Po 3. točki prvega odstavka 318. člena ZPP je bistveno, da dokazi niso v nasprotju z dejanskimi trditvami, in ne gre za to, da bi jih potrjevali. Pri zamudni sodbi sodišče ne ocenjuje dokazov, ampak jih presoja le toliko, da ugotovi, ali so v nasprotju s trditvami. V nadaljevanju obrazložitve je sodišče prve sodbe v nasprotju z določbo 318. člena ZPP ocenjevalo dokaze, ki jih je predložil tožnik, in na podlagi ocene dokazov prišlo do zaključka, da zahtevek ni utemeljen. Tak način odločanja, kadar toženec ne odgovori na tožbo, je napačen. Sodišče bi moralo iz tožbe izluščiti pravno odločilna dejstva in na njihovi podlagi (ne da bi se spuščalo v presojo, ali so ta dejstva s predlaganimi dokazi izkazana, saj se šteje, da jih toženec priznava) ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za nastanek odškodninske odgovornosti tožene stranke. Poenostavljeno povedano, ali bi sodišče zahtevku moralo (vsaj delno) ugoditi, če držijo vsa dejstva, ki so navedena v tožbi. Le če bi se pri tem izkazalo, da zahtevku ne bi bilo mogoče ugoditi, bi lahko izdalo zavrnilno zamudno sodbo.
vročanje pisanj - odklonitev sprejema - vročanje naslovniku v tujini - dejanski naslov
Od splošnega pravila, da se vroča podnevi od 6. do 22. ure, in sicer v stanovanju ali na delovnem mestu tistega, ki naj se mu vroči pisanje, sodišče lahko odstopi, če vročitev na ta način ni mogoča. Ob ugotovitvi sodišča o rednem dolžnikovem prečkanju meje, da pride na naslov svojega bivališča na Š. 75 je sodišče v skladu s tretjim odstavkom 139. člena ZPP odredilo vročitev preko Ministrstva za notranje zadeve, Postaje mejne policije. Ni šlo torej za vročanje v tujini, temveč v Sloveniji.
Ker je torej prva tožnica po sporazumu z dolžnikom, to je drugo toženko, sprejela nekaj drugega namesto tistega, kar ji je druga toženka po sporazumu iz leta 2002 dolgovala, je obveznost prenehala (prim. 283. člen OZ). Predmet obveznosti druge toženke se je po dogovoru nadomestil z drugim predmetom.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – nezmožnost izpodbijanja ugotovitve dejanskega stanja - uveljavljanje kršitve določb pravdnega postopka
Tako ugotavljanje dejstev kot ocena izvedenih dokazov spadata na področje ugotavljanja dejanskega stanja, le v primeru nerazumljive, nasprotujoče si ali nelogične argumentacije preraste v bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Tožba za razveljavitev sodne poravnave v zakonu urejena kot posebno izredno pravno sredstvo in ne kot tožba v navadnem civilnopravnem sporu, zato so pogoji za vložitev take tožbe strožji in se zahteva strožje obravnavanje vsebine take tožbe, predvsem na podlagi določila drugega odstavka 397. člena ZPP. Sklenjeno sodno poravnavo izpodbijajo s tožbo za razveljavitev sodne poravnave le stranke, ki so takšno poravnavo sklenile. Za stranko nikakor ni moč šteti tožnika, ki je bil, kot je že navedeno, pooblaščenec predlagajoče stranke.
prosti preudarek – spor majhne vrednosti – pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti
Pri uporabi 216. člena ZPP gre za način ugotavljanja pravno relevantnih dejstev in torej za dejansko vprašanje, ki pa v sporih majhne vrednosti ne more biti predmet pritožbenega preizkusa.
krajevna pristojnost - prenos pristojnosti na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče – pritožba zoper sklep pravosodne uprave – prekluzija glede napak v vlogah
Do predložitve predmetne zadeve v odločanje Okrožnemu sodišču v Krškem (ki ni sodišče splošne pristojnosti po sedežu toženca) je prišlo na podlagi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. Su 132/2009 z dne 18.2.2009. Gre za sklep sodne uprave, ki je bil izdan na podlagi 105.a člena ZS, ki določa, da lahko predsednik skupno neposredno višjega sodišča na predlog predsednika sodišča, ki ima sodne zaostanke, odloči, da se pristojnost za sojenje v določenem številu zadev prenese na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče na svojem območju. V postopku odločanja o zadevah pravosodne uprave se uporabljajo določila ZUP in bi se tožena stranka lahko po določilih citiranega zakona prenosu pristojnosti uprla takoj, ko je bila o njem obveščena, to pa je bila s prejemom vabila na narok. V pritožbi zoper glavno stvar pa tega razloga ne more več z uspehom uveljavljati.
Določila o prekluziji navedb in dokazov se ne nanašajo na popravke pomotnih navedb in tipkarskih napak v vlogah.
ureditev meje - močnejša pravica - sporna meja - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - skica zamejničenja - sestavni del sklepa - pravnomočnost sklepa
Po določbi 138. člena ZNP mora biti v postopku ureditve meje skica zamejničenja z izmeritvenimi podatki sestavni del sklepa (v praksi je to na podlagi 8. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin – elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru). Določba, da bo po pravnomočnosti sklepa izdelan elaborat, ki bo postal sestavni del sklepa, pa je sploh nezakonita. Pravnomočnost sklepa se namreč ne more raztezati na kasneje izdelan elaborat.
sodna poravnava – ugotavljanje prave volje – dejansko ali pravno vprašanje – spor majhne vrednosti
Ugotavljanje prave (dejanske) volje obeh podpisnic poravnave, v zvezi s čimer je pritožnica predlagala tudi zaslišanje prič, po kriteriju sodne prakse pomeni dejansko vprašanje, izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja pa v sporih majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.