Branka Slinkar je od leta 1995 lastnica in direktorica družbe Xnet Kompas, ki se ukvarja z različnimi informacijskimi rešitvami in je pomembna tako na slovenskem trgu kot v tujini. Za njihovimi strokovnjaki se ozirajo tudi svetovni računalniški giganti. »Ponosna sem na pripadnost, odgovornost, posluh za potrebe strank in strast do dela, ki jo izkazujejo zaposleni. Večkrat so mi že rekli, da je Xnet prava valilnica odličnih kadrov. Na to sem res ponosna,« je dejala naša današnja sogovornica v rubriki Pogovor.
V pravnem članku nam Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav., predstavlja prispevek z naslovom Sodba v zadevi C-601/13 (Ambisig – Ambiente e Sistemas de Informaçao Geográfica SA proti Nersant – Associaçao Empresarial da Regiao de Santarém, Núcleo Inicial – Formaçao e Consultoria Lda. Sodba v zadevi C-601/13 (Ambisig) je brez dvoma ena pomembnejših sodb, ki jih je letos izdalo Sodišče EU na področju skupnostnega prava o javnem naročanju.
V današnji Temi tedna nam Dunja Verbajs, davčna svetovalka, predstavlja drugi del članka z naslovom Prenos podjetja s.p. na pravnega naslednika z enakim statusom in preoblikovanje podjetja s.p. v novo oz. na prevzemno kapitalsko družbo (d.o.o.). Omenja, da na odločitev za prenos podjetja s.p. na pravnega naslednika s.p. oz. preoblikovanje podjetja s.p. v novo oz. na prevzemno kapitalsko družbo (d.o.o.) vpliva veliko dejavnikov.
Vabljeni k branju!
TFL Glasnik:
Ga. Branka Slinkar, za vami je zelo zanimiva podjetniška pot. Od leta 1995 ste lastnica in direktorica družbe Xnet Kompas, ki se ukvarja z različnimi informacijskimi rešitvami in je pomembna tako na slovenskem trgu kot v tujini. Na kaj ste v svoji karieri najbolj ponosni?
Branka Slinkar:
Najpomembneje je to, da so ljudje, ki tu delajo, zares najboljši specialisti, vse bolj iskani tudi v tujini, in da imajo odlične delovne razmere ter možnosti za svoj karierni razvoj. Večino smo sami vzgojili, saj so pri nas začeli delati kot študentje in so postali vrhunski specialisti. Z Microsoftom imamo večkrat težave, ker nam skače v zelje in vzame koga. Na drugi strani sem ponosna na pripadnost, odgovornost, posluh za potrebe strank in strast do dela, ki jo izkazujejo zaposleni. Večkrat so mi že rekli, da je Xnet prava valilnica odličnih kadrov. Na to sem res ponosna.
TFL Glasnik:
Koliko zaposlenih pa imate?
Branka Slinkar:
Zdaj nas je skupaj od 18 do 20, nekaj je zunanjih sodelavcev in študentov, kaže pa se potreba, da bomo zaradi novih projektov širili ekipo.
TFL Glasnik:
Kakšna je sploh danes situacija v IT-panogi? Vi ste specializirani za izdelavo posameznih projektov po naročilu in za izobraževanje. V podjetju je ogromno znanja, vemo pa, da je kriza prinesla ravno v IT-panogo veliko krčenje stroškov, enako na strojni kot na programski strani. Najlažje je bilo v podjetjih zamahniti z roko v slogu: saj so ti računalniki še dobri. So potrebe vendarle večje?
Branka Slinkar:
Stagnacija je trajala šest ali sedem let in je zdaj prenova nujna. Res je, najprej so krčili stroške na tem področju in običajno najprej odleti s seznama izobraževanje. Kažejo se znamenja oživljanja in večjega povpraševanja, saj je bilo varčevanje res predolgo. Prav tako v podjetjih že ugotavljajo, da bi bilo treba dati ljudem nekaj novega znanja, da bi lahko posodobili tehnologije in izkoristili tisto, kar že plačujejo po licenčnih pogodbah, in da bi imeli v resnici tudi nekaj od tega.
TFL Glasnik:
Torej se je cikel oživljanja IT-panoge začel ravno pri izobraževanju. Kako pa je z naročili v državi, torej v javnem sektorju, kjer veljajo pravila javnega naročanja?
Branka Slinkar:
Zelo žalostno. Edino merilo je najnižja cena, če pa ponujaš kakovost pred ceno, nisi konkurenčen. Pojavljajo se ponudniki z dumpingom in so tudi naročniki že nezadovoljni, saj se zavedajo, da si s smešno nizko ceno ne moreš zagotoviti kakovostne storitve. Vedno se na dolgi rok izkaže, da so najcenejše stvari vedno najdražje, zato se niti ne prijavljamo na takšne razpise, ker si vnaprej obsojen na propad.«
TFL Glasnik:
Postavili ste si ceno in dobro veste, koliko stane, če hočeš imeti strokovnjake. Ker si tudi država postavlja svojo ceno, pač ne dobiva vrhunskih storitev. Mislite, da bo sprememba zakonodaje pomagala – ključna sprememba v ZJN-3 govori ravno o tem, da ni več merilo najnižja cena, temveč ekonomsko upravičena cena, kar pomeni, da bodo implicitno upoštevani tudi druga merila?
Branka Slinkar:
Zelo si želim tega, a ne le zaradi nas, temveč predvsem zaradi naročnikov. Zlasti javna uprava se tega zelo zaveda, dobro vedo, da ne dobijo tega, kar potrebujejo, vendar imajo zdaj zvezane roke. Pogosto nas kličejo, naj pridemo na intervencijo in naj popravljamo tisto, česar nekdo ne zna oziroma se uči, a se ni naučil. Mi pa ne moremo delati za najnižjo ceno, saj gre vsak naš specialist vsako leto, in ne le za en teden, v ZDA na dodatno usposabljanje. To pa stane.
