Številka 35, letnik VI
2. december 2014

Facebook Twitter
TFL Glasnik

Spoštovani bralci, pred vami je zadnja letošnja številka TFL Glasnika. Zaključili jo bomo s poročilom o izboru najuglednejšega davčnega, finančnega in pravnega strokovnjaka za leto 2014 po mnenju uporabnikov portala Tax-Fin-Lex, ki je potekal že deveto leto zapored. Najuglednejši strokovnjaki so postali mag. Ivan Simič, dr. Dušan Mramor in predsednik vlade RS, dr. Miro Cerar.

Prav bi bilo, da ugled v politiki in pravu obravnavamo kot sredstvo, in ne kot cilj, je ob podelitvi priznanja dejal premier dr. Miro Cerar. Če je človeku cilj postati ugleden, potem to krepi njegov ego, kar ni nujno koristno. Če pa želi z ugledom narediti nekaj dobrega, ima to smisel, je prepričan.

Vida Oder, preizkušena davčnica in preizkušena računovodkinja, v današnji temi tedna piše o popisu sredstev in virov sredstev, ki ga je dolžan opraviti vsak poslovni subjekt pred sestavitvijo računovodskih izkazov in letnega poročila kot celote.

Leto 2014 se bliža h koncu. Upamo, da je bilo za vas osebno in poslovno uspešno. Naj vam prvi zaželimo veseli december ter uspešno novo leto 2015! V januarju pa bomo zopet z vami.

Srečno!

Uredništvo TFL Glasnika

Tax-Fin-Lex: Dogodek Najuglednejši 2014

Najuglednejši 2014

Registrirani uporabniki portala Tax-Fin-Lex - teh je več kot 25 tisoč - so že deveto leto zapored izbirali najuglednejše strokovnjake z davčnega, finančnega in pravnega področja v Sloveniji. To so postali mag. Ivan Simič, dr. Dušan Mramor in predsednik vlade RS, dr. Miro Cerar. Glasovanje za prestižne nazive je potekalo od sredine oktobra do sredine novembra, obiskovalci portala - vsak je lahko glas oddal le enkrat - pa so se tokrat odločili takole:

- naziv najuglednjšega davčnega strokovnjaka je s 57,36 odstotka vseh glasov v svoji kategoriji prejel mag. Ivan Simič,
- naziv najuglednjšega finančnega strokovnjaka je s 26,04 odstotka vseh glasov v svoji kategoriji prejel dr. Dušan Mramor,
- naziv najuglednjšega pravnega strokovnjaka je s 36,54 odstotka vseh glasov v svoji kategoriji prejel dr. Miro Cerar.

 

Povezovalka že tradicionalnega slavnostnega dogodka Mateja Škrlec je v uvodnem nagovoru pozdravila zbrane ter izpostavila ugled kot edini kapital prihodnosti. Z besedami: »Poganja ga predanost, znanje in neskončna izkušenost, predvsem pa energija v različnih oblikah, do dela, v odnosu do ljudi, v predanosti,« je napovedala glasbeno gostjo Nušo Derenda.

Najuglednejši 2014

 

Glasbenica je po energično odpeti Energiji, eni najbolj prepoznavnih evrovizijskih popevek, oder prepustila Zlati Tavčar, direktorici družbe Tax-Fin-Lex, d. o.o. Ta je v svojem govoru izpostavila, da jo dejstvo, da dogodek poteka že deveto leto zapored, navdaja s ponosom, in da jo veseli, da tako eminentne naslove izbirajo uporabniki njihovega portala, torej strokovna javnost. Oni so tisti, ki določajo strokovnjake, ki si ta naziv zaslužijo. Prav tako je ponosna, da imajo na enem mestu zbrano vso veljavno zakonodajo ta trenutek, povezano s številnimi drugimi dokumenti. To pomeni, da lahko uporabniki z enega mesta dostopajo do več kot milijon informacij.

Najuglednejši 2014

 

Prva dama družbe se je dotaknila tudi termina ugled, saj jo je presenetila izjava nekega posameznika, da si želi ugled kupiti. Prepričana je, da se ugleda, ki je po njenem mnenju vrednota, ne da kupiti, temveč ga je možno zgraditi le s pokončno strokovno držo in le na dolgi rok. Lahko se ga tudi hitro izgubi. Zanj se je treba truditi, je dana beseda in je zaveza.

Podelitvi priznanj je nato sledil krajši pogovor direktorice družbe z dvema od prejemnikov nagrad (minister Mramor se dogodka žal ni mogel udeležiti, za priznanje se je zahvalil v izjavi). V ospredju pogovora je bil predvsem ugled v politiki, doseganje ciljev v pravni državi in osebna mnenja in misli nagrajencev.

Najuglednejši 2014

 

Svoje misli je z zbranimi obiskovalci v Modrem salonu Hotela Union najprej delil predsednik vlade, dr. Miro Cerar, ki mu je naziv najuglednjšega pravnega strokovnjaka pripadel že četrtič.

 

Ugled kot osebnost imate, prav tako v stroki. Kako pa je z ugledom v politiki? Je sploh možen?

Najprej lep pozdrav vsem prisotnim in hvala vsem tistim, ki ste glasovali zame. Ugled je prisoten v vseh sferah življenja. Če govorim o ugledu v politiki ali pravu, menim, da je zelo pomembno, da tako politik kot pravnik jemljeta ugled kot sredstvo in ne kot cilj. Namreč, če je človeku cilj, da postane ugleden, s svojimi dejanji ne koristi drugim. Če pa je ugled, kot ste sami rekli, moč doseči s prizadevnim delom in da z ugledom poskušaš doseči drug cilj za družbo, za sočloveka, ima potem to nek smisel. In zdaj, ko sem kot pravnik vstopil v politiko, se trudim, da tisto, kar so mi ljudje dobrega pripisali kot pravnemu strokovnjaku, uporabim kot dobro sredstvo tudi v politiki.

