Ivan Simič, Jožko Peterlin in Miro Cerar: Če hočeš ohraniti ugled, se moraš izogibati politiki
Mag. Ivana Simiča ni treba posebej predstavljati. S šestimi nazivi Najuglednejši davčni strokovnjak je pravzaprav postal slovenski davčni guru.
„Moje celo življenje se prepleta z davki, vsak dan se ukvarjam z davčnim svetovanjem v svojem podjetju, letos smo izdali 12 številk revije Denar, katere urednik in pisec člankov sem, predaval sem na seminarjih. Na davčnem področju sem zelo aktiven. Glede informativnega izračuna dohodnine, je dejstvo, da smo bili leta 2008 pravzaprav edini s takšnim načinom, druge države so imele še tak način kot mi v 2007. Da so v 2008 obrazci postali odločba, je bil velik napredek, bilo je veliko kritik, danes pa je sestavni del življenja, čeprav nekateri včasih ta sistem želijo tudi rušiti.“
Dr. Jožko Peterlin je najuglednejši finančni strokovnjak v letu 2011. Uporabniki so se pri glasovanju odločili za stroko in se distancirali od aktualne politike. Ves čas se že ukvarja s financami, bil je finančni svetovalec v več podjetjih, zdaj je svetovalec z lastnim podjetjem, hkrati pa tudi predavatelj, ki mu slušatelji na seminarjih nadvse radi prisluhnejo. Katere lastnosti so torej tiste, ki so mu prinesle ta naziv oz. potrditev, da je najbolj ugleden med uglednimi?
„Ugled enačim z zanesljivostjo in strokovnostjo, kar pa ni v neposredni povezavi s funkcijo člana uprave, nadzornim svetom, profesorjem itd. Delam na področju poslovnih financ, to je področje v podjetju, kjer gre za to, da je treba preživet. In na področju financ delam na vseh podpodročjih, ki so mi poznana. Osmo leto vodim strokovno nacionalno Združenje poslovnih finančnikov Slovenije, ravno sem prišel iz Hong Konga, kjer smo imeli mednarodno srečanje predsednikov nacionalnih združenj, sem v upravnem odboru evropskega združenja finančnikov. Razen Ekonomske fakultete v Ljubljani pri nas ni institucije, ki bi skrbela za strokovni razvoj poslovnih financ. V večjih podjetjih sem vodil finance, v srednjih podjetjih zdaj nudim svetovanje, predavam na fakulteti, ministrstvu, rad se ukvarjam z izobraževanji, seminarji, ženejo me povratne informacije, da so ljudje zadovoljni. Presenečen sem bil, ko sem izvedel za ta naziv, ne vem niti, kdo je zame glasoval.“
Dr. Miro Cerar je bil prvič izbran za najuglednejšega pravnika. Znan je kot pravnik, ki ves čas deluje kot verodostojen pravni strokovnjak, kar je pokazal v številnih izjavah in dejanjih. Doseči ugled v pravni stroki in se izogniti politiki, se zdi izjemen uspeh.
„Že rezultat kaže, da so imeli glasovalci težko delo. Težko oz. nespodobno je govoriti o lastnem ugledu. Zahvaljujem se za glasove. 20 let kot akademik in zunanji svetovalec državnega zbora sodelujem s parlamentom, veliko komentiram parlamentarne nastope, politične dogodke z vidika pravnih vprašanj. Glede na komentarje znanih in neznanih ljudi, mi očitno uspeva, da se političnim pritiskom ne podrejam in sem obdržal svojo strokovnost, da se ne podrejam političnim pritiskom.
Angažira me tudi pedagoška dejavnost in delo predsednika sodnega sveta. Trudim se delati, kakor dobro znam.“
Mag. Ivan Simič je znan po svojih enostavnih in učinkovitih rešitvah. Septembra je predstavil svoj predlog davčne reforme za Slovenijo.
