Prostor v rubriki Pogovor tokrat namenjamo prispevku Špele Koželj iz revije Denar z naslovom COVID-19 - Davčne olajšave po svetu. V njem avtorica ugotavlja, da je veliko držav pohitelo in sprejelo veliko kriznih ukrepov, ki bodo pomagali pri stabiliziranju gospodarstva, ohranjevanju delovnih mest ter aktivnega trgovanja. Veliko pozornosti je namenjeno farmacevtski in zdravstveni industriji, ki sta po celem svetu deležni največ olajšav.
Za Temo tedna smo izbrali članek Nine Košmerl, magistrice prava in nepremičninske posrednice, z naslovom Pandemija COVID-19 in nepremičninski trg. Dejavnost na slednjem zaradi vladnih omejitev trenutno v pretežni meri stagnira. Po odpravi vseh ukrepov pa se ob upoštevanju zlasti ekonomskih vplivnih dejavnikov nakazuje zmanjšanje povpraševanja po nepremičninah ob bistveno nespremenjeni ponudbi in posledično padec tržnih cen nepremičnin.
S pravnega področja predstavljamo članek Če bo izobražena mama, bo izobražen ves svet, avtorice Miriam Gajšek, študentke dodatnega leta 1. stopnje pravne fakultete. Z davčnega področja pa izpostavljamo prispevek Kaj pa odgovornost inšpektorjev?
Vabljeni k branju!
Človeštvo se je znašlo na veliki preizkušnji. Za trenutek smo zaprli oči in pozabili na zastrašujoče posledice klimatskih sprememb, političnih napetosti in gospodarskih izzivov; nakar smo se znašli v še bolj pretresljivem času. Virus, ki se je kot megla razširil čez celoten planet, terja bizarne spremembe in ukrepe v gospodarskih politikah. Svet, ki ga poznamo danes, še nikoli ni bil razvitejši in bolj izoliran obenem. Prehod iz ene države v drugo je tako nedostopen, kot bi med njimi kraljevala morja in reke. Odkar smo razvili in usposobili letalsko ter nasploh turistično industrijo, nebo, reke, ceste in železnice še nikoli niso bile tako zapuščene.
Naša zemlja je seveda vesela, saj po dolgih letih konstantnega napora končno počiva. Na drugi strani pa se svetovna gospodarstva bojujejo za preživetje. Podjetniki in obrtniki so od danes na jutri izgubili stranke oziroma naročila, da ne omenim velikih korporacij, kot so letalski prevozniki, ki so pravzaprav čez noč bankrotirala. To dejstvo daje misliti o odvisnosti prihodka mnogih od normalnega vsakdanjega življenja in aktivnosti. V času karantene so jezikovna šola, lepotilni salon, trgovine z oblekami ali pa gledališče zadnje mesto, ki si ga želimo obiskati. Dokler nas ni doletela tovrstna usoda, niti pomislili nismo, kako zelo odvisni smo od preproste vsakdanje rutine.
Vsi se zavedamo, da sledi gospodarski udarec. Vprašanje, ki se poraja, je, kako pametno se bomo branili pred le-tem. Opažamo, da se vlade po vsem svetu prizadevajo omiliti ekonomske posledice, ki jih je povzročila svetovna epidemija zaradi virusa covid-19. Vlade se zavedajo trenutne stagnacije na vseh področjih razvoja, bojijo pa se recesije, zato svojim državljanom ponujajo krizne davčne olajšave. Sprejemajo zakone, ki veljajo le v norih, nepredvidljivih časih. Oglejmo si nekaj primerov, predvsem kaj se dogaja na področju davkov.
Nizozemsko ministrstvo za finance je 17. marca 2020 sprejelo sveženj ukrepov za zaščito gospodarstva pred virusno epidemijo covid-19, vključno z davčnimi spremembami. Podjetja, ki občutijo posledice v poslovanju, bodo lahko zahtevala odlog plačila davkov, davčni zavezanci bodo imeli možnost odloga dohodnine, davka od dobička pravnih oseb, davka na plače in davka na dodano vrednost.
Zavezancem, ki jim je bil dodeljen odlog davka, ne bo treba plačati nobenih povezanih glob, prav tako pa vlada namerava čim prej znižati tudi obrestno mero za zapadle davke s štirih na skoraj nič odstotkov.
Ker se zavedajo, da bo med najbolj prizadetimi industrijami turizem, trenutno razpravljajo o možnosti odpovedi začasnim odmeram davkov za lokalna podjetju in o umiku predhodno naloženih davčnih odmer.
Vlada je ločeno napovedala, da lahko vsaka družba, ki pričakuje izgubo najmanj 20 odstotkov prihodkov, pri agenciji za zavarovanje zaposlenih zaprosi za dodatek, ki ji bo omogočal izplačilo plač zaposlenih za tri mesece (do največ 90 odstotkov skupnega stroška honorarja zaposlenih, odvisno od izgube prometa). Agencija za zavarovanje zaposlenih bo podjetjem zagotovila predujem v višini 80 odstotkov zahtevanega dodatka. Tako bodo državljani lahko obdržali zaposlitev in maksimalno doprinesli k aktivnemu gospodarstvu.