Najuglednejši 2014

 

Že v pogovorih v minulih letih ste za primarni cilj svojega delovanja postavili pravno državo. Sedaj ta cilj lahko uresničujete zares, kot politik. Kakšni so torej vaši cilji glede pravne države? Prvi obrisi se že nakazujejo ...

Lepo ste rekli prvi obrisi. Večina ljudi nas namreč obravnava, kot da smo v vladi že dve leti in pričakujejo od nas, da bo že vse narejeno. Je pa res. Eden mojih ključnih ciljev v vlogi predsednika vlade je, da v Sloveniji vzpostavimo delujočo pravno državo. To pomeni višjo pravno kulturo, boljšo zakonodajo, bistveno več spoštovanja obstoječe zakonodaje, manj nepotrebnih predpisov. Ta vlada si mora in si bo prizadevala za sprostitev administrativnih ovir, ki so v obupno veliki meri prisotne na vseh področjih. To seveda pomeni tudi pot v bolj pravično družbo. Česar pa zagotovo ne moremo doseči v samo treh mesecih. Gre za dolgoročen proces. Če želimo popraviti napake zadnjih deset, 15, tudi 20 let, vsaj do tiste mere, da bomo kot družba delovali normalno, da bomo vzpodbujali trajnostni razvoj ter dosegali socialno blagostanje, potem moramo razumeti, da vsega, kar smo zapravili v preteklih letih, ne bo mogoče nadoknaditi v enem letu. Ta vlada si bo prizadevala, da bi po najnujnejših začetnih korakih s konkretnimi projekti na pravnem področju dokazala, da slovenski narod zmore mnogo več kot mu pripisujejo. In do tega bomo postopoma tudi prišli. Prvi koraki že nakazujejo, da smo resni in da delamo s srcem.

Najuglednejši 2014

 

Bi lahko za konec, saj vemo, kako dragocen je vaš čas, dodali še kakšno vašo misel?

Misli je sicer veliko. Pomembo je, da se kot družba zavedamo nekaterih ključnih zadev, če želimo državo popeljati iz krize in tudi našim zanamcem omogočiti spodobno življenje.

Prvič, zavedati se moramo, da če neko stvar dolgo kvariš, ni hitrega načina za njeno popravilo. To je naš izziv, danes in tukaj. Za izhod iz krize bo potrebno več kot le nekaj mesecev, a prepričan sem, da nam bo uspelo.

Drugič, moramo biti bolj povezani, ustvariti več sinergij, več sodelovanja, ne samo v politiki, tudi sicer. Slovenci imamo namreč izjemne potenciale, izjemne posameznike in skupine. A ker smo premalo povezani, ker ni skupnega upravljanja in vodenja, to preprosto ne gre.

In tretjič, zmanjšati moramo količino neresnic in manipulacij v tej družbi. Tolikšne količine laži in manipulacij ne more prestati nobena družba, ne da bi zapadla v krizo. Menim, da potrebujemo veliko več elementarne poštenosti, »fair playa« ter višjo medijsko in pravno kulturo. Ne gre za floskule, temveč dejstva, ki so vidna vsakomur, ki gleda in posluša.

Najuglednejši 2014

 

Pred skladbo pevke Nuše Derenda, ki je zaključila letošnjo slavnostno podelitev priznanj, pa je na vprašanje o tem, kaj meni, kaj je tisto nekaj, kar je že deveto leto zapored prepričalo uporabnike portala Tax-Fin-Lex, da mu podelijo naziv najuglednejšega davčnega strokovnjaka, odgovoril mag. Ivan Simič: »Tisto, kar me loči od množice, je po mojem mnenju odlika, da me ni strah povedati, kar mislim, in ni me strah posledic, ki bi sledile izrečenim besedam. Poskušam delati v skladu s predpisi in biti nenehno prisoten na tržišču. Prav tako vsakokrat podam svoje mnenje, pa če se z zadevo strinjam ali ne. In to uporabniki portala znajo ceniti. To mi povedo in pokažejo v praksi in izven nje. Veliko je stvari, ki jih moramo postoriti, in zato tudi poskušam, da ne bi zaostajal. Tudi od nove vlade pričakujem, da ne bo zaostajala, da jo bo gnalo naprej, da bo znala pripraviti novo, boljše poslovno okolje. Opažamo namreč, da veliko tujih vlagateljev ne želi priti v Slovenijo, kar je velika nevarnost za nadaljni razvoj države.«

Najuglednejši 2014

Najuglednejši 2014

 

Priznanje za Najuglednejšega finančnega strokovnjaka za leto 2014 je naknadno prejel tudi minister za finance, dr. Dušan Mramor

V okviru dogodka za Najuglednejšega pravnega strokovnjaka, Najuglednejšega finančnega strokovnjaka in Najuglednejšega davčnega strokovnjaka za leto 2014 je priznanje za Najuglednejšega finančnega strokovnjaka od direktorice Tax-Fin-Lex Zlate Tavčar prejel še minister za finance dr. Dušan Mramor.

Ob tem je dejal: »V času, ko so vsa naša prizadevanja usmerjena v izhod Slovenije iz finančne krize, ki je precej zaznamovala naše življenje v zadnjih letih, je prejeti naziv najuglednejšega davčnega strokovnjaka zelo velika odgovornost. To priznanje razumem predvsem kot podporo našim naporom, ko smo v zelo kratkem času pripravili in uspešno sprejeli rebalans državnega proračuna za leto 2014 ter zastavili usmeritve in ukrepe za naprej.«

Najuglednejši 2014

 

Oglejte si celotno galerijo slik z dogodka na našem Facebook profilu!


