ZIUPGT člen 19, 19/10. ZUP člen 2, 129, 129/1, 129/1-1.
COVID-19 - pravica do izplačila - nadomestilo plače - postopek s pritožbo - zavrženje pritožbe - upravna zadeva
Z zahtevkom, ki je vložen na podlagi desetega odstavka 19. člena ZIUPGT, se začne (nov) upravni postopek. Zato bi zavod moral o zahtevku, če je ugotovil, da delno ali v celoti ni utemeljen, odločiti z odločbo, ki bi vsebovala vse sestavine odločbe. Odločitev Zavoda, ki jo tožnica s pritožbo izpodbija, je Zavod sprejel v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katero je odločil o pravici tožnice, saj je z njo zavrnil tožničin zahtevek za povračilo izplačanega nadomestila.
začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - subvencija - rok za vložitev vloge - pravočasnost vloge - retroaktivnost
Sodišče se sicer strinja s toženko, da pretečenih rokov praviloma ni mogoče podaljšati. Vendar to ne more veljati za primere, kadar rok z učinkom za nazaj podaljša zakon oziroma določi drugačen rok, kot je bil prvotno določen za isto opravilo. Ravno to pa je bilo storjeno s prvim odstavkom 38. člena ZIUPDV, ki izrecno določa, da je rok za vložitev vloge za dodelitev subvencije, ne glede na rok, določen v 16. členu ZIUOOPE, 10. december 2020. Taka je tudi ustaljena praksa naslovnega sodišča3. Iz sistemske uvrstitve te določbe v poglavje z naslovom „Odstop od določb določenih zakonov“ in njene jezikovne razlage namreč jasno izhaja, da učinkuje retroaktivno, tj. tudi na tiste zadeve, o katerih v času, ko je zakon stopil v veljavo, še ni bilo pravnomočno odločeno. S tem ni kršen 156. člen Ustave, saj retroaktivno učinkovanje v tem primeru določa zakon, v pridobljene pravice pa ni poseženo.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti - izbris iz registra - pogoji za opravljanje dejavnosti - izpolnjevanje pogojev
Glede na zakonsko določbo tretjega odstavka 172. člena ZUTD je tožniku morala odvzeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti in ga izbrisati iz registra. Iz opisanega dejanskega stanja namreč nedvoumno in s strani tožnika neprerekano izhaja, da več čas svojega opravljanja dejavnosti kot delodajalec za zagotavljanje dela ni imel poravnanih vseh zapadlih davčnih obveznosti, kar DDV nedvomno je.
Tožnikovo naziranje, da bi poleg objektivnega moral biti izkazan tudi subjektivni element ter da naj se zaustavi izvršitev sankcij iz izpodbijane odločbe, zato ni na mestu. Ta zadeva namreč ni prekrškovna zadeva oz. ne gre za kaznovalni postopek, v katerem bi se izrekale sankcije, za kar bi morala biti podana (subjektivna) odgovornost in kjer bi bila potrebna sorazmernost pri odmeri sankcije.
ZUP člen 9. ZUTD člen 164, 164/1, 164/1-4, 172, 173/3, 172/3-2. Pravilnik za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku (2014) člen 2, 2/1, 2/1-2, 6.
zagotavljanje dela delavcev drugemu delodajalcu - pogoji za opravljanje dejavnosti - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti - izbris iz registra - pravica do izjave - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
V času zaprosila je tožnica z dovoljenjem že razpolagala, za (novo) strokovno osebo pa je toženi stranki predložila tudi dokumentacijo. Zato bi morala tožena stranka obrazložiti, zakaj je uporabila 6. člen Pravilnika za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabnikom in Inšpektorat zaprosila za (ponovno) preverbo kadrovskih pogojev. Ker izpodbijana odločba o tem nima nobenih razlogov, je pomanjkljiva. Na podlagi tega zaprosila je Inšpektorat toženi stranki posredoval negativno poročilo, ta pa je nanj oprla izpodbijano odločbo.
Osemdnevni rok, ki ga za vložitev vloge določata prvi in deveti odstavek 74. člena ZZUOOP, je prekluzivne narave. Po njegovem izteku vloge ni več mogoče vložiti. S pretekom prekluzivnega roka pravica ugasne in se zamude prekluzivnega roka ne da nadomestiti, ne glede na vzrok zamude. Poleg tega gre za zakonski rok, ki ni podaljšljiv.