Turčija je 23. marca 2020 v uradnem listu objavila resolucijo o začasnem znižanju stopnje DDV za letalski potniški promet iz 18 odstotkov na en odstotek. V okviru ukrepa se bo DDV za letalske potniške storitve obračunal po tej znižani stopnji v obdobju od 1. aprila do 30. junija 2020.
16. marca 2020 je avstrijsko ministrstvo za finance sporočilo, da je razvilo nov obrazec za pomoč podjetjem, da pospešijo svoje zahtevke za davčno olajšavo, povezano s stagnacijo gospodarstva na račun koronavirusa.
Obrazec, imenovan »združena zahteva po posebnih ureditvah, ki se nanašajo na koronavirus«, omogoča prizadetim podjetjem, da zaprosijo za naslednje davčne olajšave:
Minister za finance Gernot Blumel je v komentarju ukrepov dejal:
»Pomembno mi je zagotoviti likvidnost znotraj podjetij, da bi zagotovili delovna mesta Avstrijcem. Zato bomo storili vse, kar je v naši moči, da hitro pomagamo. S temi ukrepi želimo podpreti vse, ki jih je ta kriza še posebej prizadela. Potrebujejo dovolj denarja, da pokrijejo svoje stalne stroške in s tem ohranijo svoje zaposlene.«
V Nemčiji bodo podprli vsa podjetja, ki zaradi epidemije koronavirusa ne morejo plačati svojih davkov. Na podlagi tega lahko zaprosijo za začasne in brezobrestne odloge teh plačil. Ta ukrep velja za davek od dohodka, davek od dobička pravnih oseb in davek na dodano vrednost.
Čeprav bodo davkoplačevalci davčnim organom morali pojasniti, da jih je virus neposredno prizadel, jim tega ne bo treba podrobno dokumentirati. Podjetja lahko vložijo vloge pri svojih davčnih uradih do 31. decembra 2020.
Poleg tega lahko podjetja, samozaposlene osebe in samostojni podjetniki zahtevajo nižje akontacije dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb, če bo njihov prihodek v tekočem letu zaradi koronavirusa manjši od pričakovanega. Enako velja za znesek osnovnega davka, ki se uporablja za določanje predplačil davka od trgovanja. Davčni zavezanci morajo tako predložiti prošnjo svojemu lokalnemu davčnemu uradu, da izkoristijo ta ukrep.
Vzporedno se bo za izvršitev zaostalih davkov in za zamud pri plačilih opustilo do konca leta 2020. To velja za davek od dohodka, davek od dohodkov pravnih oseb in DDV. Enako olajšavo bo odobrila tudi carinska uprava, ki upravlja uvozni DDV, dajatve na energijo in letalski davek, potrdilo je ministrstvo. Ta olajšava velja tudi za davek na zavarovanje in DDV, ki ga upravljata zvezni centralni davčni urad.
Zanimivo je dejstvo, da je ministrstvo za finance sprejelo ukrep za oprostitev davka na alkohol, ki ga lekarne uporabljajo pri proizvodnji razkužil.
Na Irskem so sprejeli ukrepe za pomoč malim in srednje velikim podjetjem, ki imajo zaradi koronavirusa težave z denarnim tokom in trgovanjem. Davčni organi svetujejo, da podjetja, ki imajo tovrstne začasne težave, še naprej pravočasno pošiljajo davčne napovedi. Trenutno stanje davčne potrditve bo ostalo v veljavi za vsa podjetja v prihodnjih mesecih. Blagodejne ukrepe lahko spremljajo predvsem farmacevtska podjetja, ki bodo imela »zeleno pot« za lažji nemoten uvoz in dobavo izdelkov.
Francoska generalna direkcija za javne finance je sporočila, da bodo podjetja in samozaposleni davkoplačevalci zaradi izrednih razmer v javnem zdravstvu lahko v prihodnje plačila davkov odložili.
Po mnenju davčnih organov so ti »izjemni ukrepi za podporo podjetjem« v skladu z napovedmi politike koronavirusa, ki jih je 12. marca 2020 objavil francoski predsednik Emmanuel Macron. V skladu z ukrepi lahko podjetja oddelku za davke od dohodkov pravnih oseb predložijo zahteve za odlog naslednjih zapadlih rokov za neposredne davke. Podjetja, ki so že plačala davke, zapadle v marcu, bodo prav tako lahko zahtevala povračilo teh zneskov.
Poleg tega bodo samozaposleni zavezanci lahko odložili plačilo odtegnjenega davka od dohodka od dela za en mesec do trikrat, če bodo plačevali mesečno. Tisti, ki plačujejo davek na četrtletni datum, bodo prav tako lahko odložili plačilo davka do naslednjega četrtletja.
Kot odgovor na izbruh koronavirusa je malteška vlada napovedala odlog plačila številnih davkov, vključno s plačilom materinskega sklada, prispevki za socialno varnost samozaposlenih oseb ter DDV, ki zapade v plačilo marca in aprila.