„Ko zdaj berem volilne programe, se zdijo moje rešitve mogoče kar preveč enostavne. Pri pisanju davkov, moraš izhajati iz tega, kar potrebuje gospodarstvo, ostali zavezanci in proračun oz. katera blagajna potrebuje več. Proračun je vreča, ki mora biti zmeraj kolikor toliko polna. Oz. če si nekje vzel, moraš drugje dodati oz. predvidevati, da bo nekje premalo. Vse to poznam iz izkušenj.
Vse mora biti v kombinaciji z izkoriščanjem ljudi, ki delajo v davčni upravi, olajšanjem dela davčnim zavezancem in storitvijo inšpekcijskih pregledov na področju, kjer se lahko pobere največ davka in ne v majhnih podjetjih. Pri dohodnini se uvedejo dodatne olajšave, ukinejo se privilegiji delavcem na začasnem delu v Avstriji, izenačijo se torej vsi državljani RS, ki so davčni zavezanci. Treba je gledati v naprej, kaj se bo zgodilo v letu, dveh. Dohodninski razredi naj se povečajo na 5 razredov, zniža naj se davek od dohodkov pravnih oseb ter uvede kapice na socialne prispevke. Pri primerjavi z drugimi sistemi, je treba druge davčne sisteme gledati v celoti. Naše penzije bodo, če bo šlo tako naprej, omejene na 600, 700 eur.
V Sloveniji je tako, da kdor veliko dela in zasluži, je garjast in ga je treba še bolj obdavčiti.
Pri nas slišimo vzklike, polovimo vse lumpe, Italija ima finančno policijo. Kje je ta policija tam?
Ko je treba pregledati drugega, dajmo spustit nanj vse organe, tudi finančno policijo z orožjem, ko pa se pregleduje posameznika, potem pa gre za problem z zakonodajo. Upam, da bo enkrat boljše kot je sedaj.“
Kaj pravi dr. Jožko Peterlin o ugledu finančne stroke pri nas?
„Ugled je zame ena najpomembnejših stvari. Gre za kredibilnost v javnosti. Fakultete? Zelo slabo je. Danes se poslovnih financ lahko učiš le na Ekonomski fakulteti, kjer je nekaj dobrih profesorjev. Sistem visokega šolstva pa je slab. Bolonjski programi so zanič, so slabi za gospodarstvo, študenti ne dobijo dovolj kvalitetnega znanja. Vidimo, kaj pride iz šol v podjetje, ko pridejo delat, prej v življenju menice še videli niso. Ne znajo ničesar. Kar se tiče šole, moramo nekaj narediti. Bil sem zraven 10 let in zagotovo drži, da je kvaliteta, razen v Ljubljani, v Sloveniji slaba.
Glede poslovnih finančnikov, ločiti moramo banke, borznike in trgovce z določenimi inštrumenti. Treba je ločiti inštrumente, s katerimi delujejo. Problem je, ker niti ne vedo, čemu služijo inštrumenti, s katerimi delujejo. Veliko svetovalcev v podjetjih, bankah, skrbnikov malih in srednjih podjetij, svojemu delu ni doraslih. Delujejo, kot da ne bi poznali osnovnih pravil financiranja. Ne more biti nekje minus, če ni drugje plus.
Kaj je zadaj? Neznanje ali pa nemorala!
Banke so vse v težavah. Nimajo dovolj kapitala, znižati bodo morali naložbe, znižati sredstva.
Ljudje, ki vodijo banke, so ob težavah različno pristopili. Poslovni finančniki izmenjujemo informacije in točno vemo, s kom bomo še delali in s kom nikdar več, ko bo konec krize in tudi v bankah vedo, kdor tam ne sme delati nikoli več. Ker je to za banke zelo neugledno. Nam, poslovnim finančnikom, se je to obnašanje zelo zamerilo.
