ZNP člen 122, 122/1, 122/1-3, 123, 122, 122/1, 122/1-3, 123.
fizična delitev nepremičnine - fizična delitev
Fizična delitev stvari med solastniki ne more potekati tako, da sodišče solastnikom brez njihovega soglasja določi ponovno (drugačen) solastni delež na posameznih parcelah. Takšna delitev ne pripelje do fizične delitve stvari med solastniki in ne razreši razmerja med njimi. Če je fizična delitev solastne nepremičnine objektivno mogoča in solastniki zatrjujejo interes, da dobijo v izključno last določene nepremičnine, je potrebno nepremičnino fizično razdeliti tako, da bo vsak solastnik dobil v naravi (v izključno last) tisti del, za katerega izkaže upravičen interes, pri čemer je potrebno upoštevati velikost oz. vrednost njegovega solastninskega deleža.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja - obseg vrnitve
Po določilu 4. odstavka v zvezi s 1. odstavkom 210. člena ZPP je pridobitelj dolžan pridobljeno vrniti, če to ni mogoče, pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Zakon je torej sprejel obogatitveno načelo in ne vrnitveno. Sodišče prve stopnje pa je ugotavljalo vrednost tožnikovih vlaganj v hišo in nato zaključilo, da je za vrednost tožnikovih vlaganj hiša, last tožene stranke, več vredna in sta toženca za toliko okoriščena. Takšno stališče pa je napačno, saj vrednost vlaganj ni nujno enaka vrednosti dosežene koristi. Sodišče prve stopnje bi moralo, da bi pravilno uporabilo določilo 210. člena ZOR, ugotavljati, za koliko sta toženca zaradi tožnikovih vlaganj okoriščena (obogatena), oziroma koliko je zaradi tožnikovih vlaganj nepremičnina tožencev več vredna.
Delitev stvari se ne more zahtevati ob neugodnem času in če bi se z delitvijo povzročila ekonomska škoda. Vendar pojem "ob neugodnem času oz. nepravem času" ne more imeti trajnega značaja in se mora zato razlagati restriktivno, saj ima solastnik pravico zahtevati delitev stvari ob vsakem času. Zato mu realizacijo te pravice lahko začasno odložijo le občasne ovire.
Presoja skladnosti tožbene trditve s priloženim in celovito obravnavanim dokaznim gradivom, pokaže, da takega neskladja ni. Pomembno je, da je toženec na zapuščinski obravnavi izjavil prav to, kar tožeča stranka zatrjuje v tožbi (da so bile nepremičnine kupljene tekom trajanja zakonske zveze).
Stvarnopravno varsto nasproti toženi stranki gre tožniku kot kupcu stanovanja, ki ga je prodajalec na podlagi sklenjenega pravnega posla, s katerim je pridobil naslov za lastninsko pravico, prepustil v dejansko posest. Zaradi take posesti, ki je zakonita posest, ima pridobitelj varstvo pred prodajalcem, če bi ta zahteval, da mu pridobitelj vrne posest zaradi izvrševanja lastninske pravice (exceptio rei venditae et traditae).
Izjava o pridobitvi lastninske pravice z dne 21.12.2001 podana s strani Republike Slovenije, Ministrstva za promet, Direkcije za železniški promet, vsebuje le navedbo posameznih parcel s kulturami "vrt", "travnik", "pašnik", "gozd", "neplodno", zato na njeni podlagi ni bilo mogoče opraviti vpisa, da gre za železniško infrastrukturo kot javno dobro. Abstraktna izjava brez priloženega dokazila o naravi in statusu zemljišča, na podlagi katerega bi bilo mogoče preveriti status zemljišča, ne predstavlja take listine, na podlagi katere bi bilo mogoče opraviti predlagani vpis.
Proti družbenikom izbrisane družbe je mogoče neposredno dovoliti izvršbo samo na podlagi izvršilnega naslova (17. člen ZIZ), izdanega proti izbrisani družbi (1. odst. 25. člena ZIZ), ne pa tudi na podlagi verodostojne listine
nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku
Uveden je bil postopek o prekršku, a je bil ustavljen zaradi absolutnega zastaranja. Zato je moralo sodišče v pravdi rešiti najprej predhodno vprašanje, ali je imelo dejanje tožnika znake prekrška, ker bi bila le v tem primeru protipravnost ravnanja tožene stranke izključena. Sam tožnik je v tožbi navedel, da je parkiral na pločniku. Tožnik šele v pritožbi zatrjuje, da v konkretnem primeru pločnik ni služil svojemu namenu, ker po njem prehod ni bil mogoč in je predstavljal v naravi ograjeno gradbišče. Ta trditev tožnika, ki bi lahko vplivala na oceno, ali je v konkretnem primeru res parkiral na pločniku, ki naj bi to dejansko po svoji funkciji tudi bil, pa je uveljavljana prepozno.
spor majhne vrednosti - sprememba tožbe - pravočasnost
Tudi v sporih majhne vrednosti je sprememba tožbe načeloma dopustna do konca glavne obravnave, vendar pa mora sodišče upoštevati omejitve pri navajanju novih dejstev in novih dokazov.
Tožnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper delno sodbo na podlagi pripoznave, saj ji je bilo v celoti dosojeno tisto, kar je zahtevala v 1. in 2. tč. tožbenega zahtevka, v preostalem delu tožbenega zahtevka pa še ni bilo odločeno. Izpodbijana delna sodba na podlagi pripoznave tako nima dela, ki bi bil za tožnico neugoden. Zmotno je stališče tožnice, da bi tožena stranka morala tožbeni zahtevek pripoznati v celoti. Možna je tudi delna pripoznava in zato tudi delna sodba na podlagi pripoznave.
Sodišče mora po izbrisu tožeče stranke iz sodnega registra postopek prekiniti ter ga (po prejemu izjave ustanovitelja, da prevzema postopek) nadaljevati z ustanoviteljem tožeče stranke. Ustanovitelj tožeče stranke je glede premoženja, ki je ostalo po izbrisu (v katerega sodijo tudi terjatve tožeče stranke), po zakonu pravni naslednik tožeče stranke.
Če sodišče po izbrisu tožeče stranke iz sodnega registra tožbo zavrže, s tem zagreši bistveno kršitev določb pravdnega postopka (1. odst. 339. čl. ZPP).