je namreč iz zarubljene gotovine najprej poplačal stroške, ki so nastali s predmetnim rubežem, to pa posledično pomeni, da je upnik iz zarubljene gotovine na račun vtoževane terjatve prejel nižji znesek. Poplačan je bil namreč za znesek zarubljene gotovine, zmanjšan za višino stroškov izvršitelja, kar pomeni, da so mu stroški z delom izvršitelja tudi dejansko nastali. Ker je dolžnica stroške izvršitelja že plačala neposredno izvršitelju, jih dolžnici v (ponovno) plačilo sicer ni mogoče naložiti, kljub temu pa je te stroške treba odmeriti kot nadaljnje izvršilne stroške.
ZPP člen 242, 242/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5, 5/2, 9, 9/1, 9/2.
potni stroški priče – kilometrina – javni prevoz – upravičenost do potnih stroškov iz tujine – začasno prebivališče – predujem
Tožena stranka je bila nedvomno na naroku dne 10. 3. 2014 seznanjena z dejstvom, da je priča, katere zaslišanje je predlagala, v tujini, pa je kljub temu vztrajala, da se zasliši. Bistveno za odločitev v navedeni zadevi je zato, da se je navedena priča nato na vabilo odzvala in pričala, pri čemer je izkazala prijavo začasnega prebivališča v Nemčiji. Posledično je upravičena do povračila potnih stroškov iz naslova začasnega prebivališča do sedeža sodišča in nazaj.
Stroški za prevožene kilometre se lahko povrnejo šele oziroma samo, če na poti ni javnega prevoznega sredstva, če le-to ne vozi ob primernem času, ali če so za to kakšni drugi opravičeni razlogi.
nadomestilo plače za čas čakanja - ustavitev izplačevanja
Toženec je z odločbo o ustavitvi izplačevanja nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo v rednem postopku posegel v pravnomočno urejeno pravno razmerje, zaradi česar takšna odločba ni zakonita. To pa ne pomeni, da za obdobje, ko tožnik ni več izpolnjeval pogojev za izplačevanje tega nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo, ne bi zakonito ustavil izplačevanje te dajatve in tudi ne, da za celotno obdobje ne bi mogel od tožnika uveljavljati vračila preveč oziroma neupravičeno izplačane dajatve. Toženec lahko, ne da bi predhodno z odločbo odločil o ustavitvi izplačevanja dajatve, že takoj z odločbo na podlagi 275. člena ZPIZ-1 in na podlagi pravil o vračanju neupravičeno pridobljenega ter zaradi neizpolnjevanja pogojev za izplačevanje dajatve, uveljavlja vračilo preveč izplačane dajatve. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo in odločitev toženca spremenilo tako, da se izplačevanje nadomestila ustavi z dnem izdaje prvostopenjske odločbe, torej za naprej.
ZP-1 člen 130, 130/1, 155, 155/1, 155/1-8, 163, 163/5.
globa za kršitev postopka - zaslišanje priče - opravičilo izostanka - ocena opravičila - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Sodišče prve stopnje mora opravičilo za izostanek z naroka za zaslišanje priče oceniti po vsebini, da ugotovi, ali priča brez opravičenega razloga ni hotela pričati.
ZPIZ-1 člen 52, 66, 66/1, 67, 67/1, 67/1-3. URS člen 14, 49, 49/3, 66. ZDR-1 člen 119, 119/1. Direktiva Sveta 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 6, 6/2.
invalid III. kategorije invalidnosti - invalidska pokojnina - starost 63 let
Ker je tožnik, pri katerem je ugotovljena III. kategorija invalidnosti, dopolnil starost 63 let, ima v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 67. člena ZPIZ-1 pravico do invalidske pokojnine, ne pa do drugih pravic, kot jih uživajo invalidi II. in III. kategorije invalidnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0080002
ZOR člen 15, 47, 45, 45/5, 73, 139, 141. SZ člen 39, 39/5.