Oktobra sem imel srečanje evropskih finančnikov, zgodba oz. izkušnja je enaka tudi v ostalih evropskih državah. Finančni zakladniki Nokie, Porscheja, Volkswagna pravijo, da se jim dogaja enako. Že 4 leto raziskujejo odnose banka - komitent in to objavljajo med člani in obveščajo javnost.
Banka bi morala skrbeti za kredibilnost in ko bo jutri vse lepo, vsi, ki so zdaj tam, ne bodo imeli več dela. Zagotovo ne. Podjetja in fizične osebe, ljudje, bomo plačali vse to, kar je nastalo zaradi pohlepa v bančnem sektorju. Fiktivno trgovanje in špekuliranje podjetjem škoduje.
Marija se nekomu prikaže le enkrat, dvakrat se težko. Biti finančnik je en velik hudič. Kot finančnik je treba včasih na glas reči NE, čeprav v tistem trenutku tvegaš ugled, a da ga ohraniš na dolgi rok in ohraniš kredibilnost, moraš reči ne. To se mi je zgodilo v Drogi, ko je prišel Istrabenz in so rekli, tako bo. Ni mi bilo vseeno, a sem rekel ne. Čez nekaj let se je pokazalo, da je bilo to prav, da sem rekel ne. Najtežje je reči NE.“
Dr. Miro Cerar o pravni državi in izgubljenem ugledu zaradi nedelovanja pravosodja in organov pregona:
„Od osamosvojitve je bilo pravo deležno premajhne pozornosti. Sodstvo, tožilstvo, zakonodajna veja oblasti idr. ne uživajo prav velikega ugleda. Prišli smo v situacijo, ko je družba preveč krivična. Zato smo ta hip tako zelo zboleli, da se bomo morali nekaj časa ukvarjati s tem, da zbijemo vročino in postavimo ležeče telo v sedeč položaj. In šele potem se bomo lahko pogovarjali o razvoju, inovacijah. Ljudje se počutijo prevarane, ukvarjajo se samo še z vprašanji korupcije, kdo ga je bolj polomil, kje so več pokradli.
Obležali smo, najprej bomo morali storiti nekaj, da ljudje vidijo, da ima sploh smisel delati, biti dober študent, se truditi v poklicu, biti ugleden.
Kadar smo tako hudo bolni, tudi malo bledemo in takrat ne znamo realno vrednotiti stanja.
Ni realno, da rečemo, da je vse zanič, da so vsi barabe in podkupljeni. S tem smo nepravični do dobrih, delovnih ljudi, uspešnih podjetij. Mnogi strokovnjaki, podjetja in uprave še vedno delujejo.
Delovnih mest ne bo dovolj, konkurenca bo huda, vsako kandidaturo je treba pogledat, kaj je nekdo v resnici počel, ne samo kakšen naziv ima.
Podajamo se v prihodnost, v kateri nujno potrebujemo realno podobo stanja, da bi javnosti lahko povedali, kaj je res. Politika se izživlja nad sodstvom, sprejema ocene in spodbuja razpoloženje med državljani na nekorekten način.
Problem v naši družbi je, da ne priznamo več nobenih avtoritet, ne na področju strok, ne institucij, do nosilcev institucij se pravzaprav obnašamo katastrofalno slabo.
Seveda pa iščemo rešitelje. Če bo rešitelj svojo nalogo razumel napačno in bo avtoriteto spremenil v avtoritarnost, bomo iz te skrajnosti, kjer smo, padli v novo, ki bo ravno tako slaba. A je ne bomo takoj prepoznali.
Izboljšati moramo stanje v Sloveniji. Treba je spodbujati odličnost na vseh področjih, prepoznati dobre posameznike v sferah, si začeti zaupati. Najti moramo številne nosilce odličnosti, od kulture, športa, politike itn. in potem vzpostaviti avtoritete na teh področjih.
Tega se pa res bojim, da bo po teh volitvah Slovenija spet razklana, imeli bomo zmagovalca, a spet ne bo možno premostiti razkola me levimi, desnimi, črnimi in belimi, desnico in levico.