Ne mine teden, da ne bi kateri od naših specialistov dobil ponudbe iz tujine, kar pa je druga plat zgodbe. Hkrati je to dokaz več, kako dobri so.
TFL Glasnik:
Torej delate večinoma za podjetja. Kako pa se podjetja odzivajo pri naročanju? Znajo oceniti strošek, ki prinaša vrhunske strokovnjake?
Branka Slinkar:
Zelo je odvisno od podjetja, nekateri iščejo strokovnost in kakovost, drugi žal samo ceno. V bistvu gre za majhno igro živcev. Po eni strani se vsega močno zavedajo, še vedno pa igrajo na najnižjo ceno, iščejo dodatne popuste ipd., vse v slogu: veste, mi moramo dobit tri ponudbe … Zelo je naporno.«
TFL Glasnik:
Stvari smo res razvrednotili in se je težko vrniti k pravim cenam.
Branka Slinkar:
Žal res. Ljudje tudi v trgovinah že ugotavljajo, da popusti vendarle pomenijo slabšo kakovost, da še kruh ni več takšen, da … Temu sama rečem kar kuponko sindrom: 70- do 90-odstotni popust, 2 za 1 ipd. Žal ljudje povsod pričakujejo velike popuste, ker so zanemarili, za kaj pri kuponih v resnici gre.
TFL Glasnik:
Smo Slovenci IT-narod, kot večkrat slišimo? Smo narod inženirjev? Koliko pa znamo biti tudi dobri uporabniki teh rešitev?
Branka Slinkar:
Kar naredimo mi, se dosti dobro uporablja, saj podjetja naročajo rešitve, pisane njim na kožo. Ogromno delamo spletnih aplikacij in spletnih strani, portale, intranete. Delali smo denimo tudi rešitve za to, kako se mešajo betoni po določenih recepturah, specifične aplikacije za turistične agencije.
Najzanimivejši in za slovenske razmere tudi najbolj neobičajen je bil projekt za evropske igre v Bakuju, kjer smo skrbeli za vso Microsoftovo infrastrukturo. Skrbeli smo, da so imeli organizatorji, novinarji, športniki in vsi drugi udeleženci iger na voljo vse potrebne informacije. Lepa izkušnja o tem, kako se tako veliko stvari organizira v ozadju.
Slovenci imamo zelo dobre specialiste, tudi v računalništvu. Če gledam le našo ekipo, je zares vrhunska, kar potrjuje tudi to, da se dogaja, da se na posameznike obračajo veliki igralci iz tujine in rečejo: tebe bi potrebovali za ta zahteven projekt. Imamo človeka, ki je s svojim znanjem med tremi takšnimi na svetu. Imamo avtorje knjig, ki so na Amazonu med desetimi najbolje prodajanimi, a se o teh temah pri nas sploh ne govori. To so ljudje, ki podajajo revizije na Microsoftove tehnologije in sodelujejo pri Microsoftovem razvoju. Na to bi morali biti ponosni, tu je naša prihodnost.
TFL Glasnik:
Kakšno je vaše sporočilo Slovencem?
Branka Slinkar:
Preskromni smo, da bi govorili o takih uspehih. Pa bi morali, in to na glas. Še posebno ker so vsi ti uspehi plod trdega dela in odrekanja. Tako je tudi v informatiki in ne le v športu. Tega se naš trg premalo zaveda, da bi znal to ceniti. Da bodo za svoj denar izbrali strokovnjaka in ne mojstra iz garaže. Cenimo znanje in s trudom prislužen denar. Zato kupujmo po načelu: nisem tako bogat, da bi poceni kupoval. Tudi sicer imam rada ljudske modrosti. Če bi jih večkrat upoštevali, bi nas glava redkeje bolela.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Jure Horvat
piše: Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Sodba v zadevi C-601/13 (Ambisig) je brez dvoma ena pomembnejših sodb, ki jih je letos izdalo Sodišče EU na področju skupnostnega prava o javnem naročanju. Navedena sodba namreč končno daje odgovor na vprašanje o tem, ali je reference (pretekle izvedbe, pretekle izkušnje) mogoče uporabiti izključno kot pogoj za ugotavljanje sposobnosti ponudnika ali pa tudi kot merilo za izbiro najugodnejše ponudbe. Odgovor na omenjeno vprašanje je za vsakogar, ki je zaposlen v nabavni službi zasebnega podjetja, jasen: reference potencialnega dobavitelja so pomemben dejavnik, ki kaže na pričakovano kvaliteto izvedbe naročila in ki (na strani naročnika) posredno omejuje poslovne rizike povezane z izvršitvijo dobave. Zato referenc pri izbiri bodočega sopogodbenika ni modro spregledati.
Vendar je v zapletenem svetu prava javnih naročil do nedavnega veljalo drugačno pravilo: pri oddaji javnega naročila je reference dovoljeno uporabiti le kot pogoj za ugotavljanje usposobljenosti ponudnika, prepovedano pa jih je uporabiti kot merilo za izbiro najugodnejše ponudbe. Kako daleč od razmišljanja v praksi nabavnih služb (ne le pri zasebnih ampak tudi javnih naročnikih) je takšno stališče, dokazuje dejstvo, da je sodba v zadevi C-532/06 (Lienakis), s katero je Sodišče EU skozi precedenčno pravo praktično uzakonilo prepoved uporabe referenc kot merila za izbiro najugodnejše ponudbe, sčasoma dobila sloves ene od najbolj polemičnih in največkrat komentiranih sodb tega sodišča na področju oddaje javnih naročil. Če nič drugega je sodba v zadevi C-601/13 (Ambisig) polemike v tej smeri enkrat za vselej zaključila.