Pripravil: Igor Đukić
Foto: Barbara Reya

Inventura – popis sredstev in virov sredstev 2014

Vida Oderpiše: Vida Oder, univ. dipl. ekon., Preizkušena davčnica, Preizkušena računovodkinja

S popisom sredstev in virov sredstev oziroma inventuro se ugotovi dejansko stanje le-teh in je osnova za uskladitev knjigovodskega stanja z dejanskim. Za izvedbo popisa je odgovorno poslovodstvo, ki mora zagotoviti ustrezne vire in kadre, da se popis izvede natančno. Izvedba popisa in uskladitev knjigovodskega stanja z dejanskim daje zagotovilo, da bo letno poročilo izkazovalo pošten prikaz z uravnoteženo in celovito analizo razvoja in izidov poslovanja družbe in njenega finančnega položaja, kot je to zahtevano z Zakonom o gospodarskih družbah.

Inventura oziroma popis sredstev in virov sredstev se izvaja zaradi uskladitve knjigovodskega stanja v poslovnih knjigah z dejanskim stanjem. Usklajujejo se količine in vrednosti. Pri razčiščevanju razlik med knjigovodskim in dejanskim stanjem je pomembno, da popisna komisija odkrije morebitne očitne napake v evidencah. Očitne napake je namreč priporočljivo popraviti pred evidentiranjem inventurnih viškov in manjkov.

Popis je lahko redni, zakonsko zahtevani, ali izredni. Za izredni popis se poslovodstvo lahko odloči kadarkoli, če ocenjuje, da evidence ne izkazujejo realnega stanja poslovanja.

Popis sredstev in virov sredstev, ki se mora izvesti vsaj enkrat letno, predpisuje sledeča zakonodaja:

Redni popis so zavezanci lahko začeli izvajati 60 dni pred presečnim datumom bilance stanja. Tisti, ki imajo poslovno leto enako koledarskemu, lahko popis izvajajo že od novembra, vendar morajo zagotoviti, da se gibanje sredstev od dneva popisa do presečnega datuma ustrezno upošteva.

Za izvedbo popisa poslovodstvo imenuje popisno komisijo. Pri tem mora upoštevati vsa dejstva, da ne pride do konflikta interesov, ker v popisno komisijo ne smejo biti imenovane osebe, ki so materialno odgovorne za posamezno vrsto sredstev oziroma virov sredstev. V popisno komisijo ne smejo biti imenovane niti osebe, ki nadzorujejo materialno in finančno poslovanje podjetja. Popisna komisija mora imeti najmanj tri člane.

Naloge popisne komisije so:

  • količinski popis sredstev in virov sredstev ter vpis dobljenih rezultatov v popisne pole,
  • primerjati dejansko stanje s knjigovodskim,
  • ugotavljati popisne razlike in
  • ugotoviti vzroke za nastanek popisnih razlik.

Popisna komisija mora v svojem poročilu opozoriti tudi na stanje posameznih sredstev, če so le-ta pokvarjena, neuporabna ali jim je potekel rok trajanja. Takšna sredstva ne predstavljajo inventurnih mankov. O njihovi nadaljnji usodi morajo, na osnovi pripomb popisne komisije, odločiti odgovorne osebe poslovnega subjekta.

Popisna komisija mora o rezultatih svojega dela pripraviti pisno poročilo. Poročilo popisne komisije obravnava organ, ki je odgovoren za odločanje o odpravi popisnih razlik. Poročilo mora vsebovati navedbe o razlikah med dejanskim in knjigovodskim stanjem, z opisom razlogov za nastale razlike in predlogom za njihovo odpravo. Popisne razlike se lahko odpravijo v breme podjetja ali v breme odgovorne osebe. Kako se bodo odpravile, je odvisno od vzrokov za njihov nastanek (kalo, malomarno ravnanje, kraja …). Zaželeno je, da popisna komisija pripravi priporočila za izboljšanje stanja.

Osebe, ki so odgovorne za posamezne vrste sredstev, morajo pred začetkom popisa pripraviti vse potrebno za nemoteno delo popisne komisije, ne smejo pa vplivati na potek popisa.

Kot je bilo v tem tekstu že poudarjeno, mora popisna komisija ugotoviti očitne napake v knjiženju, ki se pred ugotovitvijo popisnih razlik ustrezno popravijo. Zavedati se je treba, da se mora od popisnih primanjkljajev, skladno z določbami 7. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) (Uradni list RS št. 117/2006 do 101/2013) in 17. členom Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 141/2006 do 54/2013), obračunati in plačati davek na dodano vrednost, razen od:

  • primanjkljaja zaradi uničenj, ki so nastala zaradi višje sile,
  • primanjkljaja, ki je neločljivo povezan s procesom izdelave in predelave blaga,
  • primanjkljaja in uničenja iz naslova kala, razsipa, razbitja in okvare blaga, ki sta neločljivo povezana s skladiščenjem in prevozom blaga, v dejanskem obsegu, ki ne sme biti večji od običajnega, določenega s strani strokovnega združenja,
  • primanjkljaja oziroma izgube, ki je nastala zaradi tatvine oziroma kraje, če je o tem sestavljen policijski zapisnik.

Davka na dodano vrednost od primanjkljajev ne obračunajo tisti zavezanci za popis, ki niso identificirani za DDV ali pa sploh niso zavezanci za DDV.

Od določenih primanjkljajev se obračunajo tudi drugi posredni davki in sicer:

Ob pregledu nekaterih sodb Sodišča Evropskih skupnosti (Court of Justice of the European Communities – ECJ) oziroma danes Sodišča Evropske unije bomo ugotovili, da smo v sodni praksi Sodišča EU soočeni s primeri (ne)diskriminacije posameznih davčnih zavezancev v posameznih podobnih primerih v različnih državah članicah EU. Temu je tako zaradi na eni strani slabega upoštevanja 24. člena modela OECD in na drugi strani zaradi vloge Sodišča EU v primerjavi z domačimi sodišči in skrbi za učinkovitost načela nediskriminacije. Sodna praksa, ki jo je Sodišče EU vzpostavilo, razkriva, da ima zasnova nediskriminacije v povezavi s pravom EU pred seboj dolgo pot, preden bo dosegla želeno konsistenco.