Morali bi stopiti skupaj, samo to nas bo dolgoročno rešilo iz krize.“
Mag. Ivan Simič poudarja, da je na davke treba gledati celovito.
„Velikokrat primerjajo različne sisteme, ne moreš vzeti od vsakega, kar ti paše. Vzeti je treba cel sistem, tisti sistem, ki polni posamezni proračun, treba je gledati trezno, tako da bo denarja dovolj.
Treba je varčevati, a varčevati pri ljudeh, ki ne delajo. V državni upravi je tudi veliko pridnih ljudi, a na koncu - govorim iz lastne izkušnje - nalagaš delo samo tistim, ki so pridni in se ne razburjajo. Tistemu pa, ki se razburja, pa zaradi lastnega miru, ne naložiš nič. Tu je treba počistiti.
Dokler nam davčno politiko vodijo sindikati, je katastrofa.
V podjetjih znižujemo plače do 30 odstotkov, če jih je treba kje drugje, je pa problem. To moramo narediti, država je v krizi.
Politika, kot je rekel že kolega Cerar, je razklana, upam samo, da ne bo poklana. Morali bi stopiti skupaj in si priznati, država je v krizi, pozabiti na naše potrebe, politične različnosti in različna izhodišča. Zberimo ljudi, ki želijo delati. Tudi mediji bi si morali vzeti leto, dve dopusta, da bi pustili ljudi delati.“
Glede predvolilnih napovedi političnih strank o povečanju tujih vlaganj, je mag. Simič skeptičen.
„Zakaj bi prišli sem, raje gredo v Romunijo, Črno Goro itd., Slovenija je s tega vidika neprijazna.
V Avstriji nikoli ne uničijo podjetja do konca, rečejo, pustimo kravo, da daje mleko še naprej. Tako bi morali narediti tudi pri nas. V Slovenijo bi morali pritegniti svetovno znane umetnike, športnike, dati olajšavo, če prinesejo toliko in toliko denarja. A naletel sem samo na kritike.
Kupujmo slovensko in prodajajmo slovensko, je le floskula, je obljuba volivcem. Ni rešitev.
Trenutno sem pesimist, kot davčni svetovalec tujcem v Sloveniji nimam kaj ponuditi.“
Dr. Peterlin na vprašanje, ali so finančniki v Sloveniji dovolj finančno usposobljeni:
„Tam so bolj v pretežni meri evidentičarji. Vsi rabimo državne dejavnosti kot je npr. elektrika in nimamo kaj dosti izbirati. Potem imamo nadzornike, ki nadzirajo nekaj, kar še niso delali, so pa nekaj prebrali, zato nadzorni sveti trajajo po 10 ur. Ker so jim pač nekaj obljubili. Če prevzame določeno politično funkcijo, dobi stolček v treh nadzornih odborih in dovolj denarja.
Ne zavedajo se odgovornosti, kaj pomeni biti član nadzornega sveta, državna podjetja delajo načeloma najslabše, ker jih nihče od zadaj ne sili, da je kapital nekaj vreden. Še v privat podjetjih tega zavedanja ni povsod, v državnih pa ga sploh ni.
V nadzorne svete in v uprave bodo morali začeti postavljati strokovnjake, take, ki so že kaj naredili in imajo kilometrino. Politika se po mojih izkušnjah ne vtika dosti v takih podjetjih, vtikajo pa se posamezniki, ki so zlorabili neko funkcijo v politiki, da so prišli zraven in tako podjetja padejo. Komunikacija med upravo in nadzorniki je temu podobna, je vse drugo kot interes družbe, kapitala in kupcev.