Z izjemo DDV bodo ti davki od maja do avgusta poravnani v štirih enakih mesečnih obrokih. Dolgovani DDV bo poravnan v dveh enakih obrokih, plačilo za marec in april pa naj bi zapadlo v skladu s plačilnimi roki za dve četrtletji obračuna DDV.
Za odložene davke ne bodo zaračunane obresti ali denarne kazni. Olajšani roki bodo veljali za tista podjetja ali samozaposlene osebe, katerih promet zaradi covida-19 pade za 25 odstotkov ali več. Vlada je dejala, da »podjetja in samozaposlene osebe, ki jih kriza ne prizadeva, spodbuja, da ne izkoristijo sheme«.
Tudi Nova Zelandija je sprejela predlog zakona covid-19 (nujni ukrepi za obdavčenje in socialno pomoč) za podporo podjetjem in posameznikom pri soočanju z izbruhom covida-19. Glavni davčni ukrepi tega zakona so:
Ne glede na trenutne razmere, OECD še naprej napreduje z razvojem novih mednarodnih davčnih pravil za digitalizirano gospodarstvo. Čeprav je covid-19 spremenil določene delovne dogovore, ne bo omejil napredka pri reševanju davčnih izzivov digitaliziranega gospodarstva, katerega resolucija se pričakuje do konca tega leta.
Zaradi razvijajoče se krize in teženj po obvladovanju epidemije so sprejeli delo na daljavo za vse aktivnosti OECD ter začasno prekinitev vseh fizičnih srečanj. Sekretariat sicer dela s polno paro, sestanki z delegati pa potekajo na daljavo. Delovna skupina za digitalno gospodarstvo načrtuje virtualne sestanke, metode dela pa bodo prilagojene tako, da bodo lahko vse države v celoti sodelovale.
Delo z digitalnim davkom vključuje dva delovna toka:
Marec je bil več kot očitno mesec sprememb in čas za akcijo. Veliko držav je pohitelo in sprejelo veliko kriznih ukrepov, ki bodo pomagali pri stabiliziranju gospodarstva, ohranjevanju delovnih mest ter aktivnega trgovanja. Veliko pozornosti je namenjeno farmacevtski in zdravstveni industriji, ki sta po celem svetu deležni največ olajšav. Pomembno je, da se državne pomoči izkoristijo in da sredstva prejmejo zares tisti, ki so prizadeti zaradi covida-19. Definitivno smo se znašli v zelo zanimivih časih. Želim vam razumno poslovanje in naj se trenutna norišnica čim prej konča!
Literatura in viri:
Prispevek je bil objavljen v reviji Denar št. 507/2020.
piše: Nina Košmerl, mag. prava in nepremičninska posrednica
Na upočasnitev gospodarske dejavnosti, ki je nastala kot posledica pandemije COVID-19, ni imun niti (oz. še zlasti) nepremičninski trg. Dejavnost na slednjem zaradi vladnih omejitev trenutno v pretežni meri stagnira. Po odpravi vseh ukrepov pa se ob upoštevanju zlasti ekonomskih vplivnih dejavnikov nakazuje zmanjšanje povpraševanja po nepremičninah ob bistveno nespremenjeni ponudbi in posledično padec tržnih cen nepremičnin.
Eden izmed ukrepov, ki so sledili odredbi o razglasitvi epidemije[1] in so imeli namen zajeziti širjenje bolezni, je bila tudi začasna prepoved ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom[2], ki pa kot izjeme ni vsebovala nepremičninskega posredovanja. V odgovorih[3], ki jih je Vlada RS podala na najpogostejša vprašanja v zvezi s prepovedjo, je opravljanje te storitve (razen ko gre za poslovanje med podjetji) tudi izrecno prepovedala. Navedena prepoved se nanaša na pravne osebe oz. samostojne podjetnike, pri katerih nepremičninsko posredovanje predstavlja njihovo dejavnost, in na ponujanje te storitve potrošnikom. V času epidemije posredniki ne opravljajo ogledov, ne izvršujejo prevzemov, trenutne storitve so omejene predvsem na retroaktivna dejanja, tj. zaključevanje že sklenjenih poslov in opravljanje drugih storitev, ki se lahko izvajajo brez stika s stranko. Tudi dejanja realizacije že sklenjenih poslov pa so močno okrnjena. Če vzamemo konkreten primer – podpisu kupoprodajne pogodbe o nakupu oz. prodaji nepremičnine (za namen tega članka domnevajmo, da se ta izvede s pošiljanjem pogodbe kupcu in prodajalcu po pošti) sledi vrsta procesnih dejanj, katere trenutno ureja nov interventni zakon[4]. Vložitev vloge za odmero davka na promet nepremičnin je, skladno s pojasnili finančne uprave[5], opredeljena kot nujna zadeva, zato naj bi postopki potekali nemoteno in brez zamud. Oviro v nadaljevanju predstavljata skrajšan delovni čas notarjev[6] in okrnjeno delovanje sodišč[7]. Stojijo tudi nekateri postopki prodaje kmetijskih zemljišč, pri katerih je po Zakonu o kmetijskih zemljiščih[8] potrebna odobritev kupoprodajne pogodbe s strani upravne enote.