Nevarnosti raznih oblik davčnih zlorab

Uvodoma poudarimo, da OECD nasprotuje dobropisom za neplačani davek. To stališče zagovarja, ker se pri takšnih dobropisih omogoča izogibanje plačila davkov. Da bi poudarili in ilustrirali vrsto zlorab, na katere so lahko zakonske določbe o takšnih »davčnih kreditih« ranljive, OECD ponazarja z nekaterimi primeri in nekaterimi prikazi v poročilu OECD prikazanih shem podrobnosti izogibanja plačila davkov v zvezi z dobropisi za neplačani davek v davčnih sporazumih med razvitimi ekonomijami in razvijajočimi se in nastajajočimi ekonomijami.

Posebni problemi nastajajo tudi pri obdavčenju skritih rezerv. V davčni zakonodaji nerealizirane rezerve pogosto niso predmet obdavčitve. Ta način odloga plačila davkov pa se kasneje nadomesti, ko pride do realizacije omenjenih rezerv. V čezmejnih situacijah lahko pride do težav, saj so lahko skrite rezerve realizirane oziroma uporabljene v drugi državi in ne v državi njihovega izvora. V skladu z nacionalno davčno zakonodajo oziroma davčno pogodbo pa do obdavčitve prej omenjenega načina realizacije rezerv ne pride, saj država nima pravice do obdavčitve, ali pa je ta omejena. V takšnem primeru je povezava med odlogom plačila in kasnejšo nadomestitvijo oziroma naknadno obdavčitvijo izgubljena. Prav zaradi omenjene težave mnoge države vključno z Nemčijo predpišejo izstopno obdavčenje, ko so sredstva prenesena v tujino, ali pa ko za podjetja ne velja neomejena davčna obveznost zaradi prenosa sedeža in/ali kraja poslovanja.

Takojšnja obdavčitev nerealiziranih rezerv pa je v nasprotju s pravom Evropske unije. V skladu s primerom Lasteyrie (Zadeva C-9/02) nekateri avtorji zahtevajo neomejen odlog obdavčevanja skritih rezerv, ki se prenašajo v tujino. Takšen odlog plačila pa pomeni veliko administrativno breme in lahko v končni fazi pripelje do neomejenega prenosa rezerv na račun držav, ki imajo visoko stopnjo obdavčitve. Sodišče EU je pripoznalo zaskrbljenost držav članic in pričelo z bolj obrambno naravnanostjo na področju temeljnih svoboščin v primeru M & S in bolj nedavno v primeru Oy AA (Zadeva C-231/05), kjer še ni znano, ali je takšna vrsta davčnega odloga dejansko v skladu z zahtevami zakonodaje EU.

Sodna praksa Sodišča EU je na podlagi Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju PDEU) postala eden ključnih dejavnikov pri oblikovanju davčnega sistema vsake države članice. V skladu s primerom Mark in Spencer (Zadeva C-466/03) toga omejitev olajšav v povezavi z izgubami podružnic na domačih tleh ni več dovoljena. Sodišče EU je sprevidelo nevarnost v obliki zmanjšanja trgovanja med državami, zato je skušalo rešiti problem in od držav članic zahtevalo omogočanje prenosa izgub tujih podružnic, če so izgube poravnane v državi ustanoviteljici (Zadeva C-231/05). Zaradi nedoslednega usklajevanja davčnih sistemov oziroma režimov ter davčnih stopenj držav članic lahko davčno načrtovanje podjetij privede do zmanjšanja trgovanja v celotni EU.

Vir: revija Denar – doc. dr.Boris Kostanjevec

V skladu s 7. točko 44. člena ZDDV-1 je plačila DDV oproščena dobava objektov ali delov objektov in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni, razen če je dobava opravljena, preden so objekti ali deli objektov prvič vseljeni oziroma uporabljeni, ali če je dobava opravljena, preden potečeta dve leti od začetka prve uporabe oziroma prve vselitve.
Zadevna določba 44. člena ZDDV-1 je prenesena v slovensko DDV zakonodajo na podlagi točke j) prvega odstavka 135. člena DDV Direktive, v katerem je navedeno, da države članice oprostijo plačila DDV dobave objektov ali delov objektov ter zemljišč, na katerih stojijo, razen tistih iz točke (a) člena 12(1). V skladu s slednjo določbo DDV direktive je obdavčena dobava objekta ali delov objekta in zemljišča, na katerem objekt stoji pred prvo uporabo.

V drugem odstavku 12. člena je v slovenski jezikovni različici DDV Direktive določeno, da države članice lahko namesto kriterija prve uporabe uporabljajo tudi drug kriterij, kot je obdobje od datuma dokončanja objekta do datuma prve dobave ali obdobje od datuma prve uporabe do datuma naslednje dobave, pod pogojem, da ta obdobja niso daljša od petih oziroma dveh let. Razumemo, da davčno svetovalna hiša to določbo interpretira tako, da država članica sicer lahko izbere, katero merilo bo uporabljala, ne more pa hkrati določiti dveh ali več meril.

Za razrešitev omenjenega vprašanja, je potrebno upoštevati DDV Direktivo v izvirnih jezikovnih različicah, saj se na stopnji snovanja evropske zakonodaje vse države članice srečujejo s težavami prevajanja množice besedil v vse uradne jezik Evropske Unije iz »izvirnega« jezika. V angleškem, nemškem in francoskem jeziku se zadevni tekst DDV Direktive glasi tako, da je razumeti, da lahko države članice uporabijo drug kriterij kot kriterij prve uporabe, saj nikjer ni uporabljen izraz »namesto« temveč »drug« (angleška različica: »Member States may apply criteria other than that of first occupation«, francoska različica: »Les États membres peuvent appliquer d'autres criteres que celui de la premiere occupation« ter nemška: ter DieMitgliedstaaten können andere Kriterien als dasdesErstbezugsbestimmen«).