Spor
V zadevi C-601/13 je šlo za spor med družbo Ambisig — Ambiente e Sistemas de Informaçao Geográfica SA (družba Ambisig) in naročnikom združenjem Nersant – Associaçao Empresarial da Regiao de Santarém (združenje Nersant) glede odločitve razpisne komisije naročnika, da na podlagi objavljenih meril za izbiro najugodnejše ponudbe v postopku oddaje javnega naročila za izvedbo storitev izobraževanja in svetovanja v okviru projekta »Move PME – področje kakovost, okolje, varnost in zdravje pri delu, varnost hrane – Moyen-Tage – PME«, na prvo mesto uvrsti družbo Iberscal – Consultores Lda (družba Iberscal). V obravnavanem primeru je združenje Nersant v razpisnih dokumentih določilo, da bo naročilo oddalo na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki bo določena ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:
A) Ocena skupine (40 %) - pri določitvi tega dejavnika se upoštevajo sestava skupine, dokazane izkušnje in analiza življenjepisov;
B) Kakovost in prednosti ponujene storitve (55 %) – ob upoštevanju naslednjih (pod)meril: i) Celovita ocena predlagane strukture, vključno z delovnim programom (od 0 do 20 %); ii) Opis tehničnih metod, ki bodo uporabljene, in metodologij za izvajanje (od 0 do 15 %) in iii) Opis metod preverjanja in nadzora kakovosti dela v okviru različnih področij dejavnosti (od 0 do 20 %);
C) Skupna cena (5 %).
Družba Ambisig, nezadovoljna z izidom ocenjevanja ponudb, se je odločila uveljavljati pravno varstvo, pri čemer je izpodbijala zakonitost dejavnika (pod-merila) pod točko A (Ocena skupine).
Na Portugalskem je mogoče pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil zahtevati pred naročnikom in /ali v (tri stopenjskem) sodnem postopku pred upravnimi sodišči. Na prvi stopnji odloča sodnik posameznik po hitrem postopku (sodnik mora odločitev o sporu sprejeti v 10 dneh, o zahtevi za začasno odredbo pa v 5 dneh). Zoper prvostopno odločbo je možna pritožba na višje upravno sodišče (tudi postopek na drugi stopnji je urgenten), zoper odločitev drugostopnega sodišča pa je možno vložiti še revizijo na Vrhovno upravno sodišče. Ker sta obe nižji sodišči tožbo družbe Ambisig zavrnili, je ta zahtevala revizijo pred Vrhovnim upravnim sodiščem (Supremo Tribunal Administrativo). Le-to je ocenilo, da obstaja določeno protislovje med (prvič) sodno prakso Sodišča EU v zvezi s preverjanjem sposobnosti ponudnikov za izvedbo javnega naročila in merili za izbiro najugodnejša ponudbe, kot izhaja iz sodbe C-532/06 (Lianakis) ter (drugič) prihajajočo ureditvijo v novih javno-naročniških direktivah 2014/24/EU in 2014/25/EU, ki bodo nadomestile doslej veljavni direktivi 2004/18/EU in 2004/17/EU, ter se zato odločilo, da prekine odločanje o sporu in Sodišču EU predloži naslednje predhodno vprašanje:
»Ali je za oddajo naročila storitev intelektualne narave, in sicer izobraževanja in svetovanja, z Direktivo 2004/18, […], združljivo to, da se med dejavniki, ki sestavljajo merilo za izbiro najugodnejše ponudbe v zvezi s ponudbami v odprtem postopku oddaje javnega naročila, določi dejavnik, ki ocenjuje skupine, ki so jih konkretno predlagali ponudniki za izvrševanje pogodbe, pri čemer se upoštevajo njihova sestava, dokazane izkušnje in analiza življenjepisov?«
piše: Dunja Verbajs, dipl. upr. org., davčna svetovalka
V prejšnji številki TFL Glasnika smo obravnavali, kako poteka prenos podjetja s.p. na pravnega naslednika z enakim statusom. V današnjem pa nadaljujemo s prenosom podjetja s.p. na pravnega naslednika kapitalsko družbo (d.o.o.).
Iz prakse izhaja, da ni mogoče izdelati enotnega vzorca prehoda poslovanja iz ene oblike v drugo obliko poslovanja, saj je predhodno treba za vsak primer posebej poznati dosedanje aktivnosti s.p., njegovo dejavnost in premoženje in šele na podlagi ocen in analiz določiti cilje in načine prenosa podjetja.
Naj omenim, da na odločitev za prenos podjetja s.p. na pravnega naslednika s.p. oz. preoblikovanje podjetja s.p. v novo oz. na prevzemno kapitalsko družbo (d.o.o.) vpliva veliko dejavnikov, in sicer:
- redna upokojitev, invalidska upokojitev, smrt samostojnega podjetnika,
- povečan obseg poslovanja, povečan dobiček in posledično povečana davčna osnova, visoka obdavčitev po progresivni dohodninski lestvici,
- zahteva poslovnih partnerjev po preoblikovanju in poslovanje v kapitalski družbi z več lastniki, itd.
Kako poteka preoblikovanje podjetja s.p v novo družbo oz. prenos podjetja s.p. na prevzemno družbo (d.o.o.)