Škoda. Ker to vpliva na imidž države, če ne bodo spremenili tega odnosa, bo slabo.“
Dr. Miro Cerar na vprašanje, kako povrniti ugled države in povrniti izgubljene vrednote:
„Zelo se strinjam s sogovornikoma. Demokracija, tržno gospodarstvo in pravna država, to je trojček, celota, ki je ne moremo kar porušiti. Če propade ena, se drugi dve sesujeta. Našo družbo je treba peljati na bolje. Imamo dve poti, ena pot je naporna in težka, skozi demokracijo, pravno državo in tržno gospodarstvo. Na dolgi rok nam lahko ta pot prinese uspeh, da nas bo večina še vedno zadovoljnih in bomo živeli v spodobni družbi.
Če pa se zatečemo k hitri poti brez napora in z radikalnimi ukrepi, se bo to na dolgi rok izkazalo za neuspešno, izgubili bomo človekove in socialne pravice.
Problem je, ker se pri nas o etiki skoraj ne govori. Ljudje, ki so najbolj etični, so najbolj samokritični. Sram jih je, da bi sploh o tem govorili, ker menijo, da so tudi sami polni nekih pomanjkljivosti in napak, vendar je treba to tematiko odpreti. Temelj prava, financ, ekonomije, politike sta ravno etika in morala. Če danes delam veliko, izpadem kot bedak, ljudje se ti celo posmehujejo.
Obuditi moramo vrednote, ki jih danes kot patetične oznake zavračamo, so pa ključne za obstoj človeštva. Čast npr.
Danes bi se nekdo pustil klofutati, če bi mu zato plačali nekaj 1000 EUR. Prodamo svojo osebnost in dostojanstvo za denar.
Smo v popolni etični zmedi. Ko se pojavi dejanje, ki je evidentno nemoralno, ljudje tega ne opazijo. Saj vendar vsi to delajo. Gre za protipravne, neetične zadeve, to opažam celo v pravosodju, med kolegi, profesorji in potem te doleti tisto, ko nekomu v sodno dvorano pripeljejo človeka v spodnjih hlačah in sodnik nadaljuje z obravnavo. Soočeni smo s smešnim zgledom. Sodišče bi moralo človeka na silo obleči, dati nekaj nase, če ne da, ne more biti avtoriteta.
Treba se je pogovarjati o tem, kaj je etično, dati nekaj več spodbude ljudem, ki so tukaj protagonisti in treba je pohvaliti nekoga, če nekaj dobro stori.
Pohvala! Nekdo na fakulteti v Ameriki je bil prav zadolžen zato, da se med seboj pohvalijo, če kaj dosežejo. Iskrena pohvala za uspeh in spodobna kritika za neuspeh. Etična dimenzija nam je še kako potrebna.“
Kje se mag. Simič bolje počuti, v vlogi davčnega svetovanja ali se vendar ponovno vidi v vlogi na državni ravni?
„V obeh vlogah sem se počutil ok, sem užival, v obeh primerih sem delal cel dan. Ne mislim pa več tega ponavljati. Delam v svojem podjetju, z ljudmi, ki so mi blizu in uživam. Ne strinjam pa se s tem, koliko delam. Najmanj škode narediš, če si na koncu kupiš dve ovci, imaš mleko in sir in si miren.
Na koncu 80. let sem videl luč, bomo nekaj naredili. Danes ne vidim nobenega znaka, da bo boljše. Imam občutek, da bo slabše. Denarja v proračunu bo manj, ker ni pravih rešitev. Ker ga bo manj, ga bo treba na silo pobrati. Treba bo odpuščati ljudi, s tem bo slaba klima v državi, ljudje namesto, da bi bili nasmejani, so slabe volje, treba je nekaj narediti, rabimo idejo.
Vedno več mojih strank je slabe volje, vedno bolj se pogovarjamo, da bo treba poslovanje prilagoditi na sistem vegetiranja. Čez par let, ko bo bolje, pa se zbuditi in začeti ponovno delati. Upam, da se bo stanje izboljšalo, a tega ne vidim. V državni upravi smo nekaj naredili, bilo je lepo, a v naprej si življenja ne mislim več uničevati in naj ostane, kot je.“
Dr. Peterlin, krizo je povzročilo ravno pomanjkanje regulative, koliko morajo biti finance nadzorovane?