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - nadomestilo plače - pravočasnost vloge - tek roka
Neutemeljeno je toženčevo stališče, da se določba 38. člena ZIUPDV uporablja le za vloge, vložene decembra 2020, saj to iz te določbe ne izhaja. Nasprotno, kot že rečeno, je ZIUPDV v določbah prvega odstavka 38. člena, naslovljenega „Odstop od ZIUOOPE glede roka za vlaganje vlog,“ od tega roka odstopil in določil, da mora delodajalec ne glede na določbe prvega odstavka 16. člena ZlUOOPE vlogo za dodelitev subvencije vložiti pri Zavodu RS za zaposlovanje najpozneje do 10. 12. 2020.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - pogoji za opravljanje dejavnosti - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - odločanje brez spisov
Zaradi pravice do učinkovitega sodnega varstva pravic tožeče stranke je tožena stranka dolžna po določbi 38. člena ZUS-1 sodišču poslati vse upravne spise, ki se nanašajo na konkretno zadevo. Ker tožena stranka v obravnavani zadevi tega ni storila, sodišče izpodbijane odločbe ni moglo preizkusiti v smeri tožbenih navedb.
potrebno varstvo otrok - nadomestilo plače - višja sila - razlaga prava - metode razlage predpisa - rok za vložitev zahteve
Že uporaba jezikovne razlage vodi do ugotovitve, da je zakonodajalec v prvi povedi prvega odstavka 29. člena ZNUPZ predvidel dve možnosti pri uveljavljanju pravice do povračila izplačanih nadomestil plače. Prva je, da delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo ZNUPZ, v tem primeru mora vlogo pri prvostopenjskemu organu vložiti v 8 dneh od uveljavitve ZNUPZ. Druga pa je, da delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po uveljavitvi ZNUPZ, v tem primeru mora vlogo pri prvostopenjskemu organu vložiti v 8 dneh od začetka odsotnosti delavca zaradi karantene na domu ali odsotnosti z dela delavca zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej. V drugi povedi prvega odstavka 29. člena ZNUPZ pa je zakonodajalec določil, da se vlogo v roku iz prejšnjega stavka za vse primere karantene na domu lahko vloži do 31. 12. 2021. Tako jezikovna razlaga vodi do ugotovitve, da se lahko vloga v primeru delavčeve odsotnosti z dela zaradi odrejene karantene na domu vloži v roku 8 dni od uveljavitve ZNUPZ oziroma od začetka odsotnosti delavca zaradi karantene na domu do 31. 12. 2021. Logična in sistematična razlaga določbe pa nadalje vodita do ugotovitve, da je rok 31. 12. 2021 objektivni rok, s katerim se določa skrajni časovni okvir za uveljavljanje navedene pravice, tj. za vložitev vloge za povračilo nadomestila plače. To po mnenju sodišča pomeni, da mora delodajalec navedeno vlogo vložiti znotraj 8-dnevnega roka, ki teče od uveljavitve ZNUPZ oziroma od začetka odsotnosti delavca zaradi karantene na domu, in znotraj objektivnega roka, ki se izteče 31. 12. 2021.
Rok za vložitev vloge za povračilo nadomestila plače je namreč po mnenju sodišča materialni prekluzivni rok. (Nomotehnično) je namreč določeno, da delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri prvostopenjskemu organu v 8 dneh od uveljavitve ZNUPZ, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo tega zakona, oziroma v 8 dneh od začetka odsotnosti delavca zaradi karantene na domu ali odsotnosti z dela delavca zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej. To pomeni, da če delodajalec vloge ne vloži v obravnavanem 8-dnevnem roku, pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more več uveljaviti.
ZIUZEOP člen 29, 29/1. ZIUZEOP-A člen 52. ZZUSUDJZ člen 6.
čakanje na delo - pandemija - nadomestilo plače - vloga - rok - prepozna vloga - specialni predpis
Ker je rok za uveljavitev pravice do povračila izplačanih nadomestil plače po ZIUZEOP materialni rok, saj velja za uveljavitev materialne pravice do nadomestila plače delavcem na začasno čakanje na delo, veljajo zanj pravila o teku rokov iz 6. člena ZZUSUDJZ. Tega pa organa nista upoštevala pri svojem odločanju.
ZZUOOP člen 74, 74/1, 74/3. ZUP člen 9, 129, 129/1, 129/1-3.