Sam postopek preoblikovanje podjetja s.p. izhaja iz določbe 667. člen ZGD-1, in sicer:
- s prenosom podjetja na prevzemno kapitalsko družbo (v praksi najbolj razširjen način - družba lahko že predhodno pridobi ID-št. za DDV in je manj problemov). V takšnem primeru skleneta s.p. in poslovodstvo prevzemne družbe pogodbo o prenosu podjetja s. p. na prevzemno družbo v obliki notarskega zapisa,
- s prenosom podjetja na novo kapitalsko družbo, ki se ustanovi zaradi prenosa podjetja podjetnika – v praksi problem pravočasnosti ID–št. za DDV. V takšnem primeru se sprejme sklep o prenosu podjetja s. p. v novo družbo v obliki notarskega zapisa;
Pogoji, ki jih za prenos podjetja s.p. predpisujejo davčni predpisi in posledice neizpolnjevanja teh pogojev
- iz določbe 2. točke 4. odstavka 51. člena ZDoh-2 izhaja, da je:
- pravna oseba rezident RS,
- prevzeta sredstva se evidentirajo v poslovne knjige po knjižni vrednosti in amortizirajo po stopnjah, ki jih je uporabljal pravni prednik,
- nova oz. prevzemna družba prevzame rezervacije in pogoje s temi rezervacijami,
- fizična oseba mora delež v pravni osebi obdržati najmanj 36 mesecev - nominalno ga ne sme zmanjšati.
Določitev bilančnega presečnega dne pri preoblikovanju s.p. – d.o.o.:
- Podjetnik sam določi presečni bilančni dan (o izbranem datumu izdelave presečne BS ne poroča FURS -u);
- Pred izdelavo presečne bilance priporočam zaradi zmanjšanja podjetnikovega kapitala:
- natančen popis OS (z zapisnikom oz. sklepa po SRS 39 se izločijo neuporabna in uničena OS),
- brez likvidacije - izločijo se nepremičnine, ki so bile dane v dejavnost kot stvarni vložek ali so bile pridobljene pred 1.1.2005 (pojasnilo DURS-a št.: DT 44212-28/2008-0112-10, z dne 23.6.2008);
Podjetnikov kapital - predstavlja višino stvarnega vložka (razlika med sredstvi in viri sredstev v BS) – obvezna cenitev stvarnega vložka strani revizorja, če je znesek višji kot 100.000 EUR – 4. odstavek 476. člena ZGD-1
Komentar avtorice – če s.p. na bilančni presečni dan v BS ne izkazuje kategorije podjetnikovega kapitala, temveč izkazuje terjatev do podjetnika, preoblikovanje podjetja s.p. v novo oz. prevzemno družbo ni možno.
Kdaj je s.p. dejansko izbrisan iz Poslovnega registra v primeru preoblikovanja:
- po vpisu stvarnega vložka v sodni register, registrsko sodišče izda SKLEP o vpisu stvarnega vložka in ga pošlje na AJPES,
- AJPES izbriše s. p. iz Poslovnega registra po uradni dolžnosti in podjetniku izda SKLEP o izbrisu,
- s.p. od datuma presečne bilance, pa do vpisa stvarnega vložka deluje v imenu in na račun prevzemne družbe - prihodki in odhodki se pripišejo prevzemni družbi
Zakonske obveznosti pri prenosu podjetja s.p. – d.o.o. do FURS – a:
- podati skupno izjavo na predpisanem obrazcu – 303. člen ZDavP-2,
- sestaviti: davčni obračun (za obdobje od začetka leta do obračunskega dneva- t.j. do bilančnega presečnega dneva), IPI in BS (ne evidentira se likvidacija premoženja),
- overjen izvod pogodbe v obliki notarskega zapisa oz. sklep o preoblikovanju v obliki notarskega zapisa,
- vse skupaj oddati na FURS v 30 dneh po vpisu stvarnega vložka v sodni register;
Z 2. januarjem 2016 bo potrebno v skladu z Zakonom o davčnem potrjevanju računov vse račune za dobave blaga in storitev, ki so plačani z gotovino, potrditi pri Finančni upravi RS po predpisanem postopku. Zakon predvideva prehodno obdobje dveh let, do 31. decembra 2017, v katerem se lahko zavezanec prosto odloči o tem, ali bo za izdajo računov uporabljal elektronsko napravo za izdajo računov z vzpostavljeno elektronsko povezavo s Finančno upravo RS ali vezano knjigo računov (VKR). V primeru uporabe VKR bo moral zavezanec račune naknadno potrditi pri Finančni upravi RS.
Potrjevanje računov pri Finančni upravi RS bo obvezno za vse osebe, ki pri opravljanju dejavnosti izdajajo račune pri gotovinskem poslovanju, razen zakonsko določenih izjem (dobavitelji - tujci, ki opravljajo prodajo na daljavo, tujci, vključeni v sistem mini VEM v okviru DDV zakonodaje na ravni EU in podjetja, ki množično izdajajo račune v določenih dejavnostih).
Vprašanje 1: Kaj so davčne blagajne in kaj je davčno potrjevanje računov? (16. 7. 2015)
Vprašanje 2: Kaj bo prinesel sistem davčnih blagajn? (16. 7. 2015)
Uvedba davčnih blagajn je eden od ukrepov zmanjšanja obsega sive ekonomije, povečanja javnofinančnih prihodkov, učinkovitejšega pobiranja obveznih dajatev, pravičnejše porazdelitve davčnega bremena med zavezanci in večje zaščite potrošnikov. Sistem bo omogočal pregledno in zanesljivo evidentiranje gotovinskega prometa davčnih zavezancev, učinkovitejši nadzor ter preprečevanje davčnih utaj in goljufij na področju obveznih dajatev ter učinkovit nadzor gotovinskega poslovanja ter dela in zaposlovanja na črno.
Vprašanje 3: Ali so davčne blagajne že obvezne? (16. 7. 2015)
Vprašanje 4: Sprejem, objava, veljavnost Zakona o davčnem potrjevanju računov (16. 7. 2015)
Vprašanje 5: Kako se FURS pripravlja na uvedbo sistema davčnih blagajn? (16. 7. 2015)
Na Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) se na uvedbo davčnih blagajn zelo intenzivno pripravljamo že več mesecev. Z Ministrstvom za finance aktivno sodelujemo pri pripravi zakonodaje in podzakonskih aktov. Ves čas intenzivno sodelujemo tudi z zbornicami in ostalimi deležniki. Vzporedno tečejo tudi vse aktivnosti za samo implementacijo zakonodaje. Glede na predvideno časovnico sprejemanja pravnih podlag bodo lahko razvijalci v septembru 2015 že začeli testirati izmenjavo podatkov s FURS.