„Od treh dni smo 2 dni v Hong Kongu govorili samo o regulativi na področju derivativov, ki so kot dinamit, namen uporabe je ključen. Za zavarovanje svojih tokov je ok, če uporablja derivative. Kadar pa se to uporablja za špekuliranje, trgovanje, je pa slabo, saj se dodatno izpostavljajo tveganjem. Trgovati z njimi pomeni zelo hitro zapraviti zelo bogato podjetje. Varnost je na prvem mestu. Finančniki so se začeli učiti o derivativih pri kmetih. Preden kmet posadi pšenico, se dogovori, za koliko jo bo prodal, preden pelje svinjo pod prasca, se dogovori, za koliko bo prodal.
Standardna specifikacija dolarja, svinjskega mesa ali elektrike je enaka. Gre za blago. Fantje, ki so se začeli ukvarjati s finančnimi derivativi, niso povzeli zdrave kmečke pameti. Marsikoga je sram povedati, da nečesa ne razume. V veliko podjetjih revizor ni znal pravilno svetovati.
Mi uporabljamo derivative, da uravnavamo davčno osnovo, da ustvarjamo donos iz dejavnosti, ne pa iz špekulacij. Prej regulative ni bilo. Zdaj je regulativa takšna, da se zelo zavzemamo, a ne bomo uspeli, da bo treba plačati dodatne depozite za trgovanje z derivativi.
Ker je nekdo špekuliral in ni imel regulative, je v isti košari kot tisti, ki je to uporabljal, da je zaščitil svojo proizvodnjo, denarni tok in zaposlene. V podjetjih bomo še vedno morali zavarovati naše premoženje in to bo na breme kapitalske sposobnosti podjetja.
Probleme rešujemo na napačni strani. Račun za ta pohlep plačuje tisti, ki tega ni delal, tisti, ki je uporabljal inštrumente za drug namen. Vsi imamo nože doma, pa nismo morilci, ne uničujemo. Dajmo se vprašat, zakaj se nekaj uporablja.
Kaj se bo zgodilo? To bo veljalo za Evropo in Ameriko, spet bomo začeli sklepati posle nekje drugje, kjer je manj regulirano kot v Evropi in Ameriki.“
Dr. Cerar, je WikiLeaks tisto pravo, kar smo potrebovali? Je to izziv za vzpostavitev novega pravnega reda v svetu?
„Človek v družbenem delovanju zanesljivo potrebuje tako transparentnost kot zasebnost. Nihče ne prenese, če je vse razkrito in mi ne prenesemo, če razkrijemo vse o vseh. A če preveč skrivamo, je to spet slabo. WikiLeaks nam je pokazal, kam bi šli, če bi se vse razvedelo, kar počnemo. Ni več zasebnosti in zato mora biti vse optimalno, a na ta način tega ne bomo preprečili. To je dober opomin tistim, ki so v zakulisju delali slabo.
Ljudje potrebujemo ravnovesje. To je umetnost na vseh področjih, kako vzpostaviti pravo mero. Na tem področju je transparentnost delovanja do neke mere spodbujevalna, ker nas usmerja k dobremu, ker moramo biti razkriti, a nekje moramo potegniti mejo. Ker sicer pride do tako hude notranje krize v posamezniku ali družbi, ker se mora tudi slabo sprostiti in lahko eksplodira. Potrebna je prava mera povsod.“
Slika realnega stanja je po besedah strokovnjakov precej pesimistična. Vendar pa vsi trije verjamejo, da s trdnim delom, poštenostjo, strokovnostjo, zavzetostjo in ugledom stanje lahko spremenimo na bolje. Potrebne pa so korenite spremembe in umik pohlepa, neznanja in nemorale z družbene sfere na vseh področjih.“
Pripravila: Petra Hrastar