Fizične osebe lahko (vsaj v teoriji) še vedno lahko nadaljujejo s postopkom prodaje lastne nepremičnine, vse dokler ne kršijo splošne prepovedi gibanja in zbiranja na javnih mestih oz. zapuščanja občine svojega bivališča.
Nepremičninski trg se je zaradi epidemioloških ukrepov, kot lahko vidimo, znašel v časovni kapsuli[9], kljub temu da se življenje in poslovanje okrog njega, sicer z zmanjšano hitrostjo, odvijata naprej - po najbolj ažurnih izjavah celo težita k čimprejšnji vzpostavitvi »normalnih« razmer. Zamrznitve tržnih aktivnosti na področju nepremičnin pa ne opažamo samo na območju Slovenije, ampak gre tako kot pri pandemiji za globalen pojav, kar bo imelo na trg še potencirane učinke.[10]
Pri obravnavi nepremičninskega trga kot mesta, kjer se srečujeta prodajalec in kupec nepremičnin, je poleg klasičnega ekonomskega načela, po katerem tržno ceno nepremičnine določi presečna točka krivulje ponudbe in povpraševanja, potrebno omeniti tudi določene specifike. Gre za nepopoln trg, saj so zanj značilne asimetričnost informacij, segmentiranost (slojevitost, ki je posledica različnih skupin povpraševalcev po določenih značilnostih nepremičnin) ter lokaliziranost.[11] Na tržno vrednost nepremičnine, tj. ocenjeni znesek, za katerega je mogoče zamenjati nepremičnino na določen dan med dvema voljnima udeležencema, na trgu vplivajo dejavniki, ki jih v grobem lahko razdelimo v štiri skupine: fizični dejavniki vpliva na vrednost (kakovost lokacije, klimatski pogoji, bližina infrastrukture, oblike in velikosti zemljišč, ...); vladni vplivni dejavniki (davki in subvencije, trenutna in napovedovana davčna politika, trenutni in prihodnji prostorski plani, …); socialni dejavniki (trend rasti prebivalstva, izobrazbena sestava, velikost družin, …) ter ekonomski vplivni dejavniki (kupna moč, stopnja brezposelnosti, pogoji financiranja, spremembe varčevanja …). Analize kažejo, da bo trenutna gospodarska situacija, ki je nastala kot posledica epidemije COVID-19, spremenila (oz. že spreminja) predvsem ekonomske dejavnike, kar se bo po koncu izrednih razmer odražalo v ponudbi oz. povpraševanju ter posledično vplivalo na padec cen nepremičnin. V nadaljevanju so podrobneje predstavljeni posamični razlogi za negativne ekonomske dejavnike, ki utemeljujejo zgornjo napoved. Za namene bolj jasne analize v tem članku predpostavljam, da vplivi iz ostalih treh skupin ostajajo nespremenjeni.
Po podatkih statističnega urada[12] smo od druge polovice leta 2018 priča počasnemu umirjanju gospodarske aktivnosti, ki pa je bilo v zadnji četrtini leta 2019 izrazitejše kot v prejšnjih četrtletjih. To potrjujejo ena izmed najnižjih rasti izvoza od začetka leta 2010, upad uvoza, ki se je sicer povečeval vse od leta 2013, ter nižanje domačega trošenja in bruto investicij v osnovna sredstva.[13]
V mesecu februarju in marcu 2020 je že opazno povečanje registrirane stopnje brezposelnosti, saj so bili mnogi delodajalci zaradi zaustavitve gospodarske aktivnosti kot posledice pandemije primorani v odpovedovanje pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga.[14] Zgovoren podatek je tudi, da je AJPES med 26. 3. in 9. 4. 2020, skladno z Zakonom o gospodarskih družbah[15], objavil več kot 1000 namer o prenehanju opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika.[16] Brezposelnost in prenehanje opravljanja dejavnosti ostajata povečana kljub številnim vladnim ukrepom v skupni vrednosti tri milijarde EUR iz t. i. »protikoronskega zakona«[17], ki naj bi ublažil posledice epidemije za državljane in gospodarstvo v celoti.
Ugodne možnosti dolžniškega financiranja za nakup nepremičnin je že pred pojavom epidemije otežil sklep Banke Slovenije[18] za področje stanovanjskih in potrošniških posojil, ki je na eni strani postavil zahteve po znesku, ki mora kreditojemalcu ostati po servisiranju dolga, in pri tem upošteval tudi kreditojemalčevo obveznost vzdrževanja družinskih članov, na drugi strani pa omejil razmerje med zneskom kredita in vrednostjo nepremičnine na največ 80 %. Omenjeno priporočilo je tako povzročalo blokado številnim potencialnim kupcem pri sklenitvi posla z nepremičninami, kar se je izrazito kazalo tudi že v praksi pri nepremičninskem posredovanju. Vendar je bilo obdobje veljavnosti in izvajanja priporočila pred nastankom izrednih razmer še prekratko, da bi se pokazali bolj daljnosežni učinki.