COVID-19 - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - rok za vložitev vloge - nepopolna vloga - načelo zaslišanja stranke v postopku
V obravnavanem primeru je prišlo do neskladja med vsebino tožnikove vloge in njenih prilog, saj iz vloge izhaja, da je bil delavec A. A. na čakanje napoten dne 27. 10. 2020, iz priloge vlogi pa izhaja, da je delavec napotitev prejel šele dne 5. 11. 2020. Organ je bil tako dolžan raziskati okoliščine v zvezi z datumom napotitve delavca A. A. na čakanje na delo in tožniku omogočiti, da se o podanih neskladjih izjasni, česar pa ni storil, temveč je vlogo tožnika takoj zavrgel. Takšno postopanje organu narekujeta tudi načelo varstva pravic strank (7. člen ZUP), v skladu s katerim mora organ omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice, in načelo materialne resnice (8. člen ZUP), ki organu nalaga dolžnost, da v postopku ugotovi resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovi vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Načelo zakonitosti sicer ne daje izrecnega odgovora na vprašanje, kateri predpis mora upravni organ, glede na časovni vidik njegove veljavnosti, uporabiti pri svojem odločanju, vendar iz ustaljene sodne prakse izhaja, da mora upravni organ praviloma uporabiti tisti predpis, ki velja v trenutku izdaje prvostopenjske odločbe. V skladu s pravno teorijo in sodno prakso je odstop od tega pravila izjemoma mogoč, če to terja narava upravne zadeve ali če to izhaja že iz samega predpisa. Za slednje v obravnavani zadevi ne gre, saj ZIUOPDVE v prehodnih in končnih določbah ni določil morebitne neuporabe sporne zakonske spremembe (to je sedmega odstavka 61. člena ZZUOOP) za tista dejanska stanja, ki so nastala pred uveljavitvijo novega zakona.
V določenih primerih lahko prekoračitev instrukcijskega roka za sprejem odločitve, ki je določen v 222. členu ZUP, glede na okoliščine posameznega primera, pripelje do kršitve nekaterih ustavnih pravic, zato je treba zaradi varstva teh pravic v nekaterih primerih odstopiti od splošnega načela zakonitosti. V obravnavanem primeru pa je bil že ob vložitvi vloge tožeče stranke v veljavi ZIUOPDVE, ki je določil nov sedmi odstavek 61. člena ZZUOOP in se predpis tekom upravnega postopka ni nič spremenil, tožeča stranka pa tudi ne uveljavlja, da o njenem zahtevku ne bi bilo odločeno v roku.
ZUP člen 214, 214/1. ZIUPGT člen 15, 15/1, 15/1-3.
nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev na delo s skrajšanim delovnim časom - COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - dodelitev subvencije - obrazloženost odločbe
Tožena stranka v izpodbijanem sklepu ni navedla nobene pravne podlage, na katero je oprla odločitev, da tožnici ne pripada pravica do uveljavljanja subvencije po ZIUPGT oziroma ni navedla konkretnih relevantnih dejstev, na podlagi katerih je sprejela predmetno odločitev. Tožena stranka je namreč v izpodbijanem sklepu navedla zgolj del 3. alinee prvega odstavka 15. člena ZIUPGT in dodala, da predmetni pogoj ni izpolnjen, zraven pa na koncu dodala še določila glede plačila stroškov po določilih ZUP. Izpodbijani sklep posledično ni obrazložen na način, kot to zahteva ZUP v prvem odstavku 214. člena.
ZIUPGT člen 15, 15/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
COVID-19 - pravica do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - delo s skrajšanim delovnim časom - izplačilo plač - pravica do izplačila - pomanjkljiva obrazložitev - neobrazložena odločba - bistvena kršitev določb postopka
Ker v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni pojasnjene pravne podlage, na podlagi katere tožnik za kongresno dejavnost ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti, oziroma za pridobitev pravice iz prvega odstavka 15. člena ZIUPGT, izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP in je potrebno izpodbijani sklep odpraviti že iz navedenega razloga.
nadomestilo plače - čakanje na delo - obračun - davčni odtegljaj - izpolnjevanje pogojev - COVID-19
Postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila plače ureja 8. člen ZIUPDV. Iz drugega odstavka navedenega člena izhaja, da te pravice ne more uveljavljati delodajalec, ki: - ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge; ter - če je nad njim uveden postopek stečaja ali če se nahaja v likvidacijskem postopku.
Sodišče ugotavlja, da iz potrdila izhaja, da ima tožnik na dan 15. 12. 2020 predložene vse obračune davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače za obdobje zadnjih 60 mesecev. Ker morajo biti za ugoditev vlogi vsi pogoji (med drugim tudi ta, med strankama sporni pogoj) izpolnjeni na dan vložitve vloge, tj. 22. 7. 2020, s tem potrdilom tožnik drugačne odločbe ne more doseči.
