redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Ker so bila vsa delovna mesta, na katera se sklicuje tožnik, zasedena, mu tožena stranka ob odpovedi ni bila dolžna (in tudi ni mogla) ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi. Na takšno ugotovitev nima vpliva s strani tožnika zatrjevano dejstvo, da delavci, ki so imeli sklenjene pogodbe o zaposlitvi za ta delovna mesta, niso izpolnjevali vseh pogojev za zasedbo oziroma da so se pri toženi stranki zaposlili kasneje kot tožnik.
ZFPPIPP člen 499, 499/3. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskega upravitelja člen 1, 2, 3.
nagrada stečajnemu upravitelju
Odredba določa merila, po katerih sodišče v stečajnem postopku odloča o višini nagrade, ki pripada stečajnemu upravitelju za njegovo delo po določbah ZPPSL. V 2. členu je opredeljeno šest različnih meril za določanje nagrade stečajnemu upravitelju. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče navedlo, da znaša po Odredbi celotna nagrada stečajne upraviteljice 6.362,00 EUR. Pri tem pa ni navedlo, kako je prišlo do tega zneska, kakor tudi ne merila, ki ga je uporabilo pri izračunu le-tega. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba utemeljeno opozarja, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti.
OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0053371
ZPP člen 163, 163/4, 163/7. OZ člen 178, 179.
razžalitev dobrega imena in časti – denarna odškodnina – duševne bolečine zaradi razžalitve – pojem razžalitve
Za upravičenost za denarno odškodnino na podlagi 179. člena OZ mora oškodovanec dokazati poseg v njegovo osebnostno pravico – za poseg v čast in ugled potrebno žaljivost, ki se presoja objektivno. Pri tem je treba upoštevati čas, okoliščine, navade osebe, kateri je žalitev namenjena, medsebojne odnose povzročitelja škode in oškodovanca in druge okoliščine primera. Oškodovanec pa mora dokazati še svoje subjektivno trpljenje oziroma obstoj duševnih bolečin zaradi posega, pri čemer mora biti tudi presoja in vrednotenje teh okoliščin enako celovita kot presoja objektivnih okoliščin.
Oškodovanec poleg denarnega zadoščenja lahko zahteva tudi drugo sankcijo. Upoštevaje 178. člen OZ bi ta lahko obsegala tudi morebitno zahtevo po povzročiteljevem opravičilu. Vendar je izbira sodnega varstva prepuščena oškodovancu. Opustitev uveljavljanja ene oblike pa ne vpliva na manjšo ali večjo utemeljenost drugega zahtevka.
OZ člen 201, 201/2, 201/3, 769, 769/1, 769/2. SZ-1 člen 25, 25/1.
prevzemnik naročila – odmik od naročila – poslovodstvo brez naročila – upravnik
Upravnik se je utemeljeno odmaknil od dobljenega naročila, saj je bilo to v skladu z interesi naročitelja. Zaradi potrebe po hitri menjavi strehe je nekoliko višji strošek lahko bil v interesu naročitelja, saj bi iskanje soglasij, če so bila dela že v teku, lahko delo zavrlo. Zarezniki so očitno pomenili izboljšavo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka se obveznosti, da tožnici ob ugotovitvi, da njenega dela zaradi poslovnega razloga ne potrebuje več, ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, ni mogla izogniti na tak način, da je le nekaj dni pred podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi sklenila pogodbo o zaposlitvi z drugo delavko.
Gre za odškodninski zahtevek zaradi kršenja zavarovalne pogodbe, ker je tožeča stranka izplačala iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti odškodnino, tožena stranka pa je to škodo povzročila vinjena. Odgovornosti se lahko razbremeni le, če dokaže, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njeno alkoholiziranostjo, da gre za deljeno odgovornost in seveda lahko dokazuje, da ni podana s pogodbo dogovorjena presumpcija, kdaj je voznik pod vplivom alkohola.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – zmožnost za delo
Sodišče v individualnem delovnem sporu ni vezano na negativno ugotovitev organa zdravstvenega zavarovanja (o začasni zadržanosti z dela zaradi bolezni), temveč lahko samo ugotavlja okoliščine o upravičeno odsotnosti z dela z vidika dejanske zdravstvene zmožnosti oziroma nezmožnosti za delo. Drugačna situacija pa nastane, če je v sodnem postopku pravnomočno ugotovljeno, da delavcu iz istih razlogov, kot jih uveljavlja v individualnem delovnem sporu kot razloge za upravičen izostanek z dela, utemeljeno ni odobren bolniški stalež. V takem primeru se šteje, da delavec z dela izostane neopravičeno in je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
V individualnem delovnem sporu sodišče ne presoja, ali je bila reorganizacija oziroma zmanjšanje števila zaposlenih na določenih delovnih mestih nujna, ampak ugotavlja le, ali je zaradi reorganizacije prenehala potreba po delu določenega delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
ZD člen 29, 46, 133, 133/2, 133/4, 140, 210, 210/2, 210/2-3, 213, 213/1. ZZZDR člen 51, 51/2.
napotitev na pravdo – spor med dediči zaradi vračunavanja darila v dedni delež – izločanje skupnega premoženja iz zapuščine – verjetnejša pravica – nujno sosporništvo na pasivni strani – odstop dednega deleža – skupno premoženje
Čeprav sta dediča sodedinji odstopila svoja dedna deleža, nista izgubila statusa zakonitih dedičev, saj nista izjavila, da se odpovedujeta dedovanju. Zato sta v pravdi zaradi izločitve premoženja iz zapuščine oz. ugotovitve, da se premoženje ne vračunava v dedni delež dedinje nujna sospornika na pasivni strani.