Če se dotaknemo še splošne ekonomsko-politične situacije, lahko prepoznamo še dodatne dejavnike, ki govorijo v prid napovedi padca tržnih cen nepremičnin. V zadnjem mesecu smo priča trendu intenzivnega naraščanja[19] EURIBOR-ja[20], kar negativno vpliva na posojila s spremenljivo obrestno mero. Dodatno je v odziv na drastičen padec delnic, z misijo pomagati gospodarstvu in preprečiti likvidnostne težave v bančnem sistemu Evropska centralna banka sprejela izredni program odkupov vrednostnih papirjev v skupnem znesku 750 milijard EUR (t. i. PEEP – Pandemic Emergency Purchase Programme)[21], kar kaže na splošno neugodno gospodarsko klimo.
Pred seboj imamo torej trg, katerega ponudba je na kratek rok izredno neelastična. V prihodnjih mesecih jo deloma lahko povečajo predvsem nepremičnine, katerih lastniki se bodo zaradi upada dejavnosti namesto kratkoročnega najema (Airbnb, turistične nastanitve, sobodajalstvo) odločili bodisi za dolgoročen najem ali prodajo. Na drugi strani visoke obrestne mere, povečana stopnja brezposelnosti, zmanjšani dohodki potencialnih kupcev ter dodatne ovire pri dostopu do dolžniških virov financiranja pomikajo krivuljo povpraševanja navzdol. Upoštevajmo še stanje trga pred razglasitvijo pandemije: v 2019 se je nadaljeval trend zmernega upadanja kupoprodajnih poslov, kljub temu pa so se cene za stanovanja v povprečju že skoraj povsem približale rekordnim cenam iz leta 2008 – skupna vrednost nepremičninskih pogodb se je tako še vedno povečevala in je za prvo polletje 2019 znašala 1,33 milijard EUR[22]. Ob bistveno nespremenjeni ponudbi nepremičnin, močno zmanjšanem povpraševanju, rekordno visokih cenah in težjih gospodarskih razmerah se zdi občuten padec cen nepremičnin neizogiben.
Vsak izmed številnih trgov ima svoj način delovanja in svoj obstoj, tekom katerega se odziva na mnoge dejavnike, zato je kljub natančnemu in dolgotrajnemu opazovanju njihov točen odziv praktično nemogoče do potankosti predvideti. Nesporno je, da se približuje trenutek, ko bodo odpravljeni vsi ukrepi za zajezitev epidemije COVID-19. Vendar se nakazuje, da bo njegovo stanje, vsaj z vidika nepremičninskega trga, zelo drugačno od časovne točke, v kateri je bila epidemija uradno razglašena. Dejstvo je, da naložba v nepremičnino velja za dolgoročno eno najstabilnejših, vendar se tu postavlja vprašanje prioritet – ali si je prebivalstvo v slabih gospodarskih razmerah in ob upoštevanju, da nakup nepremičnine tudi v času padcev tržnih cen predstavlja zajetno finančno breme za posameznika, slednjo sploh sposobno (in voljno) privoščiti?
[1] Odredba o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije, UL RS 19-532/2020 z dne 12.3.2020.
[2] Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, UL RS 25-570/2020 z dne 15. 3. 2020 s spremembami in dopolnitvami.
[3] Najpogostejša vprašanja glede sprejetega odloka o začasni prepovedi prodaje blaga in storitev – Vlada RS; dostopno na: https://www.gov.si/novice/2020-03-18-posodobljeno-najpogostejsa-vprasanja-glede-sprejetega-odloka-o-zacasni-prepovedi-prodaje-blaga-in-storitev/; [uporabljeno: 9.4.2020].
[4] Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2, UL RS 36-681/2020 z dne 28. 3. 2020.
[5] Pojasnila FURS o postopku odmere davka na promet nepremičnin; dostopno na: https://www.gov.si/novice/2020-03-27-furs-se-trudi-da-ne-bi-bilo-zamud-pri-odmeri-davka-od-nepremicnin/; [uporabljeno: 9.4.2020].
[6] Odredba o začasnem delovnem času notarjev v času trajanja epidemije virusne okužbe SARS-CoV-2 (COVID-19), UL RS 33-650/2020 z dne 23.3.2020.
[7] Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ, UL RS 39-699/2020 z dne 30. 3. 2020.
[8] 19. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih, UL RS 59-3454/1996 z dne 25. 10. 1996 s spremembami in dopolnitvami.
[9] Na strani ministrstva za okolje in prostor je v obdobju od marca do aprila 2020 zabeleženih skupno 16 nepremičninskih poslov. Za primerjavo – v istem obdobju lani je bilo poslov več kot 3000. Vir: Ministrstvo za okolje in prostor; dostopno na : http://prostor3.gov.si/ETN-JV/; uporabljeno: 9.4.2020].
[10] Bloomberg: U.K. May Need Government to Step in as Housing Market Flatlines; dostopno na: https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-04-08/u-k-may-need-government-to-step-in-as-housing-market-flatlines; [uporabljeno: 9.4.2020].
[11] Pšunder, Torkar, Vrednost nepremičninskih pravic, Slovenski inštitut za revizijo, 2007.