Vprašanje 6: Kaj je vsebina ZDavPR? (16. 7. 2015)
- obveznost izvajanja postopka potrjevanja računov pri gotovinskem poslovanju za davčne namene pri gotovinskem poslovanju,
- zavezance za izvajanje postopka potrjevanja računov,
- izvajanje postopka potrjevanja računov,
- vsebino računa za namene izvajanja postopka potrjevanja računov,
- rok za zdajo računov,
- tehnične zahteve,
- obveznost zadržanja izdanega računa pri gotovinskem poslovanju za kupca,
- obdelavo podatkov za namene preverjanja zakonitosti zaposlitve in dela ter nadzora pravilnosti obračuna davkov in prispevkov in
- prekrške in nadzor nad izvajanjem tega zakona.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: pojasnilo FURS
Bodite pozorni pri najemanju in vračanju posojil, saj ni nujno, da bodo vračila tako tudi opredeljena
Odločitve davčnega organa v davčnih inšpekcijskih nadzorih so lahko včasih nepričakovane, vendar – če gre za enostaven primer – potem odločitev nikakor ne bi smela biti presenečenje. A tudi to se žal v praksi še vedno dogaja. Brez kakršnega koli dvoma bi v primeru, ko fizična oseba najame posojilo od družbe in le-tega tudi vrne, pričakovali, da zadeva ni sporna in da ne pride do nikakršnih davčnih učinkov pri fizični osebi – posojilojemalcu niti pri družbi kot posojilodajalcu. Vendar temu ni vedno tako.
Opis primera
V letu 2009 je fizična oseba od družbe X, d. o. o., prejela več posojil v skupnem znesku dobrih 87.000,00 evrov. Davčni organ je pri družbi X v letu 2011 opravil davčni inšpekcijski nadzor in vsa nakazila fizični osebi opredelil kot drugi dohodek in družbi odmeril ter naložil v plačilo akontacijo dohodnine od drugih dohodkov po stopnji 25. Posledično je bil pri fizični osebi sprožen postopek obnove odmere dohodnine za leto 2009, v katerem je davčni organ fizični osebi zaradi na novo ugotovljenega dohodka oziroma drugega dohodka naložil v plačilo razliko med že odmerjeno dohodnino za leto 2009 in med letom plačanimi akontacijami dohodnine, kar je zneslo dobrih 14.000,00 evrov.
V postopku obnove odmere dohodnine za leto 2009 je fizična oseba dokazovala, da ne gre za drugi dohodek, temveč za prejeta posojila od družbe X, ki jih je družbi v letu 2011 v celoti vrnila. Fizična oseba je davčnemu organu predložila posojilne pogodbe, dokazila o vračilu posojil in konto kartico družbe X o danih posojilih, iz katere je bilo razvidno, da so vsa dana posojila vrnjena in da družba nima iz naslova danih posojil nobenih terjatev do fizične osebe iz tega naslova.
Navkljub vsem predloženim dokaznim listinam davčni organ le-tem ni verjel in je vztrajal pri svoji odločitvi, da gre za drugi dohodek fizične osebe in ne za posojila. Enako je odločilo tudi upravno sodišče v svoji sodbi številka I U 2019/2014-11 z dne 3. marca 2015, v kateri je zapisalo, da davčni organ ni prezrl opravljenih knjiženj izplačanih zneskov na konto kratkoročnih posojil, le da je hkrati ugotovil, da so listine, ki so bile predložene za knjiženje, neustrezne. Kot neustrezne jih je davčni organ opredelil iz razloga, ker jih družba X med davčnim inšpekcijskim nadzorom ni predložila, zato je utemeljeno sklepati, da so bile sestavljene naknadno. Davčni organ je tako v obnovi postopka odmere dohodnine vztrajal na stališču, da so bile posojilne pogodbe sestavljene naknadno, zato jih je štel za neverodostojne. Pri tem je na podlagi predloženih posojilnih pogodb trdil, da bi vsa posojila morala biti vrnjena v letu 2010, kot je to bilo dogovorjeno s posojilnimi pogodbami, in ne šele v letu 2011. Vendar ravno to dejstvo govori o tem, da posojilne pogodbe niso bile sestavljene naknadno, saj če bi bile, v njih zagotovo kot rok vračila posojil ne bi bilo navedeno leto 2010, temveč leto 2011, ko so bila posojila tudi dejansko vrnjena. To dejstvo je davčni organ prezrl. Namerno ali nenamerno? Pač stvar davčne morale!
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: revije Denar - Nevenka SIMIĆ MIĆUNOVIĆ
Tudi poslovno uspešni blagovni producenti so se v zadnjih nekaj letih po nastopu finančne krize in gospodarske recesije v letu 2008 znašli v izjemno težavnih likvidnostnih razmerah. V realnem sektorju gospodarstva posluje še vedno nekaj velikih podjetij, ki so poslovno uspešna, čeprav je kriza poslabšala njihove poslovne rezultate (manjši dobiček, nižja vrednost delnice), med katerimi pa so tudi taka, ki se soočajo z likvidnostnimi težavami. Med blagovnimi producenti so srednja in mala podjetja, ki so dobičkonosna in imajo razmeroma visok donos kot posledico v preteklosti sprejetih preudarnih poslovnih in investicijskih odločitev.
- Gospodarski subjekti, ki so čezmerno zadolženi oziroma je njihov delež kapitala med vsemi viri izjemno nizek ali pa je razmerje med EBITDA in neto finančnim dolgom bistveno večje kot 1 : 2,5, kar naj bi bilo še na meji sprejemljivosti.