Sicer obsežna adaptacijska in obnovitvena dela sama po sebi še ne predstavljajo takšnega prispevka, da bi bilo mogoče trditi, da je pritožnica s svojimi prispevki v zapustnikovo posebno premoženje ustvarila novo stvar in s tem pridobila lastninski delež na predmetnem premoženju. Pridobitve stvarnopravnega zahtevka na spornem premoženju tudi sama po sebi ne omogoča pomoč pokojnemu in njegovi materi v času njune bolezni in pritožničino vodenje gospodinjstva.
Dejstvo, da delavec zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi ostane brez prihodkov, ne pomeni avtomatično, da je na njegovi strani izkazana težko nadomestljiva škoda za njegovo preživljanje oziroma za preživljanje njegovih družinskih članov kot eden izmed pogojev za izdajo začasno odredbe.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 149, 150, 153, 153/3.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna stvar – nevarna dejavnost
Za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri delu s krožno žago, je tožena stranka odgovorna objektivno, saj je krožna žaga nevarna stvar, delo z njo pa nevarna dejavnost. Ker prispevka tožnika k nastanku škode (dejstva, da se naj bi tožnik na dan škodnega dogodka nenavadno obnašal) ni dokazala, se svoje odškodninske odgovornosti ni razbremenila.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba delodajalca
S pripojitvijo je tožena stranka kot pravni naslednik stopila v vsa pravna razmerja prevzete družbe, med drugim tudi v tožnikovo pogodbo o zaposlitvi. Prevzela je vlogo tožnikovega delodajalca, tako da mu je lahko veljavno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, četudi v njej ni navedena kot delodajalec.
prenehanje delovnega razmerja starejšemu delavcu brez njegovega soglasja – pravica do denarnega nadomestila delavcu
242. člen ZDR je razumeti v tem smislu, da je do uskladitve 19. člena ZZZPB z določbami ZDR v celoti uredil primere, ko zavarovanec ne more uveljaviti denarnega nadomestila v primerih prenehanja pogodbe o zaposlitvi po ZDR .
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0053379
ZZK člen 5, 5/4, 102, 102/5. OZ člen 86. ZOR člen 103, 103/1.
izbrisna tožba – rok za vložitev izbrisne tožbe – slaba vera – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – razpolaganje s tujo nepremičnino – nična pogodba
Določba 5. odstavka 102. člena ZZK ne določa roka za vložitev izbrisne tožbe v primeru nedobroverne pridobitve knjižne pravice.
Toženca sta vedela, da sporna nepremičnina ni last njunih pravnih prednikov in torej pokojna A. B. oziroma prvotoženec z njo ne moreta razpolagati, zato takšno razpolaganje z nepremičnino nasprotuje moralnim normam, pogodbi, sklenjeni v nasprotju z moralnimi normami, pa sta nični.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-5, 464. ZArbit člen 50, 50/3.
pristojnost sodišča – pristojnost arbitraže – ugovor pristojnosti
Ker sta se stranki s pogodbo dogovorili, da bo za odločitev o predmetnem sporu pristojna v pogodbi navedena arbitraža, bi se moralo sodišče prve stopnje na (pravočasen) ugovor toženke izreči za nepristojno, razveljaviti v postopku opravljena dejanja in zavreči tožbo. Ker tega ni storilo, pač pa je nepravilno odločilo, da je pristojno, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 5. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
protipravno ravnanje – pretrganje vzročne zveze – teorija ratio legis - odškodninska odgovornost države - izterjava izrečene denarne kazni
Med opustitvenim ravnanjem Upravne enote A. (ne-izterjava izrečene denarne kazni) in nastalo pravno posledico (neizpolnitev odločbe o stikih) je podana vzročna zveza na podlagi teorije ratio legis. Šteje se, da je Upravna enota A. odgovorna, da ni prišlo do stikov med tožnikoma, ker ni poskrbela, da bi se odločba Centra za socialno delo o stikih izvršila z izterjavo izrečene denarne kazni.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0053391
ZIZ člen 168, 168/5. ZZK-1 člen 17, 40, 150. ZPP člen 318, 318/3.
dokaz o dolžnikovi lastnini - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – vknjižba lastninske pravice na zahtevo upnika - večkratni zaporedni prenos pravice – zemljiškoknjižni lastnik
Glede na določilo 1. odstavka 150. člena ZZK-1 je tožba pravilno uperjena zoper obe toženi stranki: zoper prvega toženca kot dolžnika in zatrjevanega dejanskega lastnika nepremičnine in zoper drugotoženo stranko kot zemljiškoknjižno lastnico nepremičnine (nujno in enotno sosporništvo). Vpis je namreč z navedenim pravnim pravilom dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica in če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis oz. v obravnavanem primeru, če sodna odločba, ki bo podlaga za vknjižbo lastninske pravice, učinkuje proti tej osebi.
Tožeča stranka je v sporih zaradi vknjižbe lastninske pravice v korist dolžnika dolžna zatrjevati, kateri od v zakonu predvidenih načinov pridobitve lastninske pravice je bil podlaga za dolžnikovo pridobitev lastninske pravice.
NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0060113
SPZ člen 77. ZNP člen 132. ZPP člen 123, 224, 262. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/2.
postopek ureditve meje - močnejša pravica - dobra vera - priposestvovanje
Tudi če bi bilo mogoče šteti, da je bilo njuno uveljavljanje močnejše pravice dovolj konkretizirano, pa je dokazni postopek pokazal, da pritožnika nista bila dobroverna posestnika.