čakanje na delo - COVID-19 - nadomestilo plače - delno povračilo izplačanih nadomestil plač - pravočasnost vloge - objektivni rok
Sodišče sodi, da je zakonska določba prvega in devetega odstavka 8. člena ZIUPDV jasna in nedvoumna, že iz njene jezikovne razlage pa jasno izhaja, da mora delodajalec pri uveljavljanju predmetne pravice spoštovati kumulativno oba roka (subjektivni in objektivni) - vlogo mora vložiti v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, v kolikor je delavca na začasno čakanje napotil že pred uveljavitvijo ZIUPDV (za obdobje od 1. 7. 2020 dalje), pa v osmih dneh od uveljavitve tega zakona (ZIUPDV je pričel veljati 11. 7. 2020), kar predstavlja subjektivni rok. V nobenem primeru pa delodajalec vloge ne more vložiti po 31. 7. 2020 (oziroma v primeru podaljšanja iz drugega odstavka 3. člena tega zakona po 31. 8. 2020 oziroma po 30. 9. 2020), kar predstavlja objektivni rok. Navedeni roki so materialni prekluzivni roki, zamuda kateregakoli od teh rokov (subjektivnega ali objektivnega) pa ima za posledico izgubo obravnavane pravice.
čakanje na delo - COVID-19 - nadomestilo plače - pravica do delnega povračila nadomestila plač za skrajšani delovni čas - pravočasnost vloge - objektivni rok
Sodišče sodi, da je zakonska določba prvega odstavka 30. člena ZIUOOPE jasna in nedvoumna, že iz njene jezikovne razlage pa jasno izhaja, da mora delodajalec pri uveljavljanju predmetne pravice spoštovati kumulativno oba roka - vlogo mora vložiti v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, v nobenem primeru (tudi če bi npr. delavca na začasno čakanje na delo napotil manj kot osem dni pred 30. 6. 2020) pa je ne more vložiti po 30. 6. 2020. Navedena roka sta materialna prekluzivna roka, zamuda kateregakoli od teh rokov pa ima za posledico izgubo obravnavane pravice.
nadomestilo plače - delno povračilo izplačanih nadomestil plač - COVID-19 - pravočasnost vloge - objektivni rok - čakanje na delo
Po oceni sodišča iz drugega odstavka 45. člena ZDUOP jasno izhaja, da je v primeru podaljšanja ukrepa mogoče pravočasno vlogo za uveljavljanje pravice do povračila izplačanih nadomestil plače vložiti le, kadar je vložena v roku osmih dni, šteto od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Kot skrajni datum, do katerega ZDUOP dopušča uveljavljanje ukrepa napotitve delavca na začasno čakanje na delo, pa je določen 30. 6. 2021. Po tem datumu vloge za uveljavljanje predmetne pravice ni več mogoče vložiti, tudi če osemdnevni subjektivni rok od napotitve še ni potekel.
ZSPJS člen 19, 19/2. ZUP člen 209, 209/1, 209/2. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
uvrstitev v plačilni razred - uvrstitev v višji plačni razred - soglasje pristojnega organa - akcesorni akt
Akcesorni akt, v obravnavanem primeru odklonitev soglasja za uvrstitev javne uslužbenke v višji plačni razred od plačnega razreda delovnega mesta, ni samostojni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu; z njim ni (bilo) odločeno o pravici tožnice oziroma njeni pravni koristi (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Akcesorni akt je (praviloma) možno izpodbijati s pravnimi sredstvi, vloženimi zoper odločbo, s katero je odločeno o glavni stvari. V obravnavani zadevi bi bila to odločba, s katero bi Zdravstveni dom ... odločil o tožničinem predlogu za uvrstitev v višji plačni razred na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS. Vendar po presoji sodišča niti te odločitve ni možno izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, saj ne gre za upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, ker je uvrstitev v višji plačni razred od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS predvidena kot možnost (ki jo ima v obravnavanem primeru lokalna skupnost kot ustanovitelj javnega zavoda, skupaj z državo kot financerjem), ne pa kot pravica javnega uslužbenca.
ZIUOOPE člen 16, 16/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
COVID-19 - interventni ukrepi - delo s skrajšanim delovnim časom - nadomestilo plače - rok - rok za vložitev vloge - materialni prekluzivni rok - ugasnitev pravice
Rok iz prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE je rok, ki določa časovno obdobje, v katerem je treba uveljaviti pravico do subvencije zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom in je torej materialni rok. Ker zakon ne določa, da bi se ta rok upošteval le na ugovor, gre za prekluzivni rok, kar pomeni, da z njegovim pretekom preneha pravica uveljavljati subvencijo zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom. Ker ugasne pravica sama, pa se zamude materialnega prekluzivnega roka ne da odpraviti, ne glede na vzrok zamude.