[12] Statistični urad – podatki o BDP; dostopno na: https://www.stat.si/StatWeb/; [uporabljeno: 9.4.2020].
[13] Statistični urad - Bruto domači proizvod se je v zadnjem četrtletju 2019 zvišal za 1,7 odstotka, v celem letu 2019 za 2,4 odstotka; dostopno na: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8539; [uporabljeno: 9-4-2020].
[14] Podatki ZRSZ – registrirana brezposelnost v februarju in marcu 2020; dostopno na: https://www.ess.gov.si/trg_dela/trg_dela_v_stevilkah/registrirana_brezposelnost; [uporabljeno: 9.4.2020].
[15] 75. člen Zakona o gospodarskih družbah, UL RS 42-1799/2006 s spremembami in dopolnitvami.
[16] AJPES – objave prenehanja dejavnost s. p.; dostopno na: https://www.ajpes.si/eObjave/default.asp?s=55; [uporabljeno: 9.4.2020].
[17] Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, EPA: 1095-VIII.
[18] Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva, UL RS 64-2828/2019 z dne 25. 10. 2019.
[19] EURIBOR je 9. 3. 2020 znašal -0,496 %, 9. 4. 2020 pa -0,379 %.
[20] EURIBOR rates; dostopno na: https://www.euribor-rates.eu/en/euribor-charts/; [uporabljeno: 9.4.2020].
[21] Bloomberg: Christine Lagarde’s $810 Billion Coronavirus U-Turn Came in Just Four Weeks; dostopno na: https://www.bloomberg.com/news/features/2020-04-06/coronavirus-lagarde-s-810-billion-u-turn-came-in-just-4-weeks; [uporabljeno: 9.4.2020].
Banka Slovenije – izvajanje programa PEEP; dostopno na: https://www.bsi.si/mediji/1479/izvajanje-programa-pepp; [uporabljeno: 9.4.2020].
[22] Polletno poročilo o trgu nepremičnin – prvo polletje 2019; dostopno na: http://www.trgnepremicnin.si/media/polletno_porocilo_2019_i.pdf; [uporabljeno: 9.4.2020].
piše: Miriam Gajšek, študentka dodatnega leta 1. stopnje Pravne fakultete UL
V času, ko je epilog doživelo skupinsko posilstvo 23-letne Indijke na avtobusu v New Delhiju, se spominjam svojega lastnega doživljanja pravic in položaja žensk v Indiji. Poleti 2019 sem kot prostovoljka delala v eni izmed številnih sirotišnic v Kalkuti, Hope Home, kjer sem dneve preživljala v družbi dvaindvajsetih indijskih deklic, ki so bile zaradi svojega spola zaznamovane za vse življenje. Ravno te deklice so mi odprle oči za krute posledice diskriminacije, ki svoje spretne lovke širi vse do najtemnejših kotičkov indijskih domov.
V patriarhalni indijski družbi igrajo ženske še vedno neslišno, nevidno vlogo. Izven osrčij večjih mest se v javnosti ne zadržujejo, saj se po dnevnih opravilih podajajo večinoma samo moški, one pa, tudi iz varnostnih razlogov, ostajajo doma, skrbijo za družino in otroke. V službo večinoma ne hodijo, saj bi to metalo slabo luč na vso rodbino, delo pa naj bi bilo, predvsem v ruralnih predelih, primarno namenjeno moškim. V skladu s poročilom mednarodne organizacije za delo je bila v letih 2013 in 2014 stopnja delovne aktivnosti žensk (LFPR) pičlih 25,8 odstotka (stopnja pri moških je znašala 74,4 odstotka). Posledica je popolna odvisnost ženske od njenega moža, tako materialna kot tudi psihološka. Odvisnost in podrejenost sta v svojem bistvu sprožiteljici vseh drugih stisk, s katerimi se spopadajo dekleta: od tega, da so mnogokrat že v otroštvu zavržene, saj jih revnejše družine vidijo le kot nepotreben strošek, tega, da je ob ugotovljenem ženskem spolu otroka še vedno široko prakticiran splav, da do tega, da same pozneje postanejo žrtve svojih partnerjev ali drugih moških, ki se nad njimi znesejo v vseh možnih oblikah nasilja (tudi npr. pohabljenju spolovil[1]). Po poročanjih Nacionalnega urada za kriminaliteto sta v Indiji vsakih 60 minut posiljeni dve ženski, vsakih 6 ur pa je ena mlada ženska zažgana, pretepena do smrti ali pa se zateče k samomoru.[2] Strah pred socialno izključenostjo in marginalizacijo ter pomanjkanje učinkovitega pregona ženske ohranja v okovju stalnega nasilja in ustrahovanja.