predpogodba – najemna pogodba – ustna najemna pogodba – teorija realizacije – ničnost pogodbe zaradi predmeta – načelo enake vrednosti dajatev – čezmerno prikrajšanje
Nesprejemljiv je zaključek, da se šteje, da je bila pogodba sklenjena, ker se je izvrševala. Res je pogodba, ki ji manjka zahtevana pisna oblika, veljavna, če je bila v celoti ali v pretežnem delu izpolnjena (73. člen ZOR), vendar bi se sodišče lahko sklicevalo na teorijo o realizaciji le, če bi pogodbenika sklenila ustno najemno pogodbo; razlogov o tem pa izpodbijana sodba nima. Zgolj bivanje v stanovanju in plačevanje najemnine namreč ne zadošča, saj mora biti pogodba najprej sklenjena, da lahko konvalidira.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obstoj odpovednega razloga
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, za kakšna dela je tožnica s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi in ni raziskalo, kakšni so bili pogoji opravljanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Zato so preuranjeni zaključki o prenehanju potreb po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je bila tožnici dolžna zagotavljati večje število različnih del, ne zgolj dela na koncu proizvodnje linije v proizvodnem programu A., ki se v pogodbi o zaposlitvi niti ne omenja. Listina tožene stranke o nižjem številu določenih izdelkov v prvem četrtletju 2015 kot v prvem četrtletju 2014 še ne dokazuje okoliščine bistvenega zmanjšanja naročil (na kar se v osnovi sklicuje izpodbijana odpoved), prav tako pa ni jasno, za kakšne izdelke gre oziroma kaj pomenijo v razmerju do do tožničinega dela, oziroma do celotnega programa A. (ki je sestavljen tudi iz drugih izdelkov, in kaj v razmerju do celotne proizvodnje.
Ker je predlagateljica v obravnavanem primeru svoj predlog umaknila po vsebinski ureditvi razmerja med udeleženci (sklenitvi sodne poravnave v postopku, ki je tekel vzporedno, in v kateri se je predlagateljica zavezala k umiku predloga v tej zadevi), pritožnica do povrnitve stroškov postopka ni upravičena. Predlagateljica bi za stroške ostalih udeležencev odgovarjala le v primeru, če bi se zaradi njenega ravnanja nepravdni postopek izjalovil in se pravno razmerje med udeleženci vsebinsko v ničemer ne bi uredilo.
ZPIZ-2 člen 173, 173/4, 174, 174/2, 174/3, 196. ZPIZ-1 člen 157, 157/2.
starostna pokojnina - odmera - začetek izplačevanja pokojnine
Tožnica je zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine vložila dne 6. 11. 2012, zato se ji starostna pokojnina v skladu z drugim odstavkom 157. člena ZPIZ-1 lahko izplačuje za največ šest mesecev za nazaj, torej od 1. 6. 2012 dalje.
ZUJF člen 246. 267. Pogodba o delovanju Evrope Unije (PDEU) člen 267. ZDR člen 131.
regres za letni dopust - zavrženje tožbe
Ker je že bilo pravnomočno razsojeno, da je tožnici prenehalo delovno razmerje 31. 8. 2012, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za izplačilo regresa za letni dopust za leto 2013 in leto 2014. Tudi glede regresa za letni dopust za leto 2015 in nadaljnja leta bi moralo tožbeni zahtevek zavrniti in ne zavreči tožbe. Pritožbeno sodišče ni poseglo v ta del odločitve, saj je zavrženje tožbe za tožnico ugodnejše od zavrnitve tožbenega zahtevka, hkrati pa ne vpliva na vsebinsko odločitev glede izplačila regresa za letni dopust.
nadomestitev globe z delom v splošno korist – oprava nalog v organizaciji, v kateri je storilec hkrati uporabnik njenih storitev
Nikakršnega razumnega razloga ni, da storilec ne bi opravil naloge v splošno korist v organizaciji Območnega združenja Rdečega križa, četudi je uporabnik njihovih programov. Pravilnik o izvrševanju dela v splošno korist namreč nima s tem v zvezi nikakršnih omejitev in bi bilo po mnenju sodišča druge stopnje možno takšne naloge opraviti npr. tudi v organizaciji, v kateri bi bil storilec redno zaposlen, če bi bila vključena v seznam izvajalskih organizacij, v katerih je mogoče opraviti dela v splošno korist.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK0006624
SZ-1 člen 24. OZ člen 355, 355/1. ZPSPP člen 19.
stroški najemnika poslovnega prostora - poslovni prostor v poslovni stavbi - zastaranje terjatve
Na naroku je zakonita zastopnica tožene stranke predlagala preložitev zaradi bolezni, zbolela naj bi dva dni prej. Pri tem ni niti takrat, niti kdajkoli pozneje (tudi ne v pritožbi) predložila zdravniškega potrdila, iz katerega bi bilo razvidno, da dejansko ni bila sposobna sodelovati na naroku. Sodišče je, sicer laično, ocenilo, da zdravstveno stanje zakonite zastopnice glede na zunanje okoliščine ni bilo okrnjeno do te mere, da bi ji onemogočalo polnopravno sodelovanje v postopku. Da ne bi bila sposobna, ne izhaja niti iz zapisnika. Zakonita zastopnica je namreč odgovarjala na vse pozive sodišča, postavila je celo procesni ugovor iz 286.b člena ZPP. Glede na vse opisane okoliščine po mnenju pritožbenega sodišča toženi stranki ni bila kršena pravica do izjave.