- Gospodarski subjekti, ki z velikimi napori (z racionalizacijo poslovanja, zniževanjem stroškov itn.) uspevajo ohranjati svoj tržni delež, njihovi kupci, ki so sicer solidni plačniki[1], jim z nenehnim pritiskom na zniževanje cen ne dovoljujejo velike akumulacije, vendar pa so taka podjetja kapitalsko neustrezna, torej prezadolžena (z visokim finančnim vzvodom), povrhu pa še v večji meri v državni lasti.
- Gospodarski subjekti, ki sicer uspejo na tržišču razmeroma dobro prodati svoje izdelke/storitve, vendar so njihovi kupci nesolidni plačniki (se ne držijo ne zakonskih ne pogodbeno dogovorjenih plačilnih rokov).
- Gospodarski subjekti, ki zaradi velike cenovne konkurence ne ustvarjajo več dobička, poslovnega prestrukturiranja pa se ali ne znajo ali pa nočejo lotiti (so postali stroškovno neučinkoviti) in so gospodarski subjekti brez prave razvojne vizije in strategije.
Računovodski izkazi se oblikujejo na podlagi poslovnih knjig, v katere se evidentirajo poslovni dogodki. Podlaga evidentiranja poslovnih dogodkov so poslovne listine. Če so listine pomanjkljive, so tudi izkazi pomanjkljivi. Večina oblik lažnega poročanja je povezana s prilagojenimi listinami. Pri sumu lažnega poročanja je pomembno načrtovanje preiskave. Kakovosten načrt omogoča ugotovitev ciljev preiskave.
UVOD
Goljufije so sestavina vsakodnevnega življenja. Nastanejo zaradi slabosti v organiziranosti, pritiska in osmislitve – odločitve (trikotnik goljufij). Sestavina delovanja poslovnega sistema je organiziranje in delovanje na način, ki zmanjšuje možnost nastanka priložnosti za goljufijo.
V prispevku obravnavam začetne aktivnosti, ki se izvedejo po spoznanju utemeljenega suma storitve goljufije. Takrat se sprožijo aktivnosti načrtovanja in izvedbe preiskave, ki se konča s poročilom. Brez dobrega načrta ni dobre izvedbe. V tem prispevku obravnavam torej načrtovanje preiskave. Prikaz sem omejil na osnove.
RAZLOGI UVEDBE PREISKAVE
Obstaja veliko razlogov, zakaj se organizacije odločijo uvesti preiskavo dejanj, ki so lahko goljufije ali zlorabe. Pri izvajanju preiskave uresničujejo cilje, kot so:
- prepoznavanje neprimernega ravnanja,
- prepoznavanje osebe, odgovorne za neprimerno ravnanje,
- ustavitev goljufije,
- pošiljanje sporočila deležnikom organizacije, da goljufije ne bodo tolerirali,
- določiti obseg potencialnih obveznosti ali izgube, ki bi lahko obstajale,
- pomoč pri izterjavi, povračilu izgub, ki so nastale zaradi goljufij,
- zaustavitev prihodnjih izgub,
- odprava pomanjkljivosti notranjih kontrol.
V nekaterih primerih preiskavo sprožijo predpisi. Obveznost uvedbe preiskave lahko izvira v notranjih predpisih organizacije in/ali želji poslovodstva odkriti goljufije ali zlorabe.
Preiskava forenzičnega računovodje, preiskovalca, je pogosto izvedena na podlagi izsledkov predhodnih preiskav, ki so jih izvedli notranji izvajalci preiskave, revizorji ali drugi. Te izsledke mora preiskovalec preizkusiti in se do njih opredeliti.
OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV
Preiskava suma storitve goljufije se nanaša na proces reševanja domnevnih goljufij in je primarna naloga preiskovalca goljufij. Preiskava zajema različne možne naloge:
- pridobivanje dokazov,
- poročanje,
- intervjuji,
- pomoč pri odkrivanju in preprečevanju goljufij.
Pridobivanje dokazov
Kakovost preiskave temelji na verodostojnosti pridobljenih dokazov. Dokazi o goljufiji so običajno v obliki dokumentov ali izjav prič. Zato si mora preiskovalec prizadevati, da pridobi zadostne dokaze na zakonit način.
Poročanje
Po končani preiskavi mora preiskovalec ugotovitve in dokaze posredovati naročniku preiskave. Poročilo prikazuje dejavnosti izpraševalca goljufije, je posnetek ugotovitev, in če je primerno tudi priporočil. Poročilo mora zadoščati za uvedbo ciljnih postopkov (izterjava škode, kazenski pregon ipd.).
Rezultati pregleda se lahko sporočajo na različne načine. Primernost poročanja je odvisna od posamezne situacije in ciljev preiskave. V večini primerov se poroča pisno, ustno le izjemoma.
Pri sporočanju rezultatov preiskave je poročevalec, praviloma odgovorni preiskovalec, odgovoren za jasnost, točnost in nepristranost poročila.
Intervjuji, izjave
Pogosto je preiskovanec pozvan, da poda izjavo, v kateri predstavi svoje poglede na preiskovalno vsebino. Pričakujemo, da je izjava verodostojna, in to testiramo z razpoložljivimi listinami. Izjava mora biti jasna in strnjena.
Pomoč pri odkrivanju in preprečevanju prevar
Preiskovalci goljufij niso odgovorni za preprečevanje goljufij. To je naloga poslovodstva ali od njega pooblaščenega organa. Kljub temu pa preiskovalci goljufij vplivajo na oblikovanje ustreznih politik in postopkov za preprečevanje goljufij. Zaradi svoje izobrazbe, izkušenj in usposabljanja so preiskovalci namreč izjemno usposobljeni za pomoč organizacijam pri preprečevanju in odkrivanju goljufij.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: revija Poslovodno računovodstvo - dr. Branko Mayr
Odbor DZ za finance in monetarno politiko je danes pripravil predlog novele zakona o davčnem postopku za obravnavo na plenarni seji DZ. Novosti naj bi zavezancem omogočile lažje plačilo davčnega dolga, davčnemu organu pa večjo učinkovitost. Glavni cilj novele je povečati učinkovitost pri pobiranju javnih dajatev in zmanjšati administrativne ovire za zavezance, je dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar.