V prid takemu tolmačenju drugega odstavka 12. člena DDV Direktive, naj navedemo še podobne zakonske pogoje za oprostitev plačila DDV v zvezi z dobavo nepremičnin, tudi v nekaterih drugih državah članicah:


Nizozemska
Dobava nepremičnin ni oproščena plačila DDV, če se je dobava nove ali prenovljene nepremičnine zgodila:

  • preden je bila nepremičnina dana prvič v uporabo;
  • na dan, ko je bila prvič dana v uporabo ali
  • med obdobjem dveh let, ko je bila nepremičnina prvič dana v uporabo.


Madžarska
Dobava nepremičnin ni oproščena plačila DDV v naslednjih primerih:

  • dobava se zgodi preden je nepremičnina prvič dana v uporabo (nova nepremičnina);
  • dobava se zgodi, ko je bila nepremičnina sicer že prvič dana v uporabo, vendar v obdobju med prvo uporabo in izdajo uporabnega dovoljenja še ni preteklo dve leti.

Poljska

Oprostitev plačila DDV pri dobavi nepremičnin ni možna v primerih, ko je dobava opravljena:

  • pred ali na dan prve uporabe nepremičnine;
  • v obdobju dveh let od prve uporabe in dobave nepremičnine.


Na podlagi navedenega menimo, da je 7. točka 44. člena ZDDV-1 ustrezno prenesena v slovensko DDV zakonodajo, saj lahko v skladu z DDV Direktivo država članica poleg kriterija prve uporabe uporabi še druge kriterije. Merili za obdavčitev nepremičnin pa se med seboj izključujeta, saj se jih uporablja v različnih situacijah. Ne veljata torej hkrati in ne prepuščata prosto odločitev davčnemu zavezancu, ali bo od prodaje nepremičnine obračunal DDV ali pa bo taka transakcija oproščena.

Dobava objektov in delov objektov, vključno z zemljišči, na katerih stojijo, je oproščena plačila DDV. Le če je predmet transakcije objekt oziroma del objekta, preden je prvič vseljen oziroma uporabljen ali preden potečeta dve leti od začetka njegove prve uporabe oziroma vselitve, je taka transakcija predmet DDV. V zadevnem primeru je potrebno upoštevati drugo merilo, saj je hotel že v uporabi. Ker pa od začetka prve uporabe hotela še nista minili dve leti, je potrebno pri prodaji hotela obračunati DDV.

Vir: pojasnilo DURS

Značilnost podjetij, ki delujejo v panogah z visokimi zahtevami po kakovosti in varnosti ter so zelo regulirane, so striktno urejeni sistemi vodenja z jasnimi strukturami in nadzornimi mehanizmi. Pogosto pa vzpostavljeni načini administriranja, ki sicer zagotavljajo stabilnost delovanja sistema, pripeljejo do rigidnosti in neučinkovitosti pri odzivanju na spremembe. Hkrati pa v zadnjih letih praktično ni panoge, ki se ne srečuje z intenziviranjem dinamike sprememb. Tudi tiste, ki so bile vsaj na videz temu nekoliko manj izpostavljene. Med takšne vsekakor sodi proizvodnja električne energije v jedrskih elektrarnah in posledično segment podjetij, ki kot pogodbeni partnerji sodelujejo pri nadgradnji in vzdrževanju zlasti vitalnih delov jedrskih elektrarn.

Za sektor energetike na splošno v primerjavi z večino drugih sektorjev velja, da so ciklusi od načrtovanja do začetka uporabe objektov za proizvodnjo in distribucijo daljši. Vpliv tega sektorja na gospodarske in okoljske razmere čedalje bolj presegajo nacionalne okvire in so praviloma zunaj časovnih okvirov posameznih mandatov uprav in vlad. Praksa kaže, da pri sprejemanju ključnih odločitev gre v prvi vrsti za uveljavitev političnih interesov, po tem še gospodarskih in na koncu za uveljavitev stroke v sprejetih okvirih. To se posledično kaže tudi v bistvenih razlikah v načinu in trajanju procesa umeščanja tovrstnih objektov v prostor v različnih državah in delih sveta. Tudi v fazi eksploatacije teh objektov so načrtovani vzdrževalni posegi praviloma del vnaprej pripravljenih programov, ki se jih načrtuje tudi nekaj remontnih ciklusov vnaprej. V zadnjem obdobju smo vendar priče velikim spremembam tudi v tem sektorju. Predvsem so posledica globalnih makroekonomskih sprememb, sprememb razporeditve gospodarske moči, svoje pa prispevajo negativne izkušnje pri izvedbi zahtevnejših projektov, kot so Olkiluoto 3 in TEŠ 6, če za ilustracijo omenimo zgolj dva izrazita primera.

Podjetja, ki večino svojih prihodkov ustvarjajo v tem sektorju, se zato srečujejo z novimi izzivi. Po eni strani je to veliko bolj zahtevno obvladovanje tekočih stroškov, po drugi pa zagotovitev nujne fleksibilnosti zaradi spremenjene dinamike sprejemanja ključnih odločitev in pogostih sprememb med izvedbo projektov. Pri tem bi poudarili predvsem spremembe na trgu električne energije, ker so borzne cene elektrike komaj nekaj odstotkov nad proizvodnimi cenami povprečno učinkovitih elektrarn. To stanje odpira vprašanja lastnikov, s katerimi se v preteklosti vodstva jedrskih elektrarn niso srečevala. Zato je proces odločanja postal zahtevnejši, čas med sprejetimi odločitvami in roki za izvedbo pa čedalje krajši. Marsikdaj to pomeni tudi nepričakovano spremembo odločitve že med samo izvedbo – podaljšanje/skrajšanje roka izvedbe ali celo ustavitev projekta.

Pomemben vzrok povečane zahtevnosti prilagoditve razmeram izhaja tudi iz dejstva, da se podjetja v teh verigah s tem v preteklosti niso srečevala, za razliko od podjetij v na primer avtomobilskih verigah. Po eni strani to zahteva korenito spremembo v načinu razmišljanja, da marsikaj ni več samoumevno, po drugi strani pa ustrezne prilagoditve v sistemih vodenja.