Eden izmed razširjenih načinov izvajanja nasilja nad ženskami v Indiji in njenih sosednjih državah so napadi s kislino. V večini primerov pride do politja ženske s kislino iz povsem banalnih razlogov, kot so na primer odklonitev spolnega odnosa, snubitve ali pa zaradi dejstva, da je žena rodila hčerko in ne sina. Žrtve poročajo o nečloveških, slepečih bolečinah, raztapljanju kože, ki jih je doletelo iznenada, kot nesrečen epilog impulzivnosti njihovih partnerjev. Ker je kislina tako preprosto dostopna na trgu ter je hkrati učinkovito sredstvo, ki žensko označi kot »nevredno« ter jo nepovratno iznakazi, je organizacija Sheroes,[3] ki se proti tem napadom aktivno bori, v zadnjih letih zabeležila porast tovrstnih napadov (leta 2014 jih je zabeležila 203, leta 2016 pa 283). Leta 2013 je bil sicer sprejet zakon, ki omejuje dostopnost kisline na trgu, vendar pa navedena organizacija opozarja na njegovo zaskrbljujoče slabo izvajanje, saj se lahko steklenička tega tekočega orožja še vedno zlahka kupi na ulici za 40 do 50 rupij (tj. 0,6 evra). Glede na to, da gre za širše poznano prakso nečloveškega ravnanja, s katero je država seznanjena, bi bila ta v okviru svoje pozitivne obveznosti zavezana sprejeti učinkovitejše ukrepe, ki bi omejili ponudbo kisline na trgu, sploh pa bi morala bolj dosledno poskrbeti za izvajanje sprejetih ukrepov. Posebni poročevalec OZN poroča tudi o odsotnosti primernega pregona prijavljenih napadov,[4] Sheroes pa o mnogih žrtvah, ki si o napadih ne upajo spregovoriti, saj se niti ne zavedajo, da tovrstni napadi niso nekaj sprejemljivega – da niso nekaj, kar so si »zaslužile«. Vpliv razvrednotenosti, neizobraženosti, nezavedanja obstoja temeljnih pravic, ki kot temna senca vrti začarano kolesje nesrečnih usod, je tako mogoče zaznati na vsakem koraku. Edino, kar tem dekletom lahko pomaga, je izobrazba, da si bodo lahko same, neodvisno in samostojno krojile svojo prihodnost. »Če bo izobraženo že eno samo dekle, ki bo nato zraslo v izobraženo mamo, bo izobražen in boljši ves svet,« kot mantro, tudi ob srečanju z menoj, ponavlja ustanovitelj osnovne šole za deklice Piali Ashar Alo.
Vsaka izmed dvaindvajsetih deklet v sirotišnici ima za sabo svojo težko zgodbo, večina pa je v sirotišnici pristala zato, ker so bile doma zaradi svojega spola žrtve zanemarjanja in nasilja. Ker so kot dekleta svojim družinam predstavljala ogromno breme, so jih njihovi sorodniki, pod pritiskom revščine, preprosto zavrgli. Ob vsem tem so se nad njimi velikokrat tudi fizično znesli, jih celo pohabili, zgolj v maščevanju za to, da so v družino prinesle stroške in sramoto, česar vidne sledi sem lahko na njihovi mladi koži zasledila tudi sama. Zgolj nekaj centimetrov pod nasmejanim obrazom sem lahko na vratu, ramenih, rokah, hrbtu opazila različne brazgotine, ki me niso pustile le šokirane, brez besed, temveč tudi v globokem občudovanju teh zlatih deklet. Njih, ki pogumno rastejo iz destruktivnih okvirjev.
V sirotišnici želijo zato zavrženim deklicam primarno ponuditi predvsem primerno izobrazbo, da bi se lahko z njeno pomočjo postavile na svoje noge ter kot odrasle, izobražene ženske zunaj zidov sirotišnice pomagale spremeniti in omiliti rigidnost trenutne patriarhalne ureditve. Izobrazba je edino, a hkrati najmočnejše orožje, ki ga imajo. Ponesla jih bo iz globoke bede, iz katere izhajajo. V njih vzbuja zavedanje o njihovih pravicah in jim daje orodje, da se bodo lahko za te pravice borile. Ko sem jih opazovala in jim pomagala pri učenju, sem opazila, kako jasne so sanje teh mladih deklet. Zaradi znanja, ki ga v šoli kar srkajo vase, želijo več kot to, kar bi se od mladih Indijk v njihovem ožjem okolju sicer pričakovalo. Čeprav se tega morda niti ne zavedajo, so njihove sanje manifestacija ene same ideje: želijo biti enakopravne. O svojih načrtih in sanjah so mi pripovedovale vsak dan. Popolnoma nevedoč, da so njihove sanje tudi sanje vseh preostalih indijskih deklic.
Verjamem vanje.
[1] Več o tem vprašanju in dobrodošli sodbi indijskega vrhovnega sodišča za zaščito žensk denimo S. Aatif: Pohabljanje ženskih spolovil in njegova nepovezanost z Islamom, v: Pravnik, št. 11-12/2019, str. 683–701.
[2] Y. Kalaiyarasi: Violence against women in India, v: IOSR Journal Of Humanities And Social Science, št. 20/2015, str. 52.
[3] <https://www.sheroeshangout.com/about-us> (5. 4. 2020).
[4] Poročilo Posebnega poročevalca OZN za nasilje nad ženskami, njegovimi vzroki in posledicami – Misija Indija (22. april – 2. maj 2013), str. 5.
piše: dr. Klavdija Snežič, revija Denar št. 506/2020
Tudi če sodišče odpravi nezakonito odločbo Fursa, ni možno odpraviti vseh posledic, ki so vas med tem časom prizadele.