Med administrativnimi razbremenitvami je določilo, da bodo lahko tudi samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, uporabljali le en transakcijski račun. Predlagani so tudi enotni roki za oddajo napovedi finančni upravi. Po novem bo davčni organ vsem davčnim zavezancem poslal informativni izračun dohodnine, kar bo odpravilo nejasnost, ko zavezanci, ki niso prejeli izračuna, niso vedeli, ali morajo napoved vložiti sami ali nimajo dodatnih davčnih obveznosti, je dejala Vraničarjeva.
Za lažje poplačilo davčnega dolga bo med drugim uvedena novost, da bo v postopku preventivnega finančnega prestrukturiranja dovoljeno obročno odplačilo v 60 mesečnih obrokih, kar je tudi rok za plačilo tudi drugih dolgov v teh postopkih. Poleg tega se bo obdobje za zavezance, ki želijo plačilo davčnega dolga odložiti ali ga plačati obročno, podaljšalo na 24 mesecev.
Predlagane so spremembe pri davčni izvršbi na premičnine, s katerimi naj bi preprečili zlorabe dražiteljev in ponudnikov zarubljenih premičnin. Banke bodo tudi dolžne davčnemu organu posredovati podatke o dolžnikovem depozitu, organ pa se bo odločil, ali bo nadaljeval davčno izvršbo na druga, za davčnega zavezanca manj ugodna in praviloma dražja sredstva izvršbe (premičnine, denarne terjatve, nepremičnine, vrednostne papirje), če vezana sredstva ne bodo zadoščala za poplačilo ali bi izvršba po sprostitvi teh sredstev že zastarala.
Podjetjem, ki delujejo na več tujih trgih, bo z novim institutom vnaprejšnjega cenovnega sporazuma olajšano dokazovanje transfernih cen, poleg tega bo vnaprej seznanjen s svojo davčno obveznostjo. Odbor je sprejel predloge dopolnil koalicije, ki so temeljili na pripombah zakonodajno-pravne službe DZ. Dopolnilo k 4. členu, ki govori o vnaprejšnjih cenovnih sporazumih, bodo na plenarni seji sicer še spremenili in tako v celoti upoštevali mnenje zakonodajno-pravne službe.
Andrej Šircelj (SDS) je opozoril na po njegovem mnenju nejasnost in nedoločnost zakona v več delih ter se vprašal, ali bo zakon davčnim zavezancem nudil zadostno pravno varnost. Odbor je zavrnil predlog dopolnila SDS, da bi črtali določbo, da bi se neplačane davčne obveznosti iz naslova kmetijske dejavnosti lahko poplačalo tudi z izterjavo od drugih članov kmečkega gospodinjstva, ne samo od nosilca dejavnosti.
Vir: STA
Zahteva za presojo predpisov o delovanju in financiranju občin, ki so jo na ustavno sodišče vložile mestne občine, je po mnenju vlade v celoti neutemeljena. Navedbe občin označuje kot netočne in pavšalne in izpostavlja odgovornost vlade, da skrbi za fiskalno stabilnost. Mnenje bo vlada poslala v DZ. Mestne občine na ustavnem sodišču izpodbijajo posamezne člene zakonov o financiranju občin, o lokalni samoupravi ter o izvrševanju državnih proračunov za leti 2014 in 2015.
Vlada v danes sprejetem mnenju navaja, da Evropska listina lokalne samouprave določa, da je treba lokalne oblasti na primeren način vprašati za mnenje o tem, na kakšen način naj se jim dodelijo prerazporejeni viri. Zakon o financiranju občin pa kot izraz spoštovanja načela sodelovanja lokalnih oblasti pri oblikovanju materialne podlage za njihovo delo ureja dogovor o višini povprečnine.
Vendar pa, kot so zapisali v mnenju, ureditev vlade ne ovira pri izvrševanju njenih obveznosti oblikovanja fiskalne politike, s katero zagotavlja delovanje države ter vzpostavi sistem, ki bo občinam zagotavljal uresničevanje lokalne samouprave. "Vlada mora v vsakem primeru, če pride do sklenitve dogovora ali ne, te podlage predlagati neposredno DZ v predlogu zakona, ki ureja izvrševanje državnega proračuna, in za svoj predlog prevzeti odgovornost," je navedeno v vladnem mnenju.
V njem vlada tudi opozarja, da je pri vsakokratnem določanju višine primernega obsega sredstev za financiranje izvajanja nalog občin iz njihove izvirne pristojnosti poleg realnih potreb občin treba nedvomno upoštevati tudi "makroekonomsko gospodarsko in fiskalno stanje v državi ter zahtevo po konsistentnem in dolgoročno stabilnem sistemu javnofinančnih odhodkov".
Ključni cilj državnega proračuna kot instrumenta vlade pri izvajanju makroekonomske politike je dosegati fiskalno stabilnost ter trajen in stabilen narodnogospodarski razvoj, ki je v interesu države kot celote. Temu cilju morajo biti prilagojene tudi ekonomske in fiskalne politike občin. Zato se od njih upravičeno lahko pričakuje varčna, učinkovita in gospodarna poraba sredstev za izvrševanje njihovih ustavnih in zakonskih nalog, je prepričana vlada.