Del teh potrebnih prilagoditev se nanaša tudi na sistem projektnega vodenja. Samo projektno vodenje je kot orodje realizacij investicij, rednih remontov in modifikacij v teh verigah splošno sprejeto. Spremenjene razmere pa postavljajo dodatne zahteve v smislu bolj zahtevnega obvladovanja poslovnih prvin in sprememb znotraj ter zunaj projektov. Zato so omenjene spremembe dodatno pospešile uvajanje nekaterih sicer načrtovanih sprememb v podjetju, ki je predmet obravnave tega prispevka. Realizacija aktivnosti na področju izboljšanja učinkovitosti poslovnih procesov in nadgradnje sistema vodenja projektov, ki so bile pred nekaj leti prepoznane priložnosti, je namreč postala nujnost. To je predvsem pomenilo nadgradnjo sistema vodenja projektov v sistem obvladovanja portfelja projektov, z močno integracijo projektnih in linijskih procesov in njihovo postopno avtomatizacijo z uvajanjem učinkovitejših in medsebojno povezanih orodij informacijsko komunikacijskih tehnologij. To je zahtevalo bolj procesno razumevanje poslovanja s strani vseh udeležencev v poslovnih procesih in njihovo aktivno sodelovanje pri modeliranju procesov in njihovi optimizaciji. Del tega razumevanja je tudi zavedanje pomena pravočasne povratne informacije iz procesa zaradi učinkovitega obvladovanja sprememb, ne glede ali vzroki prihajajo iz samega procesa ali zunaj njega. Rezultat tega zavedanja je načrtovanje povratnih informacij oz. notranjega poročanja že v fazi modeliranja poslovnih procesov in upoštevanje potreb različnih udeležencev v procesu ne glede na poslovne funkcije, ki jih zastopajo.

Temeljni proces v naši organizaciji poslovanja je Vodenje projektov. Ostali procesi so podporni in usmerjeni k čim bolj učinkovitemu izvajanju temeljnega procesa. Vodenje projektov sestavljajo štiri faze:

  • ponudbena,
  • priprava projekta,
  • izvedba projekta,
  • zaključevanje projekta.

Temeljni proces se odvija znotraj petih programov, v katerih se izvajajo vsi projekti za zunanjega naročnika.

V izvajanje glavnega in vseh podpornih procesov se vključujejo različne službe in oddelki z izvajanjem vlog, ki so opredeljene v modelu organiziranosti projekta in v opisih posameznih procesov. V teh opisih se srečujejo vloge projektne in linijske organiziranosti. Z opredelitvami odgovornosti in pristojnosti ter poslovnih pravil se vzpostavlja pogoje za čim bolj optimalno izvajanje procesov ter povratne informacije za obvladovanje nenehnih sprememb na projektih.

Že od začetka finančne krize se v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: RS) intenzivno analizirajo podatki o poslovanju gospodarskih družb, o njihovem premoženjskem stanju in o razmerju kapitala ali prostega denarnega toka do višine bančnega, finančnega ali skupnega dolga teh podjetij. Z različnimi kazalniki analitiki poizkušajo priti do odgovora, na kakšen način pristopiti k zaustavitvi padanja gospodarskih aktivnosti in kako ponovno zagnati gospodarstvo v RS. Finančna kriza, ki je Slovenijo prizadela leta 2008, je po finančnih in kreditnih kanalih negativno vplivala na investicijsko dejavnost ter s tem povezano gospodarsko (ne)aktivnost slovenskih podjetij. Kljub razdolževanju, ki poteka vse od začetka krize, so naša podjetja še zmerom relativno visoko zadolžena, kar predstavlja po mnenju ekonomistov glavno coklo razvoja. Z rešitvijo tega problema se je država začela aktivno ukvarjati šele leta 2013, ko je začela s sanacijo bančnega sistema.

RS je v prvi fazi po DUTB (slabe banke) kapitalsko okrepila nekatere večje sistemske komercialne banke v RS. Načrtovalo se je, da bodo tako kapitalsko okrepljene banke intenzivneje pristopile h kreditiranju gospodarskih družb in na takšen način obrnile negativno gospodarsko rast v RS. Po enem letu delovanja delno saniranih bank in slabe banke DUTB seveda še ne moremo govoriti o končnih rezultatih takšnih ukrepov. Nekateri trenutni trendi pa kažejo na to, da pristop samo k sanaciji bančnega sistema ne bo dovolj. S sanacijo nekaterih večjih sistemskih komercialnih bank se nekako zdravijo samo posledice finančne krize, ne pa tudi problemi, ki so privedli do takšnega stanja v komercialnih bankah. Žarišče problemov so same gospodarske družbe, ki so po mnenju ekonomistov prezadolžene zaradi divje privatizacije, slabih preteklih poslovnih odločitev, slabe privatizacijske politike vseh preteklih vlad in navsezadnje tudi svetovne finančne krize.

Kakšen je obseg zadolženosti in število podjetij, ki so prezadolžena, in ali je to sploh gospodarski problem v RS, so poizkušale ugotoviti različne raziskave. Čeprav so bili v raziskavah uporabljeni več ali manj isti podatki Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES) so raziskovalci prišli do povsem različnih zaključkov. Ene raziskave kažejo na to, da je v RS veliko število gospodarskih družb, ki so po splošno znanih merilih prezadolžena, in da to predstavlja velik gospodarski problem. Spet druge raziskave dokazujejo nasprotno, da je prezadolženost problem ozkega kroga predvsem velikih podjetij. Vzroke tako različnih zaključkov je možno iskati v merilih, s katerimi so ugotavljali prezadolženost, v obsegu podjetij, ki so bila zajeta v raziskavah, in namenom, s katerimi so bile raziskave narejene. Vprašanje je, katere kazalnike sploh uporabiti in kako sploh določiti meje kazalnikov, pri katerih bi lahko z zanesljivostjo trdili, da je posamezno podjetje prezadolženo. Večina dozdajšnjih analiz in raziskav si je kot merilo prezadolženosti določilo kazalnik razmerja med finančnim dolgom podjetja in EBITDA. Nekatere analize upoštevajo še kazalnik razmerja med finančnim dolgom in kapitalom in celotnim dolgom in EBITDA.

