Potrdilo o udeležbi na seminarju ne predstavlja potrdila, ki bi dokazovalo aktivno znanje tujega jezika. Znanje tujega jezika se lahko izkazuje le s potrdilom ustanove, verificirane za učenje tujih jezikov.
Lastništvo psa ni odločilna okoliščina, od katere je odvisna odgovornost za škodo, ki jo je povzročil pes. Za škodo, ki jo povzroči žival po pravilih ODZ odgovarja njen rejec, če ne dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo. Za potrebno varstvo in nadzorstvo pa je poskrbljeno, kadar je takšno, da je psu onemogočeno, da bi koga poškodoval. Torej ni nujno, da je odgovorna oseba vselej lastnik živali. Odgovoren je tisti, ki ni poskrbel za učinkovito nadzorstvo nad psom. Nadzorovanje psa pa vključuje tudi skrb za to, da je pes zanesljivo priklenjen ali da je sicer poskrbljeno, da ne bi mogel pobegniti in se brez nadzora gibati po okolici.
Čim je prvotožena stranka plačala solidarno obveznost in je zato tožeča stranka tožbo umaknila tudi zoper drugotoženo stranko kot solidarnega dolžnika, v smislu določb 1.odst. 158.čl.Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pomeni, kot da je obveznost poravnala drugotožena stranka in je zato drugotožena stranka dolžna na podlagi teh zakonskih določil povrniti stroške tožeči stranki.
Glede na določbe 186. člena ZPP lahko tožeča stranka brez privolitve tožene stranke spremeni tožbo samo tako, da zahteva drug predmet ali denarni znesek (ali če uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek), ne more pa je spremeniti tako, da uveljavljala še drug (dodatni) zahtevek poleg obstoječega.
Pri odločanju o tem, ali bo spremembo tožbe dovolilo, mora sodišče odgovoriti le na vprašanje, ali bi bila dovolitev spremembe smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama (1. odst. 185. člena ZPP). Besedno zvezo "dokončna ureditev razmerja med strankama" razume sodišče druge stopnje tako, da se nanaša le na sporno razmerje, ki izhaja iz dejanske in pravne podlage prvotnega tožbenega zahtevka, ne pa tudi na morebitna druga (sporna) razmerja med strankama. Ekonomičnost postopka je tako lahko le dodatno merilo pri odločanju o tem, ali naj se sprememba tožbe dovoli.
Če je tožeča stranka izpolnila svojo obveznost na podlagi sodbe na podlagi pripoznave, ta sodba pa ni prenehala obstajati (bodisi z razveljavitvijo oz. spremembo le-te), ni nastala obveznost tožene stranke do vrnitve vtoževanih zneskov, ker ni odpadla pravna podlaga za plačilo navedenih zneskov.