TFL Glasnik:
Dr. Danica Purg, vaša pot je zavidljiva, od direktorice in dekanje prve poslovne šole na Brdu pred 27 leti do predavateljice na številnih mednarodnih univerzah, mednarodne dekanje leta 2010, avtorice treh knjig in še česa. Na kaj ste najbolj ponosni?

Danica Purg:
Ponosna sem na to, da sem imela - sprva v srednji in vzhodni Evropi, sedaj pa tudi širše - določen vpliv na razvoj menedžmenta, zlasti v smislu inovacij in dvigovanja morale pri dekanih in profesorjih menedžmenta, ki prihajajo iz dinamičnih družb (t.i. dynamic societies), ki jim pogosteje rečejo kar 'emerging economies'. Sama raje uporabljam izraz dinamične družbe, saj vendar ne gre samo za trg, temveč za družbo kot celoto.

Pred 25 ali 26 leti sem ugotovila, da potrebujemo v vzhodni in srednji Evropi vsaj 2500 profesorjev menedžmenta. In sem se vprašala, kaj bi posameznik lahko storil, da bi prišel do teh profesorjev? Odločila sem se, da ustanovimo akademijo za profesorje menedžmenta (t.i. IMTA). Izobraževanje je ravno minuli teden začela nova, že 14. skupina. Doslej je to akademijo zaključilo že 450 ljudi iz 37 držav. Odločili smo se tudi, da bomo nagradili ljudi na področju menedžerskega izobraževanja: dekane, ki vodijo najboljšo poslovno šolo, najbolj inovativne profesorje, najboljše raziskovalce ipd. Vse z namenom, da bi dvignili standarde in kakovost poučevanja menedžmenta. Precej nam je pomagal tudi George Soros, zlasti finančno, saj je namenil okoli 10 milijonov dolarjev za izobraževanje profesorjev in dekanov, v okviru združenja managerskih šol CEEMAN, ki sem ga natanko pred 20 leti ustanovila in ga še vedno vodim.

Če pa vam odgovorim še z zornega kota IEDC-Poslovne šole Bled, je bilo moje prvo spoznanje, ko sem prevzela to vlogo, naslednje: sam ne moreš doseči veliko. Zato sem se odločila promovirati povezovanje. Opazovala sem, kako so Rusi, Romuni, Poljaki in drugi uvažali profesorje menedžmenta iz ZDA. A tam je vendar povsem drugačen sistem kot pri nas! Sama sem se vedno raje ozirala po skandinavskih državah, ki imajo bolj socialni sistem. Pa še nekaj velja: nobena klinika ne posoja svojih najboljši kirurgov. Tako tudi naša regija ni nikoli dobila najboljših profesorjev. Zato sem na vsakem srečanju managerskih šol govorila o tem, da je 'samo najboljše dovolj dobro', da se moramo v srednji in vhodni Evropi bolj povezati, graditi na svojih sposobnostih itd. Saj smo vendar dovolj izobraženi, široko razgledani, dovolj znamo.

Zadnja leta v CEEMAN-u pa opažamo, da samo še polovica članov prihaja iz vzhodne in srednje Evrope. Bazen še širi – vse več jih je iz Latinske Amerike, Afrike, Azije, pa tudi iz zahodne Evrope in Amerike.

To, da sem letos postala predsednica upravnega odbora gibanja Načela odgovornega poslovnega izobraževanja (PRME, ki združuje skoraj 500 poslovnih šol in univerz iz 80 držav, op. ur.), je eden mojih največjih uspehov. Sprva so bili namreč Američani in ostali člani iz zahodne Evrope proti, da bi se CEEMAN sploh vključil v to združenje. Menili so, da je to njihov privilegij, zato smo morali kar dolgo čakati, da so nas sploh sprejeli v upravni odbor.

TFL Glasnik:
Ali se v Sloveniji sploh zavedamo, kaj imamo?

Danica Purg:
Ko sem bila mlajša, sem imela občutek, da doma ne dobim takšnega priznanja kot zunaj. Zdaj me to prav nič ne moti, saj se ne da tega dojeti, če nisi poleg! Sam pa se tudi ne moreš kar naprej hvaliti, kaj vse si dosegel.

TFL Glasnik:
Kako ste se kot predsednica gibanja Načela za odgovorno poslovno izobraževanje PRME odzvali na vse to, kar se dogaja v Sloveniji? Da ne omenjam vsega, kar se je dogajalo v Sloveniji v poslovodenju. Na dnu smo in me zanima, kakšno je vaše sporočilo poslovnim Slovencem?