Iz dneva v dan prihajajo na naš naslov stranke, zavezanci za davek, fizične in pravne osebe, ki ne vidijo izhoda iz začaranega kroga manevrov finančne uprave. Pred nekaj časa sem o tem na kratko že pisala, vendar so zadeve prešle v še večje razsežnosti. Včasih smo rekli, da klesti toča, danes pa rečemo, da klesti Furs, ki s svojimi zaposlenimi kot po tekočem traku nalaga na podlagi domneve plačilo domnevno izračunanega neplačanega davka zavezancev za davek.
Pred sabo imam tri približno enake primere. Gre za obdavčitev premoženja po 68. a členu ZDavP-2, ki davčnemu organu dovoljuje, da ko ugotovi, da ima davčni zavezanec (fizična oseba) na voljo sredstva za zasebno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presega dohodke, ki jih je davčni zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, ki jih ima na voljo davčni zavezanec (fizična oseba), oziroma o trošenju davčnega zavezanca (fizične osebe) ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca, uvede tako imenovani osebni davčni pregled.
Furs posega v bančno tajnost, saj pridobiva podatke iz bančnih računov fizičnih oseb in to brez vednosti le-teh. Za nameček na koncu še pavšalno izračuna davčni dolg fizične osebe do države, ki ga izračuna na podlagi domneve. Furs torej izračuna davčni dolg na podlagi domneve, davčni zavezanec pa mora nasprotno dokazovati z nespornimi dokazi. Tako je davčni zavezanec že na začetku v podrejenem položaju.
Premoženje je lahko predmet dedovanja, lahko gre za prejeta posojila, darila, lahko je predmet nekih dogodkov iz preteklosti. To pomeni, da mogoče zavezanec nima več dokumentacije, s katero bi dokazoval obstoj nekega premoženja (gotovine). V praksi je tako, da če nimate dokumentacije, potem boste Fursu težko dokazali, da je njegova odločba nepravilna.
Tudi pritožba na drugo stopnjo ne bo kaj pomagala, ker drugostopni organ potrdi skoraj vse odločitve Fursa, čeprav je Furs odločil na podlagi domneve. Še več, Furs vam na podlagi te domneve, če domneva, da vam bom odmeril več kot 50.000,00 evrov davka, zablokira vaše premoženje, s katerim ne morete več neomejeno razpolagati. Za vas se začne boj brez možnosti uspeha.
Pravično obravnavo lahko dočakate šele na sodišču, po več letih dokazovanj. Med tem živite v velikem stresu, vaše življenje je omejeno, saj nimate na voljo premoženja, poleg tega pa vam začne nagajati še zdravje. Ne morete upravljati premičnega ali nepremičnega premoženja, če vam blokirajo bančni račun, potem ne morete uporabljati tudi le-tega. Na koncu lahko končate v osebnem stečaju, podjetje ali podjetja vam propadejo in vi ste le še lupina nekdaj uspešnega podjetnika.
Tako se začnete vrteti v krogu pritoževanj, ko šah mat pozicije postanejo vsakdan. Dokazovati morate dejstva, ki so stara deset ali več let, dokazovati morate, da so vaši stari starši ali starši imeli gotovino, ki so vam jo zapustili, ker Furs trdi, da te gotovine ni.
Ko vaša pritožba prispe na sodišče, se stvar šele začne pravično in celostno obravnavati. Vendar pa tudi če sodišče odpravi nezakonito odločbo Fursa, ni možno odpraviti vseh posledic, ki so vas med tem časom prizadele. Najhuje od vsega pa je, da finančni inšpektorji za tovrstno uničevanje davčnih zavezancev ne odgovarjajo.
Dokler se ne uvede nadzor nad delovanjem posameznikov na Fursu in dokler le-ti ne odgovarjajo za nezakonite odločitve in za škodo, ki so jo povzročili davčnemu zavezancu, tako dolgo bomo državljani v podrejenem položaju oziroma bomo ustrahovani. Moje mnenje je, da bi zaposlene zaradi nezakonitih odločitev, ki so dokazane na sodišču, moralo tožilstvo preganjati po uradni dolžnosti. Gre za zaščito davkoplačevalcev za dejanja, ki so jih s kaznivim dejanjem zlorabe položaja storili inšpektorji Fursa.
Le na ta način bomo lahko prišli do pravične obravnave že na prvi stopnji, ne pa da smo priča masakriranju Fursa, ki bi v svojih davčnih postopkih moral poleg zakonov spoštovati tudi človekove pravice.
Ne pozabite spremljati Opomnika davčno-finančnih obveznosti ter Koledar veljavnosti pravnih aktov za dnevno obveščenost o pravnih aktih, ki so začeli ali prenehali veljati oz. se uporabljati. Spremljajte tudi aktualna izobraževanja z različnih področij (Davki, Delovna razmerja, Finance / računovodstvo, Gradnja / urejanje prostora, Poslovanje, Pravo in drugih).
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.