ZD člen 29, 46, 133, 133/2, 133/4, 140, 210, 210/2, 210/2-3, 213, 213/1. ZZZDR člen 51, 51/2.
napotitev na pravdo – spor med dediči zaradi vračunavanja darila v dedni delež – izločanje skupnega premoženja iz zapuščine – verjetnejša pravica – nujno sosporništvo na pasivni strani – odstop dednega deleža – skupno premoženje
Čeprav sta dediča sodedinji odstopila svoja dedna deleža, nista izgubila statusa zakonitih dedičev, saj nista izjavila, da se odpovedujeta dedovanju. Zato sta v pravdi zaradi izločitve premoženja iz zapuščine oz. ugotovitve, da se premoženje ne vračunava v dedni delež dedinje nujna sospornika na pasivni strani.
Sicer obsežna adaptacijska in obnovitvena dela sama po sebi še ne predstavljajo takšnega prispevka, da bi bilo mogoče trditi, da je pritožnica s svojimi prispevki v zapustnikovo posebno premoženje ustvarila novo stvar in s tem pridobila lastninski delež na predmetnem premoženju. Pridobitve stvarnopravnega zahtevka na spornem premoženju tudi sama po sebi ne omogoča pomoč pokojnemu in njegovi materi v času njune bolezni in pritožničino vodenje gospodinjstva.
OZ člen 33, 35, 37, 68, 87, 92. ZKZ člen 17, 17/1, 17/2, 20, 20/4, 21, 22, 22/1.
promet s kmetijskimi zemljišči - nastanek obveznosti – predpogodba – predmet obveznosti – ničnost zaradi predmeta – posledice ničnosti –– ara in odstopnina – ara kot odstopnina
Ker je promet s kmetijskimi zemljišči dopusten le po postopku in na način določen z ZKZ, je nična „pogodba o ari“, sklenjena med pravdnimi strankami, kot predpogodba, katere predmet so v pretežnem delu kmetijska zemljišča.
Ker je predmet obveznosti po pogodbi o ari kot predpogodbi nedopusten, je nemogoč tudi dogovor o ari kot odstopnini; če namreč ne obstoji obveznost skleniti glavno pogodbo, ni mogoče niti odstopiti od sklenitve pogodbe in posledično ne obstoji niti obveznost stranke, ki je aro sprejela, da mora vrniti dvojno aro.
ZPP člen 286. ZNP člen 5, 5/2, 6, 132. SPZ člen 19, 44, 44/1, 77, 77/4, 77/5.
mejni spor – zadnja mirna posest – pravična ocena – javno dobro – stroški izvedenca – prekluzija – nepravdni postopek
Pojem mirne posesti izključuje vse tiste situacije, ko enemu od lastnikov ni znano, na kakšen način drug lastnik mejnega zemljišča uporablja sporni prostor.
Na javnem dobrem je posest izključena, zato meje med javnim dobrim in zemljiščem v zasebni lasti ni mogoče urediti po zadnji mirni posesti. Na nepremičnini, ki je javno dobro, tudi ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Pri določitvi meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, je zato potrebno upoštevati stanje v katastru.
Dejstvo, da delavec zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi ostane brez prihodkov, ne pomeni avtomatično, da je na njegovi strani izkazana težko nadomestljiva škoda za njegovo preživljanje oziroma za preživljanje njegovih družinskih članov kot eden izmed pogojev za izdajo začasno odredbe.
OZ člen 201, 201/2, 201/3, 769, 769/1, 769/2. SZ-1 člen 25, 25/1.
prevzemnik naročila – odmik od naročila – poslovodstvo brez naročila – upravnik
Upravnik se je utemeljeno odmaknil od dobljenega naročila, saj je bilo to v skladu z interesi naročitelja. Zaradi potrebe po hitri menjavi strehe je nekoliko višji strošek lahko bil v interesu naročitelja, saj bi iskanje soglasij, če so bila dela že v teku, lahko delo zavrlo. Zarezniki so očitno pomenili izboljšavo.
Tožbe z nedoločenim zahtevkom ni mogoče zavrniti, saj je popolnost tožbe procesna predpostavka in do odločanja o utemeljenosti zahtevka niti ne more priti. Nepopolno tožbo mora sodišče poslati tožeči stranki v dopolnitev, v kolikor pa je zahtevek tudi potem nedoločen, je potrebno tožbo zavreči.
Zahtevku ne prenehanje kršitev osebnostnih pravic je mogoče ugoditi samo, kolikor je grožnja kršitve določene osebne dobrine ali ponovitve kršitve dovolj konkretna.
Določba 285. člena ZPP ne daje podlage za zaključek, da bi moralo sodišče tožečo stranko poučevati, kako se pravilno oblikuje tožbeni zahtevek. Ukrepi materialno procesnega vodstva zadevajo vprašanje meritorne obravnave zahtevka, vprašanje nedoločenosti pa je šele procesna predpostavka za takšno obravnavo.
protipravno ravnanje – pretrganje vzročne zveze – teorija ratio legis - odškodninska odgovornost države - izterjava izrečene denarne kazni
Med opustitvenim ravnanjem Upravne enote A. (ne-izterjava izrečene denarne kazni) in nastalo pravno posledico (neizpolnitev odločbe o stikih) je podana vzročna zveza na podlagi teorije ratio legis. Šteje se, da je Upravna enota A. odgovorna, da ni prišlo do stikov med tožnikoma, ker ni poskrbela, da bi se odločba Centra za socialno delo o stikih izvršila z izterjavo izrečene denarne kazni.
OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0053371
ZPP člen 163, 163/4, 163/7. OZ člen 178, 179.
razžalitev dobrega imena in časti – denarna odškodnina – duševne bolečine zaradi razžalitve – pojem razžalitve
Za upravičenost za denarno odškodnino na podlagi 179. člena OZ mora oškodovanec dokazati poseg v njegovo osebnostno pravico – za poseg v čast in ugled potrebno žaljivost, ki se presoja objektivno. Pri tem je treba upoštevati čas, okoliščine, navade osebe, kateri je žalitev namenjena, medsebojne odnose povzročitelja škode in oškodovanca in druge okoliščine primera. Oškodovanec pa mora dokazati še svoje subjektivno trpljenje oziroma obstoj duševnih bolečin zaradi posega, pri čemer mora biti tudi presoja in vrednotenje teh okoliščin enako celovita kot presoja objektivnih okoliščin.
Oškodovanec poleg denarnega zadoščenja lahko zahteva tudi drugo sankcijo. Upoštevaje 178. člen OZ bi ta lahko obsegala tudi morebitno zahtevo po povzročiteljevem opravičilu. Vendar je izbira sodnega varstva prepuščena oškodovancu. Opustitev uveljavljanja ene oblike pa ne vpliva na manjšo ali večjo utemeljenost drugega zahtevka.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0053379
ZZK člen 5, 5/4, 102, 102/5. OZ člen 86. ZOR člen 103, 103/1.
izbrisna tožba – rok za vložitev izbrisne tožbe – slaba vera – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – razpolaganje s tujo nepremičnino – nična pogodba
Določba 5. odstavka 102. člena ZZK ne določa roka za vložitev izbrisne tožbe v primeru nedobroverne pridobitve knjižne pravice.
Toženca sta vedela, da sporna nepremičnina ni last njunih pravnih prednikov in torej pokojna A. B. oziroma prvotoženec z njo ne moreta razpolagati, zato takšno razpolaganje z nepremičnino nasprotuje moralnim normam, pogodbi, sklenjeni v nasprotju z moralnimi normami, pa sta nični.
ZDSS-1 člen 5. OZ člen 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4.
nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, je praviloma trajne narave. Denarna odškodnina se lahko prisodi izjemoma tudi, kadar je zmanjšanje življenjske aktivnosti začasno, vendar le, če je močnejše intenzivnosti ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
Gre za odškodninski zahtevek zaradi kršenja zavarovalne pogodbe, ker je tožeča stranka izplačala iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti odškodnino, tožena stranka pa je to škodo povzročila vinjena. Odgovornosti se lahko razbremeni le, če dokaže, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njeno alkoholiziranostjo, da gre za deljeno odgovornost in seveda lahko dokazuje, da ni podana s pogodbo dogovorjena presumpcija, kdaj je voznik pod vplivom alkohola.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
V individualnem delovnem sporu sodišče ne presoja, ali je bila reorganizacija oziroma zmanjšanje števila zaposlenih na določenih delovnih mestih nujna, ampak ugotavlja le, ali je zaradi reorganizacije prenehala potreba po delu določenega delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
vknjižba lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora – pogoji za vpis
O vpisu vknjižbe lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora zemljiškoknjižno sodišče odloča glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora, takšna vknjižba pa se dovoli le na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki je bila izdana v postopku, v zvezi s katerim je bil zaznamovan spor in s katero je bilo toženemu zahtevku ugodeno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba delodajalca
S pripojitvijo je tožena stranka kot pravni naslednik stopila v vsa pravna razmerja prevzete družbe, med drugim tudi v tožnikovo pogodbo o zaposlitvi. Prevzela je vlogo tožnikovega delodajalca, tako da mu je lahko veljavno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, četudi v njej ni navedena kot delodajalec.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog
Sprememba sistemizacije z ukinitvijo več delovnih mest (med katerimi je bilo tudi tožničino delovno mesto), ki ni bila navidezna in namenjena zgolj izpolnitvi formalnega pogoja, na podlagi katerega bi tožena stranka podala odpovedi, predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
razlaga pogodbe - pogodbena kazen za nastalo škodo – sklepčnost tožbe
Ob dani situaciji, ko sta pogodbeni stranki pogojili uveljavljanje pravice do pogodbene kazni z nastankom škode, ne gre spregledati definicije škode, ki sta jo stranki določili s to isto pogodbo.
Ker pa niti zakon, niti pogodba ne predvideva odgovornosti tožene stranke za stroške, ki bi tožeči stranki nastali tudi v primeru, če tožena stranka ne bi kršila pogodbe, je sodišče prve stopnje ocenilo, da vtoževani stroški niso škoda.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Ker so bila vsa delovna mesta, na katera se sklicuje tožnik, zasedena, mu tožena stranka ob odpovedi ni bila dolžna (in tudi ni mogla) ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi. Na takšno ugotovitev nima vpliva s strani tožnika zatrjevano dejstvo, da delavci, ki so imeli sklenjene pogodbe o zaposlitvi za ta delovna mesta, niso izpolnjevali vseh pogojev za zasedbo oziroma da so se pri toženi stranki zaposlili kasneje kot tožnik.