Pri tem opozarja, da je bila po izčrpanju z zakonom določenega postopka za določitev višine povprečnine dolžna predlagati določitev povprečnine za leto 2015 z zakonom, pri tem pa je prevzela politično zavezo, da bo v okviru svojih pristojnosti ocenila možnosti za znižanje stroškov občinam ter izvedla ustrezne postopke za spremembo predpisov, od katerih so odvisne.
Navedbe mestnih občin, da ni uresničila zaveze iz dogovora o višini povprečnine za leto 2015, da bo zagotovila znižanje stroškov občinskih proračunov z izvedbenimi in sistemskimi ukrepi, kot tudi navedbe, da ta znižanja stroškov ne vplivajo enako na vse občine, pa so po mnenju vlade netočne in pavšalne.
Vir: STA
- Pravilnik o prepovedi vpogleda v povzetek podatkov o pacientu v Centralnem registru podatkov o pacientih, objavljeno v Uradnem listu RS št. 84/2015 z dne 6.11.2015, veljati začne 21.11.2015
- Odlok o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (OdZZZDR-D), objavljeno v Uradnem listu RS št. 83/2015 z dne 4.11.2015, velja od 5.11.2015
- Sklep o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi (ZObr-E, EPA 822-VII), objavljeno v Uradnem listu RS št. 83/2015 z dne 4.11.2015, velja od 4.11.2015
- Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli, objavljeno v Uradnem listu RS št. 82/2015 z dne 3.11.2015, velja od 4.11.2015
- Pravilnik o sistemu za sprejem, shranjevanje in sledljivost zdravil, objavljeno v Uradnem listu RS št. 82/2015 z dne 3.11.2015, veljati začne 18.11.2015
- Zakon o infrastrukturi za prostorske informacije (ZIPI), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 84/2015 z dne 6.11.2015, veljati začne 21.11.2015
- Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAvMS), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 84/2015 z dne 6.11.2015, veljati začne 21.11.2015
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 82/2015 z dne 3.11.2015, velja od 4.11.2015
- Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ), sprememba objavljena v U Uradnem listu RS št. 82/2015 z dne 3.11.2015, velja od 4.11.2015
- Statut Univerze v Ljubljani, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 82/2015 z dne 3.11.2015, velja od 3.11.2015
- Poročilo Odbora za finance in monetarno politiko k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank - Dopolnjen predlog zakona (ZUKSB-A), EPA 687-VII
- Poročilo Odbora za finance in monetarno politiko k Predlogu zakona o zavarovalništvu - Dopolnjen predlog zakona (ZZavar-1), EPA 626-VII
- Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o organu in skladu za reševanje bank (ZOSRB-A), nujni postopek, EPA 867-VII
- Predlog zakona o poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZPFOPIZ-1), redni postopek, EPA 865-VII
- Poročilo Odbora za kulturo k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu - Dopolnjen predlog zakona (ZKnj-1A), EPA 727-VII
- Poročilo Odbora za finance in monetarno politiko k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku - Dopolnjen predlog zakona (ZDavP-2I), EPA 712-VII
- Poročilo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo k Predlogu zakona o spremembi Zakona o organiziranosti in delu v policiji - Dopolnjen predlog zakona (ZODPol-B), EPA 834-VII
- Poročilo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o minimalni plači - Dopolnjen predlog zakona (ZMinP-A), EPA 729-VII
- Poročilo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu - Dopolnjen predlog zakona (ZPCP-2F), EPA 794-VII
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu NOVEMBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije. V portal se je potrebno prijaviti z uporabniškim imenom in geslom registriranega uporabnika.
Nekaj dejstev o zakonu:
- Zakon ureja vprašanja volilne kampanje za volitve poslank in poslancev Državnega zbora, poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, predsednice oziroma predsednika republike, članic in članov v predstavniških in individualno voljenih organih lokalnih skupnosti in vprašanja, ki se nanašajo na referendumsko kampanjo.
- Od svojega nastanka do danes je zakon doživel 5 sprememb in dopolnitev.
- Državni zbor je do danes ni pripravil uradnega prečiščenega besedila zakona.
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 41-2221/2007, stran 5633. Veljati je začel 26.5.2007.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 4.11.2015 - 10.11.2015 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 10 novosti | 3 novosti | 2 novosti | 5 novosti | 30 novosti | 3 novosti |
V tem tednu izpostavljamo:
- Vlada je za obravnavo prejela Predlog zakona o dimnikarskih storitvah - Novo gradivo št. 2.
- Vlada o koncesijah za rabo termalne vode (STA novica).
- Ministrstvo za okolje in prostor, je za javno obravnavo objavilo Osnutek Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic. Vaše pripombe in predloge lahko posredujete do srede, 9.12.2015. Prav tako so pripravili Osnutek Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, pri čemer pripombe in predloge sprejemajo do petka, 20.11.2015.
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 4.11.2015 - 10.11.2015 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 13 novosti | 6 novosti | 8 novosti | 3 novosti | 13 novosti | 28 novosti |
| 2. UPRAVNO PRAVO | 1 novost | 1 novost | 2 novosti | 2 novosti | |||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 4 novosti | 1 novost | 1 novost | 14 novosti | |||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 4 novosti | 1 novost | 5 novosti | 3 novosti | 17 novosti | 4 novosti | |
| 5. JAVNE FINANCE | 4 novosti | 8 novosti | 17 novosti | 2 novosti | 8 novosti | 4 novosti | |
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 8 novosti | 21 novosti | 3 novosti | 9 novosti | 17 novosti | 3 novosti | |
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 18 novosti | 4 novosti | 4 novosti | 7 novosti | 47 novosti | 4 novosti | |
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 6 novosti | 2 novosti | 5 novosti | 7 novosti | 7 novosti | ||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 2 novosti | 1 novost | 1 novost | 4 novosti | 1 novost | ||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 2 novosti | 1 novost | 10 novosti | ||||
| 11. OBČINE | 74 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.