Drži sicer, da iz naročilnice izrecno ne izhaja, da bi odpoved naročila začela učinkovati šele naslednje leto (kot to trdi tožeča stranka). Vendar ne izhaja niti nasprotno, tj. da bi odpoved naročila začela učinkovati takoj (kot to trdi tožena stranka). Povedano drugače: z uporabo jezikovne metode spornemu besedilu naročilnice ni mogoče pripisati pravega pomena, zato ga je potrebno presojati še z vidika ostalih uveljavljenih metod razlage, ki jezikovni okvir besedila pomensko določajo in soopredeljujejo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023430
KZ-1 člen 56, 56/3, 56/4, 122, 122/1. ZKP člen 372, 372-6, 445.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe – vštevanje globe – sankcija, ki jo je obsojenec plačal za prekršek – deloma isti historični dogodek – vštevanje globe v primeru preklica pogojne obsodbe – kršitev kazenskega zakona – obvestilo o seji pritožbenega senata
Ker zakonski znaki kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 122. členu KZ-1 deloma vsebujejo tudi znake prekrška po navedeni določbi ZJRM, bi bilo v primeru preklica pogojne obsodbe, izrečene obdolžencu, plačano globo na podlagi tretjega odstavka 56. člena KZ-1 potrebno všteti v izrečeno zaporno kazen, pri čemer je, skladno s četrtim odstavkom 56. člena KZ-1, 42 EUR globe izenačeno z dnevom odvzema prostosti.
Tožeča stranka, ki se ne pritožuje zoper odločitev o glavni stvari, nima pravnega interesa za pritožbo zoper procesni sklep, ki ga je sodišče prve stopnje sprejelo le zato, ker je bil sklep o izvršbi izdan v času, ko je bila v Sloveniji denarna enota SIT, ki pa ni več v uporabi.
ZZVZZ člen 19, 34, 34/2, 34/3. ZPIZ-2 člen 66. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasna nezmožnost za delo - absolutna bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokazni predlogov - možnost dokazovanja - vzrok začasne nezmožnosti za delo - poškodba pri delu
Če je zadržanost od dela posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pripada zavarovancu na podlagi 3. odstavka 34. člena ZZVZZ nadomestilo tudi po prenehanju delovnega razmerja, in sicer dokler ni spet zmožen za delo. Sodišče prve stopnje je to določbo ZZVZZ v obravnavanem primeru zmotno tolmačilo tako, da je pravica do nadomestila zagotovljena le zavarovancem, ki so bili že na dan prenehanja delovnega razmerja v bolniškem staležu zaradi poškodbe pri delu. Predmet presoje v konkretnem sporu je namreč izpodbijana odločba o začasni nezmožnosti za delo in s tem tudi vprašanje vzroka začasne nezmožnosti za delo. Ker je sodišče prve stopnje brez utemeljenega razloga zavrnilo izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca in posledično tudi druge dokazne predloge tožnika za razjasnitev dejanskega stanja glede tega, ali je stanje leve rame posledica poškodbe ali bolezni, je s tem zagrešilo kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
Zato
je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadev vrnilo sodišču prve
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/3-2, 68, 68/1, 136, 136/1, 136/1-8. ZPrCP člen 9, 74, 74/9. ZCes-1 člen 32, 32/19.
kršitev materialnih določb zakona - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - dolžnost seznanitve - ekskulpacijski razlog - načelo materialne resnice
Prvostopenjsko sodišče ni postopalo skladno z načelom materialne resnice iz 68. člena ZP-1, saj je le na podlagi navedb pravne osebe v zahtevi za sodno varstvo in priloženih dokazil zaključilo, da je storilka izkazala izpolnitev dolžnosti seznanitve voznika, kako mora dela opravljati oziroma da prevoza tovora ne sme opraviti brez dovoljenja, če presega dimenzije.
tožba na ugotovitev obstoja prerekane terjatve - stranska intervencija na strani tožeče stranke - pogodba o odstopu terjatve
Intervenientka zaenkrat ni dokazala, da je prevzemnica dela vtoževane terjatve. Ob taki presoji pa z nobeno od številnih pritožbenih navedb, s katerimi utemeljuje svoj pravni in zlasti ekonomski interes za stransko intervencijo, ne more uspeti.