Raziskava UMAR

Raziskava Urada za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljevanju: UMAR) o zadolženosti in razdolževanju slovenskih podjetij temelji na individualnih podatkih (bilancah stanja in izkazih poslovnega izida) vseh gospodarskih družb, registriranih v Republiki Sloveniji, ki jih je zbrala Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES). Za potrebe raziskave je UMAR razdelil podjetja na t. i. običajne gospodarske družbe in na vsa ostala podjetja, kot so holdingi, lizing hiše, podjetja z nič zaposlenimi in DARSA, ki bi lahko popačila dejansko sliko stanja na področju, finančne in kreditne zadolženosti slovenskih podjetij. Od skupno 61.312 gospodarskih družb v RS je bilo tako posebej analiziranih samo 38.209 običajnih gospodarskih družb.

Na osnovi kazalnika razmerja med finančnim dolgom in EBITDA v višini maksimalno 4,5 je UMAR v svoji raziskavi ocenil, da je bilo konec leta 2013 od skupno 38.209 običajnih gospodarskih družb v RS prezadolženih 32,5 odstotka, kar pomeni 12.418 družb. Običajne gospodarske družbe so zaposlovale 422.460 ljudi. V prezadolženih družbah je bilo zaposlenih 140.257 ljudi ali 33,2 odstotka vseh zaposlenih v običajnih gospodarskih družbah. Prezadolžene družbe so imela 23,5 milijarde dolgov oziroma 57,8 odstotka vseh dolgov običajnih gospodarskih družb V prezadolženih družbah so prevladovali finančni dolgovi v višini 15,85 milijarde evrov, kar je predstavljalo 72,4 odstotka skupnih finančnih dolgov običajnih gospodarskih družb.3

Med 12.418 prezadolženimi družbami je bilo 0,6 odstotka ali 74 velikih družb, 2,5 odstotka ali 310 srednje velikih družb, 19,5 odstotka ali 2.421 malih družb in 77,4 odstotka ali 9.613 mikro družb .

Po podatkih UMAR je imelo trideset najbolj zadolženih družb konec leta 2013 kar tretjino (5,3 milijarde) finančnega in tretjino celotnega dolga (7,1 milijarde). Te družbe so zaposlovale okoli 30.000 ljudi, kar je predstavljalo 7 odstotkov vseh zaposlenih oziroma 21,4 odstotka zaposlenih v prezadolženih družbah in so ustvarila 4 odstotke dodane vrednosti običajnih gospodarskih družb.

UMAR v raziskavi ugotavlja, da ima sicer zelo malo število družb velik obseg presežnega dolga, da pa te družbe s stališča celotnega narodnega gospodarstva nimajo večjega vpliva. Večji vpliv na gospodarsko rast imajo ostale prezadolžene družbe, kjer je 26 odstotkov vseh zaposlenih oziroma 78,6 odstotka vseh zaposlenih v prezadolženih družbah in ustvarijo večji del dodane vrednosti.

Vir: revija Denar – mag. Boris Pfeifer

V skladu z napovedmi ministra Dušana Mramorja je finančno ministrstvo objavilo predlog zakona o obdavčitvi sladkih pijač. Po pričakovanjih se bo davek prevalil na potrošnike, cene pijač pa se bodo zvišale za deset odstotkov. Rok za pripombe k predlogu, ki mu proizvajalci pijač ostro nasprotujejo, je 8. december.

Kot v predlogu zakona o posebni trošarini na brezalkoholne pijače z vsebnostjo sladkorja oz. sladil predlaga finančno ministrstvo, bo posebna trošarina veljala za pijače, ki na liter vsebujejo več kot 10 gramov sladkorja.

Poleg brezalkoholnih pijač bodo s posebno trošarino obremenjeni tudi pripravki za pijače v obliki sirupov, praškov, tablet ali v drugih oblikah ter energijske pijače.

Obdavčitev s posebno trošarino je predvidena po progresivni lestvici. Brezalkoholne pijače z vsebnostjo sladkorja bodo glede na količino sladkorja obdavčene s petimi ali desetimi centi na liter, brezalkoholne pijače z vsebnostjo sladil pa z desetimi centi na liter.

Deset centov trošarine bo treba obračunati tudi od vsakega litra pripravka za pijače v obliki sirupa ter vsakega kilograma pripravka za pijače v obliki praškov ali tablet, 20 centov pa od vsakega litra energijske pijače.

Posebna trošarina tako ne bo veljala za vode in mineralne vode brez dodanega sladkorja in sladil, sadne in zelenjavne sokove, nektarje, brezalkoholna piva brez ali z dodatkom brezalkoholne pijače, brezalkoholne pijače, ki so slajene s steviol glikozidi, ter živila za dojenčke, majhne otroke in za posebne zdravstvene namene.

Zdaj so brezalkoholne pijače obremenjene z davkom na dodano vrednost v višini 9,5 odstotka pri nakupu v trgovini oz. 22 odstotkov v lokalih. Dodatno obremenitev s posebno trošarino je minister Mramor napovedal v okviru iskanja dodatnih proračunskih prihodkov za leto 2015, prinesla pa naj bi 4,7 milijona evrov letno.

Osnutek zakona ob tem kot poglavitni cilj obdavčitve sladkih pijač izpostavlja upočasnitev rasti porabe sladkih brezalkoholnih pijač, s čimer naj bi prispevali k manjšemu vnosu enostavnih in prostih sladkorjev v prehrano ljudi, dolgoročno pa k zboljšanju zdravstvenega stanja predvsem mlajše populacije, ki v pretežni meri posega po teh pijačah.