Danica Purg:
V intervjujih ali javnih nastopih vedno in posebej poudarjam, da ni pomembno zgolj znanje, ampak predvsem vrednote. Na IEDC-Poslovni šoli Bled smo že pred 23 leti vpeljali etiko kot obvezni predmet naših daljših izobraževalnih programov. Edini način, da si na dolgi rok uspešen, je, da si pošten. Nepoštenje prej ali slej odkrijejo. Primer Siemensa, denimo kaže, da se nepoštenje tudi finančno ne izplača. Prekrškov so naredil za 1,3 milijarde dolarjev, kazen pa je znašala 1,6 milijarde.

TFL Glasnik:
Kakšne lastnosti mora imeti dober menedžer?

Danica Purg:
Imeti mora štiri sklope lastnosti. Prvič, znanje in razgledanost, drugič, komunikacijske in pogajalske spretnosti, sposobnost delovanja v timu in predvsem dobro upravljanje prioritet. Če v krizi izbereš napačne prioritete, potem zagotovo propadeš. Noben menedžer ni propadel, ker ni bi finančni strokovnjak, temveč zaradi napačnih prioritet, ter zato, ker ni znal skomunicirati svoje vizije oziroma strategije. In seveda, propadel je, če je prevaral ljudi. Prepričana sem, da dobrega menedžerja zaznamujejo predvsem prave osebnostne lastnosti: energija, poštenost, osebna integriteta, občutek za to, kaj je prav in kaj ne, odprtost v svet, podjetniška žilica in pripravljenost tvegati.

TFL Glasnik:
Omenili ste, kaj nam manjka. Kakšni smo sicer Slovenci kot menedžerji? To se ta trenutek najbolj išče. Zanima me, ali sploh imamo potencial med ljudmi?

Danica Purg:
Slovenci nimamo dovolj poguma za tveganje, pa tudi ambicije niso dovolj velike. Mislim, da ne bi bilo slabo, če bi v prihodnje nekaj menedžerjev tudi uvozili.

TFL Glasnik:
To bi bil vaš predlog?

Danica Purg:
Da, in ne samo zato, ker jih ne bi imeli dovolj. Poanta je v tem, da je pametno imeti ljudi različnih kultur, ljudi različnih pogledov.

TFL Glasnik:
Pa smo jih sposobni in pripravljeni sprejeti?

Danica Purg:
To je drugi in večji problem. V moji službi, tudi med zaposlenimi, je veliko tujcev, zato se ves čas trudim, da bi morali na sestanku govoriti angleško. Mi smo mednarodna šola in ne moremo pričakovati, da bo 20 ali 30 ljudi v razredu začelo govoriti slovensko. Kar ne pomeni, da nisem skrbna do slovenščine. Nasprotno, materni jezik zelo globoko cenim. Zato na šoli ustvarjamo takšno okolje, da tuji študenti vzljubijo našo državo in postanejo njeni ambasadorji. Ne pozabimo na pomen povezovanja, naši diplomanti ostanejo povezani tudi po zaključku študija, imamo 15 alumni klubov po vsem svetu.

TFL Glasnik:
Kakšni načrti pa so pred vami?

Danica Purg:
Kratkoročno: rada bi bolj pomagala državi iz krize. Naredili smo predlog za vlado in za banke, da bi zadolženim podjetjem pomagali z izobraževanjem in s svetovanjem.

Srednjeročno bi rada še bolj aktivno pomagala pri izobraževanju menedžerjev v kulturi, zdravstvu in turizmu.

Dolgoročno, pa bi pomagala, da se Slovenija še bolje umesti na zemljevid sveta na področju razvoja liderstva, saj tudi majhna država seže daleč. Rada bi pomagala, da bi prek tega izobraževanja liderji postali bolj odgovorni. Vsak človek mora biti naprej poštena osebnost, šele potem je lahko dober voditelj.

Moja velika strast so inovacije v menedžerskem izobraževanju in tu je še veliko za postoriti. Staromodno je, da udeleženci sedijo in poslušajo, človeka se mora izobraževanje dotakniti. Verjetno smo prva šola na svetu, ki je zaposlila umetnika, pianista iz Kanade. Ima magisterij iz klavirja, doktoriral pa je na področju filozofije in sociologije. Iz istega razloga organiziramo tudi seminarje v Sarajevu. Le skozi pogovor in resnično izkušnjo lahko naši udeleženci podoživijo to, kar so lokalni prebivalci doživeli med vojno. V Sarajevu se nam pridruži režiser Haris Pašović. Skratka, trudimo se oblikovati takšne izobraževalne seminarje in programe, ki z inovativnimi metodami odprejo nov pogled na voditeljstvo. Čas, v katerem živimo, namreč zahteva od vodij, da vodijo drugače kot doslej, da so, konec koncev, tudi sami bolj ustvarjalni in inovativni in da imajo pred očmi širši pomen vsega, kar počnejo.

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Žiga Okorn, http://www.okorn.si