Zavezanci za obračun posebne trošarine bodo proizvajalci in uvozniki brezalkoholnih pijač, ki pa jo bodo imeli možnost prevaliti na potrošnike. Na ministrstvu tako ocenjujejo, da se bodo cene pijač v prodaji na drobno in gostinstvu v povprečju zvišale za deset odstotkov.

Vir: STA

Vlada je za obravnavo v DZ pripravila predlog sprememb zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, s katerim bi rok za uskladitev statusa zavarovanca za nekatere skupine upokojenih samostojnih podjetnikov podaljšali za eno leto, torej na 31. december 2015.

Do konca leta 2015 se morajo posamezniki odločiti, ali bodo opravljali dejavnost in plačevali prispevke ali pa se bodo odločili za zaprtje dejavnosti in uživanje pokojnine.

Kot je na novinarski konferenci po seji vlade dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, bodo v letu 2015 glede na dogovor Ekonomsko-socialnega sveta pripravili sistemsko rešitev za vprašanje dela med upokojenci.

Podaljšanje roka za uskladitev statusa, ki ga prinaša predlog sprememb zakona o matični evidenci, zajema upokojence, ki so imeli zakonito odprt s. p., ker so izpolnjevali pogoje za izvzem iz zavarovanja, študente, ki imajo odprt s. p., družbenike, ki bi morali biti po pokojninskem zakonu vključeni v zavarovanje, niso pa izpolnjevali pogoja za vključitev v zavarovanje po prejšnjih predpisih, so zapisali na ministrstvu za delo.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je zaradi izvedbe novega pokojninskega zakona glede prekrivanja dvojnih statusov uskladil evidence, iz katerih je bilo razvidno, da so nekatere upokojene osebe opravljale dejavnost v nasprotju s pokojninsko zakonodajo, posledično pa te osebe v tem času ne bi bile upravičene do izplačevanja pokojnine.

Tem osebam je bila izdana odločba o ugotovljeni lastnosti zavarovanca, posledično pa bi te osebe morale plačati prispevke za obdobje do pet let nazaj in vrniti preveč izplačane pokojnine za obdobje tudi do treh let.

Zaradi takšnega nesorazmernega posega predlog sprememb določa oprostitev vračila pokojnin in plačila prispevkov za upokojene samostojne podjetnike, ki jim je zavod izdal odločbe, ter vse upokojence, ki so opravljali delo ali dejavnost na dan 31. december 2012 in ki bi morali biti vključeni v zavarovanje, pa jim zavod še ni izdal odločbe.

Ti upravičenci se bodo morali v roku enega leta od uveljavitve sprememb zakona o matični evidenci odločiti, ali bodo delali in bodo vključeni v zavarovanje ali pa se bodo upokojili. Če tega v tem roku ne bodo storili, bo posredoval zavod po uradni dolžnosti.

Do oprostitve vračila pokojnin in plačila prispevkov pa ne bodo upravičeni vsi upokojenci, ki so odprli s. p. po 1. januarju 2013. Za te osebe v celoti velja zadnji pokojninski zakon in preprečevanje prekrivanja statusa zavarovanca s statusom upokojenca. Prav tako do oprostitve vračila pokojnin in plačila prispevkov ne bodo upravičeni vsi tisti upokojenci, ki imajo že pravnomočne odločbe do dne 31. december 2012 in so te odločbe tudi bile izvršene.

Vlada je pripravila tudi spremembe zakona o zaposlovanju in zaposlitveni rehabilitaciji invalidov, ki so pripravljene v luči racionalizacije javne porabe. Zakon ne prinaša nobenih sprememb za zaposlovanje invalidov, zanje bodo delodajalci še naprej oproščeni plačila prispevkov.

Bodo pa po novem invalidska podjetja za neinvalidne delavce oproščena plačila prispevkov za socialno varnost le do višine trikratnika minimalne plače, to je 2367,45 evra. Za vse neinvalidne delavce, katerih plača je višja, bodo invalidska podjetja morala plačati prispevke za socialno varnost v razliki od 2367,45 evra do dejanske plače delavca neinvalida. Na podlagi tega ukrepa bo prihranek znašal okoli tri milijone evrov na letnem nivoju, so zapisali na ministrstvu.

Vir: STA

Novi predpisi:
Spremenjeni predpisi:
Novi predlogi zakonov:

Zakon meseca je ZAKON!

V mesecu DECEMBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:

in vse njegove pretekle verzije.

Nekaj dejstev o zakonu:

Število novosti s področja ekologije:

EKO-LEX, od 26.11.2014 - 2.12.2014 PRAVNI VIRI
TEMATSKI SKLOP URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
EKO-LEX 11 novosti 2 novosti 4 novosti

V tem tednu izpostavljamo:

V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:

Lex-kliping, od 26.11.2014 - 2.12.2014 PRAVNI VIRI
PODROČJA URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
P
R
A
V
N
A


P
O
D
R
O
Č
J
A
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU 9 novosti 5 novosti 3 novosti 3 novosti 5 novosti 6 novosti
2. UPRAVNO PRAVO 1 novost 1 novost 3 novosti
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO 3 novosti 1 novost 1 novost 1 novost
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 2 novosti 23 novosti 2 novosti 5 novosti 1 novost
5. JAVNE FINANCE 7 novosti 20 novosti 1 novost 6 novosti 10 novosti 6 novosti
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 5 novosti 37 novosti 2 novosti 14 novosti 1 novost
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 4 novosti 16 novosti 2 novosti 2 novosti 9 novosti
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA 2 novosti 1 novost 5 novosti 8 novosti 3 novosti
9. ZDRAVSTVENI SISTEM 3 novosti 3 novosti
10. MEDNARODNI ODNOSI 1 novost 9 novosti 1 novost
11. OBČINE 35 novosti

Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!

Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .